g s*# '?£ys 0 delu komisije za programiranje razvoja Komisija je imela v pretekli mandatni dobi deset sej, na katerih je obravnavala naslednjo problematiko: Takoj na začetku je bila postavljena pred nalogo organizira-| ti izpolnitev in uresničevanje investicijskega sanacijskega načrta za Ukinitev nočnega dela žena, ki se je vključeval v srednjeročni plan razvoja delovne organizacije in širše družbeno politične skupnosti. Ta program je predvideval izgradnjo nove tovarne za predelavo kemičnih vlaken, ter rekonstrukcijo obstoječe predilnice za proizvodnjo bombažnih prej. Predračunska vrednost investicije je bila 436.642.000 din. Za izvajanje programa smo dobili na osnovi dolgotrajnih usklajevanj tudi potrebna soglasja zvezne in republiške zbornice. V decembru 1976 je komisija Skupaj z vodilnimi predstavniki Ljubljanske banke obravnavala možnosti kreditiranja načrtovanega programa. Na osnovi predloga na zboru banke Pa smo dosegli tudi prioriteto •n posebne pogoje za obravnavo našega investicijskega projekta Pri kreditiranju. Opravljeni so bili tudi razgovori z našimi večjimi odjemalci o možnosti združevanja sredstev za financiranje investicije. Izdelan je bil podrobnejši investicijski program, ki je pokazal, da investicijska vlaganja s Prehodom na dvoizmensko delo sPloh ne bi bila rentabilna. Zagotoviti tudi ne bi mogli 170 milijonov din deviznih sredstev, vrednost investicije pa je na-rasla že na 470 milijonov, kar bi Predstavljalo previsoko obveznost za odplačevanje po končani investiciji. V juliju 1977 je komisija sklenila, da pristopimo k spremembi investicijskega programa tako, da bi odpravili le četrto izmeno v predpredilnici, nočno delo pa ostane, ter postopno zamenjavo in modernizacijo opreme v obstoječih prostorih: V ta namen bi izvedli sledeče: gradnja nove skladiščne hale s primešalnico sintetičnih vlaken, preureditev obstoječe predilnice za predenje grobih številk preje, preureditev stare sukalnice za predilnico “open end« in preureditev obsto-ječc bombažne predpredilnicc. Tako bi se najprej izvedel ta Program, prvotni program pa se odloži za kasnejše obdobje. Spremenjeni investicijski program je bil potrjen na zborih in q^S v oktobru letos. Opravljeni so bili razgovori s firmo Krušik, ter inozemskimi dobavitelji opreme, ter usvojeni predlogi kooperacije tujih firm s Krušikom. Izdelana in potrjena je bila tudi finančna konstrukcija investicije. Program bomo financirali iz lastnih sredstev oz. s komercialnim kreditom domačega dobavitelja opreme Krušika, ter občasno najemali kredite za obratna sredstva pni Ljubljanski banki, ter garancije in avale ter menice pri isti banki. Komisija je na osnovi razpisa obravnavala ponudbi za gradbena dela skladišča s primešalnico in izbrala izvajalca Beton, Zagorje. Na zadnji sey"i pa je izbrala na osnovi prispelih ponudb dobavitelja opreme za kompletno mešalno linijo firmo Hergeth iz Zapadne Nemčije in za 1 komad mikalnik, za kar imamo potrebna soglasja. Za dobavo preostale opreme t. j. 8 kom. razte- zalk, 4 kom. flyerjev in 30 kom. prstančnih strojev pa izbrala firmo Krušik iz Valjeva. Za dobavo 8 kom. BD strojev še tečejo razgovori o možnosti nabave nemških Zinser preko Krušika ali uvoz čeških. V tem obdobju je bil z ukrepom zveznih organov prepovedan uvoz opreme iz zahodnih držav, zato je trenutno še odprto vprašanje posrednega uvoza opreme preko Krušika. Investicija bo predvidoma zaključena leta 1980. Predsednik: Jože Mirtič Delo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štaba civilne zaščite in enote narodne zaščite v letu 1977 Odbor za LO in DS v predilnici Litija je imel v letu 1977 6 sej, na katerih je obravnaval vso problematiko in naloge v zvezi z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Med drugim bi v tem poročilu naštel le glavne naloge: — odbor je obravnaval ažuri-ranje razvojnega načrta obrambnih priprav za obdobje 1976 — 1980; — organizirana so bila predavanja za vse člane odborov in štabov, ki delujejo v sklopu LO in DS; — z novim zakonom o LO in DS smo morali ustanoviti v OZD enote narodne zaščite s štabom NZ; — z novim zakonom smo izdelali in uskladili potrebna določila in spremembe statuta o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti, civilni zaščiti in narodni zaščiti; — z novim zakonom o ljudski obrambi in zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notra- (Nadaljevanje na 2. strani) Tudi stroje veterane v čistilnici odpadkov bo potrebno enkrat zamenjati. Glasilo Predilnice Litija, Litijski predilec, se je v tem letu spremenilo. Nov naslovni napis, manjša velikost — namesto petih, le štiri kolone — vendar širše. Zakaj je to potrebno? V tem letu bomo spremenili način tiskanja našega časopisa. Dosedanjo tehniko tiskanja — knji-gotisk — bo zamenjal sodobnejši, kvalitetnejši način — offset. V tiskarni Gorenjski tisk Kranj tiskajo še nekaj drugih glasil OZD. Tako so namenili temu tisku poseben tiskarski stroj. Odločili smo se, da bomo velikost časopisa prilagodili novemu formatu že takoj po novem letu. Med letom, ko bomo Novo leto - nova oblika postopoma prešli na nov način tiskanja, ta sprememba ne bo občutna. Mislimo, da se boste vsi strinjali s tem. Končno — oblika, način tiskanja ... niti ni tako pomembno. Važnejše je to, kaj nam vrstice novega povedo. Za kvaliteto vsebine se pa moramo vsi potruditi. Kolikokrat smo že povedali, da je to odvisno od nas!? Kaj naj napišemo v naš časopis? Vse! čim več! Kolikor več nas bo sodelovalo s prispevki (o naših problemih, težavah, veselih trenutkih, željah), boljše glasilo bomo imeli. Nismo vsi pisci. Res — vendar tudi naša mnenja so potrebna. Prispevke lahko napišemo skupaj. Na dan z besedo! Urednik (Nadaljevanje s 1. strani) njih zadevah, smo morali ustanoviti v OZD enote narodne zaščite; — izdelali smo »varnostni načrt Predilnice Litija«. V tem načrtu so opisane naloge vseh služb, in program širših samozaščitnih in varnostnih razmer, ker je preventivno zavarovanje objektov kateri se uporabljajo v smislu elementarnih in drugih nesreč, večjih požarov in podobno. V teh primerih bodo aktivirane po potrebi enote narodne zaščite in enote civilne zaščite; — organiziran je bil tudi seminar za enote narodne zaščite o pomenu in nalogah v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Vsi udeleženci seminarja so imeli tudi predavanje o uporabi, hrambi in nošenju orožja. Opravili so tudi preizkus o streljanju s pištolo. V letu 1977 smo imeli dvakrat organizirano narodno zaščito; — na področju civilne zaščite so bile narejene spremembe pri organizacijah enot civilne zaščite, spremenile so se v specializirane splošne enote; — izvedli smo tudi praktične vaje pripadnikov civilne zaščite v zimskem času — odstranjevanje snega; — organizirani so bili tudi seminarji za pripadnike civilne zaščite iz področja gasilstva in prve medicinske pomoči. Nabavljena je tudi oprema za civilno zaščito po programu za leto 1977; — po nalogu sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Litija, je odbor izdelal obširno analizo, oz. oceno, o stopnji obrambnih priprav v predilnici Litija. V tej analizi je nakazana celotna problematika, kaj je dobrega in kaj slabega v zvezi z obrambnimi pripravami, in celotna problematika odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v Predilnici Litija v lotu 1977. Z analizo obrambnih priprav je bil v celoti seznanjen tudi delavski svet Predilnice Litija na eni izmed sej svojega dela. Ob koncu poročila naj poudarim, da so orisane le glavne naloge odbora v letu 1977, kar pomeni, da je bilo delo odbora štaba civilne zaščite in enot narodne zaščite v tem letu zelo pestro in delovno. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito želi vsem delavcem srečno in uspešno novo leto 1978. Franc Mali Poročilo odbora za varstvo pri delu Odbor za varstvo pri delu je imel v mandatni dobi osem sej. Na sejah je odbor za varstvo pri dolu obravnaval: — plan izobraževanja iz varstva pri delu za leto 1976 in 1977; — plan nabave osebnih varstvenih sredstev; —• večletni razvojni plan razvoja podjetja in sanacijski plan ukinitve nočnega dela žena; — izpolnitev pogojev za delo v nočnem času; — organizacija tečajev za varstvo pri delu s preizkusi znanja iz varstva pri delu; — obravnava samoupravnih aktov iz varstva pri delu; — obravnava ekoloških pogojev dela in odprava pomanjkljivosti rezultatov meritev in inšpekcijskih pregledov; — analiza delovnih nezgod in in poškodb po delovnih enotah; — obravnava metodologije pregledov delovnih naprav in priprav; — obravnava zdravstvenega stanja zaposlenih v letu 1976 in v letu 1977; — obravnava obveznosti delavcev v združenem delu po določilih zakona o združenem delu; — obravnava mehanizacije transporta v delovni organizaciji; — obravnava varnostnih prostorov v predpredilnici, v garaži in zabojarni; — obravnava varnostnih ukrepov v sindikalni dvorani in preureditev električnih instalacij; ukrepov pri uporabi dvigal; adaptacija sanitarnih 24-krat ter na svojih sejah sestavljal delovni program, sprejemal osnovne smernice, razpravljal o zasnovi in vsebini, o obsegu in opremljenosti vsake številke glasila, dajal predloge za izboljšanje, in razpravljal o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na urejanje glasila. Po odhodu referenta za tisk, tov. Štrus Toneta (30.11.1975), je skrbel za redno izhajanje glasila glavni in odgovorni urednik. S 1. 9. 1976 pa je delo referenta za -tisk in informiranje prevzel tovariš Malenšek Matic. Delavski svet je na zasedanju dne 2. februarja 1977, na osnovi obravnave poročila uredniškega odbora sprejel sklep, da se število članov uredniškega odbora poveča od 6 na 9, s tem, da se v odbor dodatno imenujejo tov. Zore Marija iz česalnice, Mele Rafaela iz predilnice, in -tov. Vehovec Alojzija iz sukal-nice. Program dela in naloge novoizvoljenega uredniškega odbora: 1 ... Na prvem srečanju organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v organizacijah združenega dela, ki je bilo od 22. do 24. decembra na Bledu, je bila prvi dan tudi otvoritev razstave glasil v tovarni verig Lesce. Na sliki — zgoraj: naše glasilo Litijski predilec, na razstavnem panoju. — spremljanje varstva pri delu v Litijskem predilcu; — praktično poučevanje novosprejotih delavcev; — sodelovanje in udeležba na simpoziju o varstvu pri delu v Portorožu; — obravnava problematike varstva pri delu v cestnem prometu (na poti na delo in z dela); — poročilo o pregledu podjetja, pri katerem so sodelovali tudi člani odbora za varstvo pri delu. Posamezni člani odbora so sodelovali s službo varstva pri delu z nasveti in poročanjem o stanju varstva pri delu v njihovih delovnih enotah. Predsednik odbora za varstvo pri delu: Alojz Koprivnikar Delo uredniškega odbora glasila Litijski predilec Uredniški odbor se je v pretekli mandatni dobi sestal Poleg tekočih, zgoraj navedenih nalog, bo moral novi uradniški odbor razpravljati o popravkih honorarjev, saj so bili le-ti nazadnje prilagojeni 9.7.1974, t. j. pred več kot tremi leti. Predvidena sprememba, oziroma dopolnitev zakona o javnem obveščanju, kakor tudi določbe zakona o združenem delu, bodo terjale v bližnji prihodnosti spremembo, oziroma dopolnitev našega Poslovnika o izdajanju glasila »Litijski predilec«. Po zadnjih tolmačenjih pri glasilu delovne organizacije tudi ni več potreben družbeni organ upravljanja t.j. časopisni svet. Tak organ naj bi obstajal predvsem pri večjih založniških hišah, kot npr. pri »Delu« in podobno. Člani uredniškega odbora so: Ankon Albin, Kralj Martina, Sonc Marjan, Stamatovski Niko, Vehovec Alojzija, Zore Marija, Mele Rafaela, Malenšek Matic in Bizjak Branko (glavni in odgovorni urednik). Branko Bizjak Delo komisije za izobraževanje Komisija za izobraževanje se je v pretekli mandatni dobi sestala 12-krat, in tekoče obravnavala vsa vprašanja povezana z izobraževanjem. Obravnavala je predvsem: — plan štipendiranja za leto 1976, — plan sprejemanja pripravnikov, — okvirni program izobraževalnih akcij, — plan izobraževanja za leto 1977, — prošnje za študij ob delu,. — prošnje za odobritev študijskih dopustov, — prošnje za nadaljevanje študija — polletne uspehe naših štipendistov, — prošnje za obvezno počitniško prakso, — poročilo o opravljeni obvezni počitniški praksi, — nagrade za opravljeno počitniško prakso, — samoupravni sporazum o izobraževanju, — spremembe pogodb za študij ob delu, oziroma usklajevanje s sprejetim samoupravnim sporazumom, — imenovanje komisij za preizkus znanja pripravnikov, — poročila o tekočih izobraževalnih akcijah, — izbiro štipendistov na podlagi razpisa in ostalo izobraževalno problematiko. Program dela in naloge novoizvoljene komisije: Poleg tekočega obravnavanja vse zgoraj navedene izobraževalne problematike, bo morala komisija stremeti zatem, da nam uspe čimproj namestiti vsaj tri stalne inštruktorice za priučeva-nje novosprejetih na delovnih mestih. Pravočasno načrtovanje potreb po kadrih, in na -tej osnovi izdelani letni in perspektivni plan izobraževanja, bosta znatno olajšala delo komisiji pri reševanju neštetih prošenj za študij ob delu. Člani sedanje komisije za izobraževanje so: Mali Marjan, Jerant Štefka, Ti-šler Hilda, Grubor Dušan, Bajde Milena, Brlogar Majda, Kres Olga, Kodrman Vojko in Bizjak Branko. Predsednik komisije: Marjan Mali 1 Poročilo komisije, oziroma upravnega odbora počitniškega doma Novigrad in Velike planine za leto 1977 Upravni odbor počitniškega doma se je v tekočem letu sestal 3-krat, in sicer: 1. dne 23.3. z dnevnim redom: Poročilo poslovanja za leto 1976, priprave za sezono 1977, cene penzionsk-ih in drugih storitev 1977, in razno. 2. dne 7.4. skupaj s kooperanti z dnevnim redom: Poročilo poslovanja v letu 1976, cena pen-zionskih in drugih storitev v sezoni 1977, in razno. 3. dne 5.5. z dnevnim redom: Izbira osebja, postavitev novih prikolic in razno. V upravnem odboru je 6 članov. Počitniški dom je zaključil poslovno loto 1976 s pozitivnim rezultatom. V pripravah za tekoče leto smo reševali splošne zadeve: — zbiranje podatkov za kalkulacijo cen pcnzjionskih in drugih storitev, — iskanje osebja s sodelovanjem upravnika in kadrovske službe, — sodelovanje s posebno, od sindikata določeno »komisijo za letovanje«, slednja je sestavila nov pravilnik počitniških domov, s katerim je razporedila letovanje na podlagi prijav članov kolektiva; določeni so novi kriteriji za pridobitev pravic letovanja, — povečanje kapacitet, ter nakup dveh carnp prikolic za letovanje v Fazani pri Puli, —• za prihodnje sezone bi postopoma nabavili še nekaj prikolic za Gorenjsko. Delavskemu svetu smo predlagali v potrditev nove tarifne postavke osebnih dohodkov. Regres je bil letos izplačan vsem članom kolektiva (po višini osebnih dohodkov). Za plačilo penzionskih uslug je bila določena enotna cena za člane kolektiva in kooperante, s tem, da je bila v pred in po-sezoni za 20 % nižja, za otroke °d 3. do vključno 15. leta starosti pa 40 % popusta za ves čas sezone. Zakonski drug članov kolektiva PL, zaposlen v drugem Podjetju, pa je plačal nekoliko več. Razliko med kalkulativno ceno Penziona, ki so jo plačali gostje, fazen nečlanov, so krila podjetja iz sredstev za vzdrževanje počitniških domov. Delavski svet in kooperanti so Potrdili dokončne cene penzionskih in drugih storitev. Potrjen cenik smo poslali v odobritev SO Buje in Zavodu za cene Ri-jeka. Za prevoz potnikov 7 in 10-dnevne izmene je skrbelo avto- busno podjetje SAP Ljubljana, tako, da je samostojno prodajalo vozovnice v lastni poslovalnici v Litiji. Predsednik počitniškega doma se je udeleževal sestankov, ki jih sklicuje SO Buje z vsemi koristniki, oziroma lastniki počitniških domov v Bineti, ki so splošnega pomena, ter je o njih poročal na seji upravnega odbora. Razliko do polne cene penziona, to je stalne in vzdrževalne stroške počitniškega doma, lahko po zakonu še krije podjetje iz sredstev skupne porabe, namenjene za vzdrževanje počitniškega doma. Sodelovanje s kooperanti: Slovenijales, Tekstil, Tosama Mesarija, je določeno s posebnim dogovorom iz leta 1975, in v redu poteka. Za vsako leto ga obnovimo, prav tako tudi med Slovenijalesom in Predilnico za letovanje naših članov v Gozd Martuljku. Upravni odbor je zaradi vedno večjega obsega dela s počitniškimi domovi predlagal komisiji za sistematizacijo delovnih mest, naj odpre novo delovno mesto referenta za družbeni standard, ki bo reševal vse probleme menze, počitniških domov in stanovanj delavcev. Pri razporejanju koriščenja planinske koče na Veliki planini je zaenkrat veljal nov pravilnik počitniških domov, vendar je treba izdati prečiščen poseben pravilnik za Veliko planino: prav »tako še ni navodil za letovanje v prikolicah v pismeni obliki. Vsakoletne probleme imamo z administratorjem v Novigradu, kar bi odpadlo, če bi imeli stalnega delavca. Računati moramo, da se nas bo Slovenijales slejkoprej naveličal v Martuljku, in si bomo morali sami poiskati nekje na Gorenjskem prostor za prikolice ali odkup stanovanja v bloku ter s tem omogočiti tudi zimske počitnice. Čamp v Novigradu in koča na Veliki planini sta redno vzdrževana, kakih večjih del lotos ni bilo. Predvidevanj o povečanju kapacitet v Novigradu zaenkrat ni. Odnosi pristojnih občinskih organov se zaostrujejo. Za naslednjo sezono kaže upoštevati predlog kooperantov, da počitniški dom Novigrad začne kasneje obratovati, ker ni interesentov za prvo polovico junija. Prav tako naj se upošteva sprememba pri otrocih tako, da morajo imeti abonentski blok od 4. leta do vključno 14. leta starosti, in zvišati ceno komunalnih dajatev za otroke do 4. leta. V bodoče naj se pri sprejemanju predloga cen penzionskih in drugih storitev Skliče skupni sestanek s kooperanti že pred zasedanjem DS podjetja, da bo možno upoštevati pripombe in predloge tudi s strani kooperantov, in nato ponovno po zasedanju DS PL s končno potrjenimi cenami. Počitniški dom Novigrad je uspešno zaključil 19. sezono. Letošnja sezona je trajala 99 dni. Zmogljivost počitniških domov v letu 1977: — Novigrad ima za goste Predilnice 37 hišic s 136 ležišči, —• v Martuljku sta rezervirani 2 sobi s 7 ležišči, — koča na Veliki planini — 3 sobe s 7 ležišči, — v campu Fažana 2 prikolici z 8 ležišči. Skupaj 150 ležišč, — kooperanti imajo v Novigradu 16 hišic z 71 ležišči. PODATKI O LETOVANJU GOSTOV v sezoni 1977: Od skupnega števila vseh gostov v Novigradu, 2250 oseb s 14.226 penzioni, odpade na odrasle 72 % ali 1627 oseb z 10.243 penzioni, na otroke pa 28 % ali 623 oseb s 3983 penzioni. V letu 1976 pa je bilo skupaj 2238 oseb s 13.926 penzioni, kar je za 18 °/o penzionov manj. OKREVANCI: Sindikat PL je plačal za 7-dnevno letovanje v Novigradu in Martuljku 45 članom kolektiva PL. Predsedniku UO: Darko Primožič Poročilo komisije obrata družbene prehrane Naša komisija se je v letu 1977 sestala štirikrat. Na sejah smo veliko razpravljali o toplem obroku, kako ugoditi vsem, ki se ga poslužujejo. Odgovarjali smo tudi na pritožbe o hrani, ki ni primerna za diabetike in tudi ostalim posameznikom. Zato je komisija zaskrbljena, kako naj vsem ugodi. S 1.2.1977 so bila za abonente ukinjena kosila ob nedeljah. Delavkam, ki so zaposlene v kuhinji, je bilo s 1. 3. 1977 ukinjeno brezplačno kosilo. Za malico pa prejemajo bloke. Veliko je tudi pripomb, da je v kuhinji preveč zaposlenih. Pojasnili smo, da je tu kar precej porodniških in bolezenskih odsotnosti. Komisija je predlagala, da se dajo te tovarišice, ki so sedaj na porodniškem dopustu na razpolago v proizvodnjo. Delavskemu svetu smo predlagali, da naj se artikli, katere prodajajo v točilnici, podražijo za 20 % pri nabavni ceni. Tako bi Koliko časa še pri čistilni »koloni«? Pri čiščenju strojev mlade čistll-_ spoznajo prstančne stroje in delovni proces. Ko dopolnijo 18 let starosti, pričnejo delati kot sncmalke kopsov in kasneje, po priučili« kot predice. »Kadrovska problematika« je tudi v naši organiza-c'ji združenega dela zelo pereča. Od kod nadomestiti predice, ki nas z»Puščajo? Razmišljamo, da bi v primeru zadostnih prijav za skle-mtev medsebojnega razmerja zagotovili delavcem, na relaciji Litl-Ja Gabrovka—Dole, prevoz na delo in z dela s posebnim avtobusom. pokrili izgubo, iki nastaja zaradi prenizkih cen. Za leto 1978 pa nimamo nobene posebne naloge, probleme sproti rešujemo. Predsednik komisije obrata družbene prehrane Dana Babič O delu požarnovarnostne komisije v letu 1976/77 Požarnovarnostna komisija se je sestala osemkrat. Na seje komisije so bili vabljeni tudi člani operativnega štaba IGD Predilnice Litija. Na sejah je komisija obravnavala: — poročilo komisije delavskemu svetu o stanju požarne varnosti; — poročila o požarnovarnostnih pregledih podjetja, pri katerih so sodelovali člani komisije; — poročila in analize zanetkov požarov v posameznih oddelkih; — razvojni plan podjetja iz vidika požarne varnosti; — plan nabave opreme za leto 1976 in 1977; — izvedbo tekmovanja gasilskih desetin v letu 1976 in 1977; — plan izobraževanja iz požarne varnosti po izmenah in oddelkih; — testiranje članov gasilskih desetin iz varstva pred požarom; — o obravnavi problematike iz požarnega varstva v Litijskem predilcu; — obravnava osnutka pravilnika o varstvu pred požarom; — obravnava poročila požarnovarnostnega pregleda požarnega inšpektorja SO Litija; —» o adaptaciji gasilskega doma, požarnega stolpa in izgradnji skladišča za mazivna olja; — o požarnovarnostnih ukrepih v počitniškem domu in v sindikalni dvorani na Stavbah; — o dolu gasilskega društva IGD Predilnice Litija; — o nabavi gasilske literature; — o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari za območje občine Litija. DS je obravnaval poročilo požarnovarnostne komisije in poročilo o požarnovarnostnem pregledu podjetja. Zbori delovnih ljudi in DS so obravnavali in sprejeli pravilnik o varstvu pred požarom. Na področju varstva pred požari so bila nabavljena gasilna sredstva in gasilsko orodje po planu nabave gasilskega orodja in opreme. Zanetkov požarov je približno 30 na leto, ki so bili pogašeni z ročnimi gasilnimi aparati in z vodo. Na zadnji seji je požarnovarnostna komisija predlagala, da se v zimskem obdobju izvede več praktičnih vaj in organizirajo predavanja iz požarne preventive po posameznih izmenah in oddelkih. Predsednik komisije: Lojze Pavliha Referendum uspel 1. SS o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke: za 171 ali 77,38 %, proti 22, neveljavnih glasovnic 7. 2. SS o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe: za 162 ali 73,30 %, proti 26, neveljavnih glasovnic 12. 3. samoupravni splošni aikt o osnovah plana za leto 1978: za 171 ali 77,38%, proti 16, neveljavnih glasovnic 13. II. VOLILNA ENOTA: (predilnica bombaža in sintoti-ke) od skupnega števila volilcev 367, je glasovalo: 1. SS o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke: za 281, ali 76,57 %, proti 28, neveljavnih glasovnic 8. 2. SS o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe: za 271 ali 73,84 %, proti 36, neveljavnih glasovnic 10. 3. samoupravni splošni akt o osnovah plana za leto 1978: za 281, ali 76,57 %, proti 28 neveljavnih glasovnic 8. III. VOLILNA ENOTA: (sukalnica, sukalnica ef. sukancev, zbiralnica) od Skupnega števila volilcev 314 je glasovalo: 1. SS o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke: za 232, ali 73,89 %, proti 30, neveljavnih glasovnic 4. 2. SS o oblikovanju -in uporabi sredstev skupne porabe: za 240, ali 76,43 %, proti 20, neveljavnih glasovnic 6. 3. samoupravni splošni akt o osnovah plana za leto 1978: za 238, ali 75,80 %, proti 24, neveljavnih glasovnic 4. IV. VOLILNA ENOTA: (vzdrževanje) od skupnega števila volilcev 145 je glasovalo: 1. SS o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke: za 69, ali 47,59 %, proti 52, neveljavnih glasovnic 3. 2. SS o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe: za 98, ali 67,59 %, proti 22, neveljavnih glasovnic 4. 3. samoupravni splošni akt o osnovah plana za leto 1978: za 101, ali- 69,66 %, proti 20, neveljavnih glasovnic 3. V. VOLILNA ENOTA: (transportni delavci, pomožno osebje, -pisarniški delavci) od skupnega števila volilcev 155 je glasovalo: 1. SS o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke: za 102, ali 65,81 %, proti 33, neveljavnih glasovnic 5. 2. SS o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe: za 121, ali 78,06%, proti 10, neveljavnih glasovnic 9. 3. samoupravni splošni akt o osnovah plana za leto 1978: za 123, ali 79,35%, proti 12, neveljavnih glasovnic 5. Iz navedenih rezultatov je razvidno, da so bili vsi trije samoupravni splošni akti sprejeti, in da bomo v mesecu februarju prejeli osebne dohodke že po novih merilih. N. J. Večmesečne in načrtne priprave za organiziranje 8. kongresa ZKS se bližajo koncu. 8. kongres ZKS bo 3. do 5. aprila v Ljubljani. Odbor za pripravo kongresa je že ocenil prve zasnove gradiv za razpravo na kongresu, ter oblikoval vrsto predlogov kako jih izpolniti. Komisija za sestavo kongresnih dokumentov dela osnutke poročila, resolucij ter sprememb in dopolnitev statuta ZKS za razpravo na seji CK ZKS, ki bo sredi januarja. Takoj ko bo CK ZKS gradiva sprejel, bo o njihovi vsebini stekla javna razprava, katera bo trajala vse do pričetka kongresa. Organi, ki pripravljajo dokumente za 8. kongres ZKS -in 11. kongres ZKJ, bodo storili vse, da bi se v javno razpravo vključil čim širši krog delovnih ljudi in občanov, pri organiziranju in usmerjanju razprave pa bomo imeli največ dela komunisti. Ob tem velja pripomniti, da je že pri dosedanjih pripravah gradiva na 8. kongres sodelovalo več sto članov zveze komunistov. Priprave na kongres ZK smo tudi v Sloveniji zastavili tako, da bi kar najbolj učinkovito spodbujali delovne ljudi za uresničevanje ustave, zakona o združenem delu, dokumentov 7. in 10. kongresa ZKS, oziroma ZKJ ter drugih političnih sklepov ZK. Analize o delu ZKS, ki jih pripravljajo organi CK ZKS v okviru priprav na 8. kongres ZKS, kažejo, da posvečajo komunisti in organizacije ZKS zadnje čase največ pozornosti vsebinskim vprašanjem sedanjega in prihodnjega delovanja ZK. Uspehi, ki smo jih dosegli na gospodarskem, političnem, kulturnem in drugih področjih med zadnjima kongresoma nedvomno najbolj potrjujejo pravilnost pokongresne politične usmeritve ZK, obenem tudi dokazujejo, da je naša politika dejanski odraz interesentov delovnih ljudi. Med glavne uspehe pa velja prišteti dejstvo, da smo z novo ustavo in zakonom o združenem delu ustvarili nove možnosti za naglo in učinkovito preseganje odtujenosti delavcev od rezultatov njihovega dela. Priprave na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZK| V zadnjih štirih letih smo bistveno okrepili enotnost Jugoslavije kot socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter njeno neodvisnost, hkrati pa uspešno uveljavljamo neuvrščeno zunanjo politiko naše države. Dosegli smo tudi pomembne gospodarske uspehe, zagotovili večjo socialno varnost in zaščito delovnih ljudi, povečali našo življenjsko raven, izpopolnili vsebino in razširili možnosti izobraževanja mladine in delavcev ob delu, obogatili kulturno življenje ter učvrstili varstvo in obrambno usposobljenost celotne naše družbene skupnosti. Utrdili smo vodilno vlogo delavskega razreda in zveze komunistov kot njegove avantgardne politične organizacije in uveljavili socialistično zvezo kot enotno fronto organiziranih socialističnih sil kot najširšo, demokratično družbenopolitično organizacijo vseh delovnih ljudi, ki sc opredeljuje za socializem, samoupravljanje ter našo neodvisno in neuvršče- i no zunanjo politiko. Z družbenim dogovarjanjem in samo- 1 upravnim sporazumevanjem smo okrepili zavest in odg o- ' vornost velike večine delovnih ljudi za lepšo podobo današnjega in jutrišnjega dne. V pripravah na kongresa j moramo imeti pred očmi tudi dejstvo, da se letos izteka 1 40 let ustanovitve KPS in od prihoda tovariša Tita na čelo ' komunistov, kar nas še posebej zavezuje za uspešno delo. c Zato moramo v predkongresnem delovanju prikazati stvarno podobo uspehov naše socialistične graditve in s tern £ krepiti zavest o nepremagljivosti naše revolucije, kakof ^ tudi o tesni povezanosti narodov in narodnosti ter delovnih v ljudi Jugoslavije v skupnem boju za trdno Titovo Jugoslavijo, za socializem, samoupravljanje in mir v svetu. Martin Strašek č 27. 12. 1977 smo imeli referendum, na katerem smo sprejemali za marsikaterega najpomembnejši samoupravni splošni akt, t. j. samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Sprejeli smo še samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe, in samoupravni splošni akt o osnovah plana za leto 1978. Še pred referendumom, so samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke obravnavali komisija za sistemizacijo in nagrajevanje, ki je imela v tem času rekordno število sestankov, nadalje kolegij, sindikat, zveza komunistov in nazadnje, ko je bil samoupravni sporazum dokončno izdelan, še samoupravne delovne skupine in zbor delavcev. Končno smo se zaposleni z najbolj demokratično obliko odločanja, t. j. s tajnim glasovanjem na referendumu odločili, ali omenjene sporazume sprejmemo alt ne. Kljub dopustom, ki jih koncem leta ni bilo malo, se je na referendumu odzvalo od 1202 zaposlenih, kar 1047 ali 87,10%. Posamezne akte smo sprejeli takole: — samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke 71,13 odst., ali 855 zaposlenih, — samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe 74,21 %, ali 892 zaposlenih, —■ samoupravni splošni akt o osnovah plana za leto 1978 pa 76,04 %, ali 914 zaposlenih. Po posameznih volilnih enotah pa so bili rezultati glasovanja naslednji: I. VOLILNA ENOTA: (predprodilnica in čistilnica) jr od skupnega števila volilcev 221 glasovalo: Bombažni odpadki so v hidravlični stiskalnici že stisnjeni. Sti-skalec mora balo še zavezati z žico in pripraviti za skladiščenje. POBBO Zamenjava izrabljenih naprav Smernice popravljenega plana razvoja naše delovne organizacije v obdobju 1976—1980 predvidevajo poleg izgradnje nove skladiščne hale s predmešalnico vlaken tudi modernizacijo tehnološkega procesa v posameznih oddelkih. Razvojni plan delovne organizacije in nabave nove investicijske opreme je sprejel tudi delavski svet in zbori delovnih ljudi. Prva etapa razvojnega programa je že v polnem teku. Gradimo že novo skladiščno halo s predmešalnico vlaken, dobili smo že tudi prve stroje. PREDILNICA SINTETIKE Nova mešalnica Po sprejetem programu se način sestavljanja in mešanja partij sintetičnih vlaken v celoti spremeni. Opusti se dosedanji način priprave z uporabo zastarelih in izrabljanih strojev bivše bombažne čistilnice, iti so bili prirejeni za kolikor toliko zadovoljivo Predelavo sintetičnih vlaken. Po obstoječem načinu je priprava zelo različna. Nokaj sorti-rnentov predelujemo preko rah-ijačev bal —• baterjev —• melan-žinne mize —• ponovno baterjev — v svitke in nato na klasičnih mikalnikih. Druge pa preko rah-ljačev bal — brez svitkov na Hergeth. Po novem programu bomo za Predelavo uporabljali izključno mikalnikc tipa Hergeth. Izločena bo v celoti zastarela oprema baterjev, s pripadajočimi ostalimi stroji. Ker po programu, z namenom odpraviti 4. izmeno, povečujemo tudi zmogljivost priprave, vseh Potrebnih strojev ni mogoče razporediti v obstoječih prostorih in je zato potrebno zgraditi novo proizvodno halo za mešalni-co. Nov, najsodobnejši postopek mešanja je zaokrožen tehnološki proces, in je lahko dislociran od ostalih faz predelave. Nova mešalnica bo zgrajena vzporedno z obstoječimi skladišči na drugi strani industrij skesa tira (na železničarskih vrtovih). Tehnološki postopek mešanja no naslednji: 6 mešalnih rahljačev bal, 1 mešalni rahljač za odpadke, vsi opremljeni z avtomatskimi teh-talnimi napravami, bo rahljalo m mešalo predložene surovine — bale. Stroje je možno programi-fati tako, da vsak z ozirom na različnost predloženih bal odlaša v določenem zaporedju na zbirni transportni pas točno določeno količino posamezne komponente mešanice. Za posebno zahtevne mešanice, z majhnim delom določenih vlaken ali barve vlaken je 1 rahljač bal dodatno opremljen s posebno tehtal-n° — dovajalno napravo, ki omogoča zelo natančno (± 0.5 °/o) doziranje primešavanja. Zbirni transportni trak dovaja Po programu sestavljeno mešanico preko permanentnomagnet-nega valja za izločanje kovinskih delov v mešani trgač, ki mešani-T- C°nc*°^al:no premeša in zrahlja. 1 rahljača naprej se mešani- U1 .a s Pomočjo transportnega ven-y( IjOrja pretaka, in potom ci-;h , .?nov odlaga po metodi »send-v velike mešalne komore. Betonske mešalne komore 3 po številu, izmer 4 m širine, 5 m višine in 15 m dolžine, po 300 kubičnih metrov prostornine sprejmejo do 5 ton mešanice. Mešanico, horizontalno naloženo v komoro, vertikalno odvzema 4 m široki in 5 m visoki avtomatsko premikajoči se rezkar za praznenje komor. Od rezkar j a poteka material potom transportnega ventilatorja do kondenzatorja, ki je nameščen na vrhu dovodnega jaška dvojne avtomatske stiskalnice za bale. Stiskalnica bale stiska do zahtevane gostote — težine in jih gotove avtomatsko poveže ter izloči. Stisnjene bale so pripravljene, da se po programu transportirajo v mikalnico, ali pa na vmesno skladiščenje. Od 3 mešalnih komor sta 2 stalno v uporabi, ena se polni s strani rahljača, druga pa se prazni potom rezkarja. Tretja mešalna komora je v rezervi, in se uporablja v primeru zelo zahtevnih mešanic po sistemu »preprečevanje«. V tem primeru se material iz druge mešalne komore ponovno odlaga v 3 komore, in šele iz te do stiskalnice bal. V takšnem primeru je mešanje tako popolno, da garantira kvaliteto enakomernosti mešanice, ki jo zahteva izdelava najbolj občutljivih dekorativnih plišev. Oddelek priprave sintetičnih vlaken že uvodoma je bilo rečeno, da uvajamo nov postopek mešanja ter da opuščamo mikan j e potom klasičnih mikalnikov in prehajamo v celoti na mikalnike sistem Hergeth. Vsi stroji priprave bodo grupirani v pritličju visokih zgradb, v prostorih obstoječe čistilnice in predpredilnice sintetike. V prostorih, kjer so sedaj rah-ljači, melanžirne mize, baterji, stroji sortimenta 6 in 7 ter mi-kalniki, raztezalke in flyerji za predelavo sintetike, bo montirano 6 proizvodnih linij, in sicer: 2 liniji po: 1 rahljač bal z odpiračem, 2 dvojna mikalnika, 2 x x 2 x 2 = 8 raztezalk Vouk, 4 flyerji, Krušik, skupne zmogljivosti 2 x 190 = 380 kg/h. 2 liniji po: 1 rahljač bal z odpiračem, 1 dvojni mikalnik, 1x2 raztezalka Vovk, 1x2 raztezalke Inglostadt, 3 flyerji Krušik, skupne zmogljivosti 2 x 95 = 190 kg/h. V oddelku flyerjev bo postavljenih še 5 brezvretenskih pre-dilnih strojev, s pripadajočo raz-tezalko za lonce 9 x 36 col. V prostoru, kjer stojijo: agregat čistilnice, sortiment 5 in pre-dilni stroj za šantung št. 106, bosta montirana 2 enaka sortimenta sestoječa: 2 liniji po: 1 rahljač bal z odpiračem, 1 mikalnik, 2 raztezal-ki, 1 flyer, v Skupni zmogljivosti 2 x 95 = 190 kg/h. Raztezalke so vse obstoječe, novo nabavljeni bodo 4 Krušik flyerji po 108 vreten. Dopolnitev predilnice sintetike: Vsi izrabljeni prstančni stroji predilnice III in IV bodo izločeni oz. 4 kom. EDERA bo prestavljeno v P II. V teh prostorih bodo montirani v vsakem nadstropju po 4 prstančni predilni stroji firme Krušik z: 300 vreten, delit. 90 mm, 0 prstana 60 mm, dol. cevk 280 milimetrov, vsi opremljeni z avtomatsko napravo za snemanje kopsov in natik cevk, s sesalno napravo za potrgane niti in krožečo odpihovalno —• sesalno napravo za čiščenje strojev in podov. V I. nadstropju bo poleg 4 pr-stančnih strojev montiran še 1 previjalni stroj SAVIO z 32 vreteni, ki bo previl vso proizvedeno prejo. kom. cevovod med trgačem in n°rami, je integrirana poseb-ča nVivirna naprava, ki omogo-'®a sc mešanica po potrebi 6(1 Pretokom dodatno avivira. Dobri gospodarji skrbijo za pravočasni nakup strojne opreme. Vzporedno z gradnjo skladišča in predmešainice sintetičnih vlaken že prejemamo novo strojno opremo. Rahljače bal so remontni delavci že vskladiščili v montažnem skladišču. Hergeth mikalniki in druga strojna oprema je tudi že naročena. Celotna dopolnitev od rahljača do previjalnega stroja je namenjena za proizvodnjo grobih številk preje Nm 4.5 — Nm 20. Predilnica bombaža Program predvideva: dopolnitev zmogljivosti priprave z namenom opustitve 4. izmene; dopolnitev strojev čistilnice, ki bo omogočala kvalitetno pripravo — predvsem temeljito izprašitev, ki je pogoj za kvalitetno brez-vretensko prejo; in delno zamenjavo izrabljenih in zastarelih prstančnih strojev. Čistilnica Obstoječi čistilni stroji ne izpolnjujejo zahtev glede izpra-šitve mešanice do stopnje, katera je potrebna za kvalitetno in produktivno predenje na brez-vretenskih predilnih strojih. Za odpravo teh pomanjkljivosti bodo obstoječi agregati dopolnjeni s posebnimi stroji konstruiranimi samo v ta namen. Dodatno bodo vgrajeni v čistilno linijo: I mikroodpirač, 1 izprašilnik, 1 izprašilni visokoučinski kondenzator. Mikalnica Iz obratovanja bo izločenih 12 poljskih mikalnikov, ki so stalni izvor težav glede kvalitete, produktivnosti, vzdrževanja in še posebno požarne varnosti. Namesto njih bodo montirani obstoječi klasični mikalniki — sedanja mikalnica sintetike — 15 komadov. Ti mikalniki bodo preurejeni za brezsvitkovni sistem dovajanja za kar bo potrebna naslednja dodatna oprema: II stresalnikov (4 že imamo), 1 polnilec kosmičev s kontrolo polnjenja in polnilnim jaškom. Mikalniki bodo delno tudi pre-grupirani na 3 skupine: — za česano prejo, — za kardirano klasično prejo in — za kardirano BD prejo Raztezalke Za pripravo česanja, ter za 1. in 2. pasažo po česanju, bodo postavljene nove raztezalke firme Krušik/Zinser. Nove raztezalke so potrebne tudi za pripravo pramena za brezvretenske predilne stroje. Skupaj bo montiranih 8 novih raztezalk vse firme Krušik/Zinser. Predenje V prostorih bivše sukalnice poleg skladišča) bo postavljen nov oddelek 9 BD predilnih strojev, od tega bo premontiran obstoječi iz predilnice I ter nabavljeno iz ČSSR 8 novih strojev. Za transport loncev iz predpredilnice bo v podu zgrajeno posebno dvigalo. Predilnica I Demontirano in zamenjano z novimi bo 42 obstoječih prstančnih predilnih strojev. Novi stroji bodo: 42 kom. Krušik, po 328 vreten, del. 75 mm, 0 prstana 50 mm, dolžina cevk 250 mm, pogon vreten tangen.tionalen, vgrajene sesalne naprave za pretrg niti in krožeči izprašilno-sesalni čistilci. Naši delavci - dobri vozniki Dnevno časopisje dnevno poroča o prometnih nesrečah. Hitrost, nepravilno prehitevanje, vključevanje, zavijanje in obračanje, izsiljevanje prednosti, nepravilna hoja pešcev, neprevidne spremembe smeri vožnje, so povzročitelji 85 odstotkov vseh prometnih nesreč, v katerih so udeleženci umrli, se hudo ali lažje ranili. 82 odstotkov vseh prometnih nesreč v Sloveniji je bilo v prvem polletju 1977 v naseljih. V naši organizaciji združenega dela je zaposleno 1183 oseb. Litijski predilec mesečno seznanja bralce o delovnih poškodbah na poti na delo in iz dela. V tem letu je bilo poškodovanih 10 delavcev, in sicer 3 vozniki motornega kolesa, 1 voznica osebnega avtomobila, in 6 pešcev. Motoristi so se poškodovali na makadamskih cestah, kjer zapeljejo na gramoz ali polede- Mestne ulice so v Litiji osvetljene , vzbokline na mostu čez Savo so zravnane s pločnikom. V teku so tudi gradbena dela za postavitev semaforjev na križišču pred litijskim mostom. V predilnici Litija imamo za shrambo vozil kolesarnico in parkirni prostor. Na posamezni izmeni je parkirano do 50 osebnih avtomobilov, 30 motornih koles in 20 koles. V letnem času pešoi uporabljajo kolesa in je parkirano v kolesarnici do 40 koles. Člani komisije za prometno varnost so dvakrat letno pregledali vsa vozila in z listki, ki so jih položili na vozila, opozorili na ugotovljene pomanjkljivosti. Delovna organizacia je zelo zainteresirana, da se vsem članom kolektiva zagotavljajo pogoji za varno delo v podjetju. S sodelovanjem avtobusnega podjetja, zagotavlja na posameznih izme- -C-LANI PKEP1L.N1CE LITIJA IZ PPPALJFNn^TI Itm IN vrč PPIHA IAJD NA nri o BIVALIŠČA 1 !i $ j j ! !j h ■i skupaj I KRAJ BIVALIŠČA i J 3 [ ! 3 J i I! 1 4 SAVA 7 3 2 5 BREG TENETIŠE 3 1 1 1 3 SPODNJI LOG 8 1 2 1 4 GRADIŠKE LAZE 4 2 1 2 5 PONOVIČE 5 3 4 7 4 18 ISPSb ZGOff JABLANICA 3-6 1 4 2 7 ROVIŠE- Sava 8 1 1 PRESKA 17 2 1 3 1 FŠF-Cuv. 12 ® 1 4 5 BUKOVICA 13 © 1 2 3 TIRNA-Sava 15 © 5 5 MOŠENIK-REKA 9 2 1 3 KONJ-Sava 6 1 1 3 3 8 ŠMARTNO 3 4 0 6 4 23 45 BOLTIJA 8 1 1 2 VOLJČJA JAMA 7 2 2 4 CIRKUSE 8 1 1 VINTARJEVEC 8 1 1 2 RENKE 12 2 1 3 JABLANISKE 1 A7F 10 1 1 POLŠNIK. RAVNE 14- 20 © 2 4 1 7 velIn MALA KOSTREVNICA 4-8 2 2 6 1 11 RŽIŠE 11 1 3 4 JEŠČE 12 1 1 2 ZAGORJE 15 76 76 DVOR 10 1 3 1 5 TRBOVLJE 20 14 14 LUPINICA- 95 4 4 ZIDANI MOST 35 1 1 PODROJE 8 1 1 ZGORNJI LOG 4 3 3 2 5 13 JAVORJE 11 2 2 HOTIČ 5 5 2 3 10 VRATA 11 2 2 VAČE 11 1 3 4 ŠČIT 105 1 1 PODŠENTJUR 4 1 1 1 3 MULHE 12 1 1 VELIKI VRH 4 3 5 1 2 11 MORAVCE, GABROVKA 19 5 5 ŠIRMANSKI HRIB 4 1 3 2 6 BUKOVICA^ST. VID PRI STIČNI 17 1 1 KRESNIČKI VRH 0 © 2 2 OBLA GORICA 13 1 1 JEVNICA 15 1 1 JELŠA 8 1 1 ZALOG 27 1 1 RAZBURE 11 2 2 .LJUBLJANA 36 3 3 MIŠJI DOL 15 2 2 SITARJEVEC 3 6 6 LESKOVCA 10 1 1 ZAVRSTNIK 3 2 7 1 5 15 KLFNK-VAČE 13 2 2 REKA GOZD 14 4 7 11 JASTREBNIK 10 2 2 DRAGOŠKO 10 1 3 i 5 CEROVICA © 2 1 3 ŠTANGA 12 1 1 2 SELŠEK 7 1 1 RAČIČA 14 3 4 7 SKUPAJ: 24 61 68 66 36 113 14 382 lovne organizacije prihajajo na delo: Oddaljenost oseb do 3 km 803 od 3—5 km 135 od 5—10 km 71 od 10—15 km 139 od 15—20 km 30 nad 20 km 5 Od teh oseb je, neupoštevajoč prihod oseb do sti: 3 km oddaljeno- 24 pešcev, 61 kolesarjev, 68 voznikov motornih koles, 66 oseb se pripelje z osebnimi vozili, 36 oseb z rednimi avtobusi, 113 s tovarniškim avtobusom, kjer je zagotovljen prevoz za posamezno izmeno. 14 oseb se vozi na delo z vlaki. S posameznimi prevoznimi podjetji (vključno železnico) vsakoletno usklajujemo vozne rede, vendar naše želje niso vselej upoštevane. Iz podatkov je razvidno, da je posameznim delavcem pot na delo in z dela zaradi oddaljenosti precej težavna. Z gradnjo lastnih stanovanj se bo število voznikov zmanjšalo. Tudi vsak km novega asfaltnega cestišča pomeni hitrejšo in varnejšo pot na delo in iz dela. Lesjak Franc Za prevoz pošte, obrazcev in drugih opravil je našemu kurirju »katrca« nenadomestljiva. Na območju delovne organizacije hitrost »katrce« ne sme prekoračiti 5 km na uro, ker ni preglednih poti. Ob zaključku dela imajo prednost pešci. V zimskem času je delo kurirja še posebno težavno in tudi nevarno. 'V m■ / jS iJr Transportna delavca nakladata kartone preje na tovorni avto. Vse več preje prevažamo s kamioni. nelo pot. Največ poškodb je v jutranjih urah. Pešoi so bili poškodovani zaradi neprevidnosti voznika motornega kolesa, vzboklin na pločniku mostu, neosvetljenih mestnih ulic, neočiščenih stopnic v Zagorju in strme gozdne poti. 2 poškodbi sta v vzročni zvezi z invalidnostjo poškodovancev. Na pomanjkljivosti v cestnem prometu smo pismeno opozorili cestno podejtje in tudi občinsko komisijo za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Naše pripombe so upoštevali. nah prevoz delavcev na relaciji Litija — Trbovlje. Za vključevanje novih delavcev, in za programiranje vzgojnega programa komisije za varstvo pri delu, je bila potrebna analiza in podatki, od kje so doma naši delavci, in kako prihajajo na delo. Posamezni delavci se vozijo z avtobusi do zadnje najbljižje avtobusne postaje. Od postaje pa hodijo peš proti Tirni, Polšniku in v druge hribovite kraje, število oseb je pri pešcih v tabeli obkroženo. Iz podatkov je razvidno, da člani de- Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev ter sindikat vljudno vabita vse člane naše delovne organizacije in upokojence na Tradicionalni ples predilcev v soboto, 18.2.1978, s pričetkom ob 20. uri, v Sindikalnem domu na Stavbah. Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbela naša menza. Vstopnina 30,00 din Rezervacije 10,00 din Vstop samo z rezervacijo! Poškodbe na delu v 1.1977 Litijski predilec je v preteklem letu redno poročal o poškodbah delavcev, z namenom, da nas opis poškodb seznanja z vzroki poškodb in varnostnimi ukrepi na posameznih delovnih mestih. Naša skupna prizadevanja so le takrat, uspešna, če z varnostnimi ukrepi preprečujemo težje poškodbe. Včasih se opustitve varnostnih ukrepov srečno konča brez telesne poškodbe ali celo smrti, vendar samo včasih!? Zlasti delo v višini je smrtno nc- *v' čistilnici in predpredilnici je bil obnovljen parketni pod in tudi Polakiran. Na obnovljenem podu je prevoz loncev lažji. haM°Stn* p*altati v valjčkami opozarjajo delavce iz obratov, ki pri-J Jo v valjčkarno, na varnostne ukrepe pri posluževanju strojev. tike* z!”kma skladlšča Je zatrpana s kartoni preje in balami sinte-čarji pobankf8-3 dC'aVCl ne smel° vozltl brenlen z vlli- varno, če ne upoštevamo vseh varnostnih ukrepov. Po zakonu o varstvu pri delu in samoupravnem sporazumu organizacije združenega dela, imamo pravico in celo dolžnost odkloniti delo, če nam grozi pri delu neposredna življenjska nevarnost. Teh pravic se še premalo zavedamo, in jih tudi ne izvajamo. Ob neupoštevanju varnostnih ukrepov povzročamo na delovnih napravah tudi materialno škodo. Tako je posluževalec mikalnikov strani neposrednih vodij nadzirati in jim nuditi ustrezno pomoč. V primerih grobega kršenja varnostnih predpisov, pa je dolžan neposredni vodja takega delavca celo odstranili z delovnega mesta. Preventivno vzdrževanje strojev je v naši organizaciji zago-tovljeno. Izpolniti pa bomo morali metodologijo pregledov delovnih priprav in naprav, da bomo s pravočasnim odkrivanjem napak in okvar na delov- OBRATNE POŠKODBE V LETIH 1972 - 1977 IN IZGUBLJENI DNEVI PO ODDELKIH POŠKODBE IZGUBLJENI DNEVI ODDELEK 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1972 1973 1974 1975 1976 1977 Čistilnico 6 10 3 7 6 7 86 328 19 180 127 235 Predpredllnico 12 15 4 6 9 10 409 405 34 111 109 217 Predilnico bombaža 11 12 14 5 2 4 120 103 186 66 15 215 Predilnica sintetetike 4 6 6 5 2 4 55 59 105 49 27 66 Sukalnica 11 1 8 6 4 5 111 17 129 54 72 58 Zbiralnica cevk 3 1 2 3 - - 22 3 20 87 - - Mehanično delavnica - 2 1 2 2 3 - 16 14 126 10 36 Vlagalnica 3 1 - 1 1 - 134 11 - 6 13 - Transport - zunanji 1 5 3 1 2 3 12 67 38 1 44 80 Zidarska skupina - 2 2 - - 1 - 27 48 - - 13 Elektro delavnica 2 1 1 1 - 1 36 13 29 9 - 25 Valjčkarno - - 2 - - - - - 32 - - - Remont 1 1 1 - - - 1 33 8 - - - 56 Remont II 2 5 2 1 2 3 38 25 14 38 17 25 Menza In poč. dom 2 1 1 4 1 1 16 36 11 98 10 9 Nameščenci - 1 - - 1 2 - 6 - - 51 21 Klima naprave - 1 - - - - - 9 - - - - SKUPAJ: 58 65 49 42 32 45 1072 1133 679 825 495 1056 vlaken izpod rešetk trgalnega valja odstranjeval »cof« bombažnih valja med obratovanjem stroja. Vrteči trgalni valj mu je potegnil obiralec kosmičev (pištolo) iz rok v območje garniture mikal-nega bobna in pokrovčkov. Skoda, ki je nastala na stroju, je ocenjena na 34.000,00 din. POŠKODBE NA POTI NA DELO IN Z DELA V LETIH 1972 nih pripravah pravočasno odstranjevali vse vzroke, ki so v vzročni zvezi z nastankom posameznih nezgod. Strokovne službe morajo še posebno skrbeti, da so delovne razmere na posameznih delovnih mestih primerne in usklajene s predpisanimi delovnimi normativi. Na tem področ- - 1977 IN IZGUBLJENI DNEVI PO ODDELKIH ODDELEK 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1972 1973 1974 1975 1976 1977 Čistilnica 1 2 2 5 1 1 19 11 17 40 15 19 Predpredllnico 2 5 - 3 - 1 28 150 - 199 - 28 Predli, bombaža 3 4 3 2 2 2 26 88 79 34 62 140 Predli, sintetike 1 1 3 - 2 - 12 19 19 - 31 28 Zbiralnica cevk - 1 - - 2 1 - 5 - _ 29 6 Mehanična delov. - - - - - 1 - _ _ 12 Vlagalnica 1 1 - - - - 50 67 - - - - Transport 2 3 3 1 - - 69 27 81 102 146 - Zidarska skupina - - - - - - - - - - - - Elekrtodelavnica - - - - - - - - - - - - Valjčkoma - - - - - - - - - - - - Remont 1 - - - - - - - - - - - - Remont II - 2 2 1 1 - - 30 23 18 5 - Menza In poč. dom - - - - - 1 - - - - - 24 Pom. oseb. - namešč. - - - - - 1 - - - - - 12 Klima naprave - - - 1 - 1 - - - 12 - 8 SKUPAJ: 14 25 16 15 13 10 2°- 544 237 450 174 277 Zavedamo se, da je čiščenje med obratovanjem delovnih priprav življenjsko nevarno, pa vendar se zavemo nevarnosti šele takrat, ko utrpimo poškodbo in postanemo invalidi. Zadnji čas je, da upoštevamo vse varnostne predpise. Kot sa-moupravljalci smo pred samoupravnimi organi odgovorni za svoje delo. Ob sprejemanju novih delavcev moramo upoštevati program priučevanja novih delavcev. Poslužcvalca, ki že samostojno opravljajo delo, je potrebno s ju je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih. Neustrezne delovne priprave in naprave, se ob nabavi novih strojev izločajo iz delovnega procesa. Po petletnem razvojnem programu podjetja bodo v čistilnici sintetike izločeni dotrajani otepalniki z rahljači bal. Mehanizacija v transportu se nadaljuje. V zunanjem transportu postajajo transportni delavci vozniki viličarjev. Pri opravljanju posameznih del bo potrebno (Nadaljevanje na 8. strani) Poškodbe no dolu v letu 1977 (Nadaljevanje s 7. strani) proučiti ta dela in opravila teh, ker je veliko poškodb zaradi nepoučenosti dela na teh delovnih mestih. V primerjavi s preteklimi leti (1972—1976) so bile v letu 1976 poškodbe v rahlem porastu. Tako je bil leta 1973 poškodovan vsak 13. delavec, leta 1974 vsak 17. delavec, 1975 vsak 20. delavec, 1976 vsak 26. delavec, in v letu 1977 vsak 21. delavec. Na eno poškodbo je bilo v poprečju izgubljeno: 1972: 29 dni, 1973: 19 dni, 1974: 22 dni, 1975: 21 dni, 1976: 14 dni in 1977: 24 dni. Obratnih poškodb je bilo v letu 1977 petinštirideset z 1056 izgubljenimi dnevi. Šest poškodb je bilo hujšega značaja, saj je bilo zaradi teh poškodb izgubljeno kar 539 dni ali 51 % od skupno izgubljenih dni. Kakor je razvidno iz tabele je več poškodb v čistilnici in pred-predilnici. Resnost poškodb je večja v predilnici bombaža, ko je predica pri vezanju pretrga zlomila prst. Zaradi te poškodbe NA GRADBIŠČU SO ŽE VIDNI PRVI OBRISI NOVEGA OBJEKTA Po soptemberskem zasedanju delavskega sveta, ko smo se odločili za spremembo investicijskega programa, smo intenzivno pričeli s pridobitvijo potrebne dokumentacije za gradnjo skladiščne hale s predmešalnico vlaken. Planirali smo, naj bi bil objekt do konca leta 1977 že pod streho, vendar smo pred zaključkom leta šele prav pričeli z gradnjo. Malo kateremu je znano, zaikaj se je pričetek gradnje toliko zavlekel, zato naj v nekaj vrsticah opišem probleme, ki so se pojavljali do pridobitve gradbenega dovoljenja. Za vsak objekt, ki ga želimo graditi, je potrebno dobiti toka- je bila predica 171 dni v bolniškem staležu. Med 55 poškodovanci je 24 žena. Na 4-izmenskcm delu je bito 16 poškodovancev, na 3-izmenskem delu je bito 13. Med delavci, ki delajo samo v dopoldanskem času, je v letu 1977 26 poškodovancev. Značilno je, da je bilo od 16 poškodovancev, ki delajo na 4 izmenah, kar 10 delavcev poškodovanih na dnevni dopoldanski izmeni, in to 6 poškodovancev med 11. in 12. uro. V petletnem razdobju bo štiri-izmensko delo ukinjeno, iker je zaradi stalnega menjavanja delovnega časa prilagodljivost delavcev najtežja. Po poškodbah sodeč je najtežja prilagodljivost na dopoldanski izmeni tistih delavcev, ki so doma iz širše okolice litijske občine. Poškodbe na poti na delo in z dela so obravnavane v posebnem članku. V naši skupnosti je zdravje in dobro počutje največja vrednota. Zato si prizadevajmo, da tudi v letu 1978 ohranimo polno delovno sposobnost. F. L. cijsko in gradbeno dovoljenje, z vsemi potrebnimi soglasji. Pri tem objektu pa smo morali dobiti še soglasje Železniškega go-gospodarstva Ljubljana. Ta obveznost velja sicer za vse objekte, ki so v 200 metrskem pasu levo in desno od proge Ljubljana—Zidan most, vendar so objekti, ki se gradijo v neposred-bližind tirov, deležni še posebne pozornosti. Poleg tega bo južna stena novega objekta postavljena neposredno na meji med zemljiščem ŽTP Ljubljana in Predilnico Litija, ter oddaljena od stavbe »vodne črpalke«, kjer so sedaj stanovanja, le 4,5 do 6 m. Takšna prostorska utesnitev v izsiljeni lokaciji je zahtevala še celo vrsto dodatnih soglasij, od soglasja sekcije, ki ima v upravljanju sosednjo stavbo, do soglasij vseh stanovalcev, ki bivajo v njej. Poleg tega smo morali predložiti projekte za pridobitve gradbenega dovoljenja in za izvedbo objekta, revizijski komisiji za pregled investicijsko tehnične dokumentacije pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana. Obravnava je trajala polna dva meseca, ko smo nazadnje dobili končno soglasje za gradnjo objekta. Pridobljena soglasja in projekte smo morali nato vložiti pri upravnemu organu za gradbene zadeve pri Skupščini občine Litija, ki nam je po zelo hitrem postopku izdala gradbeno dovoljenje. Če nam bo zima naklonjena za izvajanje gradbenih del, bomo potrebovali za gradnjo objekta ravno toliko časa, kot smo ga zapravili, za pridobitev vseh soglasij in dovoljenj. Gradbišče pa v zadnjih mesecih prejšnjega leta vseeno ni mirovalo. Pripravljali smo gradbišče, porušili objekte, ter zgradili nadomestne objekte, porušili tovarniško ograjo, na novo ogradili gradbišče itd. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ko smo šele lahko pričeli s samo gradnjo novega objekta, pa so se dela na gradbišču pospešila. Zabetonirani so že skoraj vsi temelji, izdelanih pa je že tudi nekaj montažnih srešnih nosilcev. Po- Prišli v mesecu decembru 1977 1. 12. 1977 Smodiš Zdenka, Zagorje, Cesta zmage 34 — sukalni-ca, 2. izmena 9. 12. 1977 Veldin Vesna, Litija, Grbinska 32 — predpredilnica, 3. izmena 9. 12. 1977 Perič Gospa, Vegova 6 — predpredilnica, 1. izmena 12. 12. 1977 Dekič Zorica, Litija, Predilniška 3 — predpredilnica 3. izmena 12. 12. 1977 Zaman Silva, Gradišče 2, Šmartno — predpredilnica, 4. izmena 12. 12. 1977 Durič Asima, Zagorje, Podvine 47 — sukalnica, 2. izmena 12. 12. 1977 Resnik Vida, Tepe 33, Polšnik — predilnica bombaža, 3. izmena 13. 12. 1977 Ponikvar Marija, Trbovlje, Nasipi 4 — sukalnica, 2. izmena 20. 12. 1977 Buzina Marjana Zagorje, Cesta zmage 45 — predilnica bombaža, 3. izmena 20. 12. 1977 Pajer Veno, Litija, Marokova pot 19 — remont predilnice bombaža Odšli v mesecu decembru 1977 1. 12. 1977 Monegalija Marjan, Litija, Trg na Stavbah 4, predpredilnica, 4. izmena — ukrep prenehanja dolov, razmerja 5. 12. 1977 Bric Ana, Gradiške Laze n. h., Šmartno, predilnica bombaža, 3. izmena —■ pismeni sporazum 23. 12. 1977 Kramar Marija, Litija, Partizanska 36, sukalnica, 2. gled na gradbišče pa nam že daje prve obrise nove skladiščne hale s predmešalnico vlaken. M. S. V čistilnici se prah iz strojev odvaja po transportnih ceveh v posebne prašne komore. Le pri otepalniku Ingolstadt bo potrebno še zamenjati prašni filter, ker bombažni prah iz filtra uhaja tudi v delovni prostor. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 12. 1977 Mali Marjan, Litija, Rozmanov trg 22, elektro delavnica, pismeni sporazum (odpoved delavca) 31. 12. 1977 Zidar Ana, Zagorje, C. zmage 25. predilnica bombaža, 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 12. 1977 Bučar Marta, Litija, Rozmanov trg 3, zbiralka cevk — invalidska upokojitev 31. 12. 1977 Tomazino Franc, Cerovica 5, Šmartno, montaža strojev, pismeni sporazum (odpoved delavca) 31. 12. 1977 Jovanovič Drago, Šmartno 57, remont predilnica bombaža —■ pismeni sporazum odpoved delavca) 31. 12. 1977 Mujczinovič Kada, Trbovlje, Ul. 1. maja 26, predilnica bombaža, 1. izmena — pismeni sporazum 31. 12. 1977 Slabe Alojzija, Litija, Rozmanov trg 23, predpredilnica, 1. izmena — upokojitev 31. 12. 1977 Hribar Vera, Litija, Rozmanov trg 11, predilnic«1 bombaža, 2. izmena — upokojitev. V mesecu decembru 1977 je umrl naš delavec BOŽIDAR LAHARNAR, roj. 2. 11. 1934, Litija-Trg na Stavbah 11 — umrl 27' decembra 1977 in upokojenec Anton SIMONČIČ-roj. 3. 5. 1901, Litija, Marokova pot 9, umrl 19. 12. 1977. J. Tomc Na vseh kompresorjih In odvodih v sukalnlci so nameščeni varnostni ventili in merilci zračnega pritiska. Kompresorji so montirani v posebnem prostoru, da ne povečujejo nivo hrupa, ki v prostoru presega 95 db. PRIŠLI-ODŠLI r Upokojena sta bila V letu 1977 se je pri nas upokojilo 12 tovarišic in tovarišev. Ob odhodu iz naše sredine smo se z vsemi pogovarjali in vsi so radi pripovedovali o svojih doživetjih v dolgih službenih letih. Vračali se bodo med nas — vsaj enkrat na leto, ko so vsi povabljeni na proslavo ob tovarniškem prazniku. Stike z nami bodo obdržali tudi s pomočjo našega glasila. Zadnja upokojenca, s katerima smo se ob slovesu Pogovarjali v lanskem letu, sta bdla tovarišica Zinka Knez in tovariš Martin Drnovšek. Tov. Zinka je bila pri nas 31 let. Takoj po vojni se je zaposlila kot gospodinjska Pomočnica — bila je tudi v K brigadi — 1. izmeni na mladinski delovni akciji Brčko—Banoviči. Za tem se jo zaposlila v Predilnici — ves čas je delala v 3. »posadi« v predilnici I. pa, da se za to vsi zavzemamo. Tudi zabave ni manjkalo. Letos sem se, ob predilni-škem prazniku, udeležila pohoda naših predilničarjev na Triglav. Imeli smo prekrasno vreme. Videlo se je celo do morja.« Tov. Martin se je moral invalidsko upokojiti. »Zadnja leta sem se slabo počutil, in nisem mogel vedno priti na delo. Kadar sem vseeno prišel, me je to močno utrudilo, in zdrav- stveno stanje se mi je še poslabšalo. Predno sem prišel v Predilnico, sem se leta 1953 zaposlil v Kmetijski zadrugi. Po enem letu sem prišel sem. Delal sem v mikalnici. Bil sem ,laufer’ — posluže- valec strojev, nato sem postal pomočnik brusača, nazadnje sem pa delal pri remontu. Delo je bilo težko. V času mojega službovanja smo kar petkrat premeščali težke stroje — mikalnike. Prejšnja leta se je v pred-predilnioi dosti bolj prašilo. S sodelavcem se zaradi prahu skoraj nisva videla. Stanujem na Bregu (3 kilometre od Litije). Na delo sem se vozil s kolesom, z mopedom, velikokrat sem tudi pešačil.« Pomenkovali smo se še o mnogih stvareh. Sklenili smo, da se bomo še videvali. Želimo veliko zdravja, tovarišu Martinu pa še posebej, da bi se mu zdravje popravilo, in obema veliko vedrih uric v zasluženem pokoju. M. M. Ker stanuje v Zagorju J e vsa dolga leta vozil; yiakom. Prva leta je bile izredno 'težko. Vlakov ni 1 osti — avtobusne zv P oh ni bilo in marsik e je vrnila domov le z vn’ nvato Pa je morala zc službo. Veliko časa je Pravila v čakalnicah, kc čakala na vlak. Tudi di Plma je bila skoraj nečlt a- Da bi ujela vlak • uri zjutraj, bi moral ],nut prej zapustiti de mesto. Tega ni smela !n ]c morala dolge ure ati do naslednjega vlak; Med ostalim je še pove a- »Dobro se spominj; a sem nastopila slu • avgusta v nočni izim ,„a,at so se izmene mei a e vsakih štirinajst i aje sem delala ponoči, jutranji izmeni, že tak , ^ušali ukiniti ncx d!l° za žene, kar se še anes ni uresničilo. Ve Silvestrovanje na delovnem mestu Iztekli so se dnevi, ure, minute in sekunde leta 1977. Ob dvanajstem udarcu ure se je pričelo novo leto. V tem trenutku se je preteklo umaknilo sedanjemu. Žalost, zaradi minulega življenjskega udobja, se je umaknila prešerenemu veselju ob nastopu novega; kajti ljudje upamo, da bo novo srečnejše, boljše, uspešnejše. Tako kot delovna organizacija naredi ob koncu poslovnega leta zaključni račun, naredi posameznik obračun s preteklostjo. Največkrat se vprašamo, če smo bili srečni. Ta občutek vsebuje vse: zdravje, uspeh, ljubezen, dejanja. Sreča mine v hipu, in v spominu nam ostanejo utrinki. Nesreča globlje prizadene našo duševnost, dalj traja, počasi izzve-neva. Zato se ob zaključku leta večkrat spomnimo bolezni, trpljenja, nezadovoljstva. Sklenemo postati drugačni, bolj razumevajoči, strpni, ljubeznivi, humani, želimo več dati drugim. V zadnji letošnji noči so bile litijske ulice skoraj prazne. Le tu in tam si videl redke posameznike, dvojice ali manjše skupinice, ki so hitele, da bi čim-prej lahko pričele s praznovanjem. Začuden sem ugotovil, da je večina oken razsvetljenih. Lilijani so dali prednost praznovanju v družinskem krogu, ali majhnih, zaključenih družbah. Glasno vriskanje in glasba sta me pred restavracijo Pošta opozorili na razigrano razpoloženje ob vstopu v novo leto. Na nadvozu ni bilo nikogar. Pred predilnico je sameval avto. Lučke na smrečici so mežikale v pozdrav pravkar rojenemu novemu letu. Ura je bila 24.30 ali 0.30. Mir je dihal iz vseh tovarniških prostorov, premikajoča se luč pa je razodevala, da tudi v tej noči ni popolnoma samotno. Trije ljudje, naši sotovariši, samo trije od 1200, to naj veselejšo noč niso bili brezskrbni. V njihovih rokah je bila varnost našega skupnega premoženja, v njihovi čuječnosti morda usoda nas vseh. V vratarnici je gorela luč, vhodna vrata so bila zaklenjena. Resen, skrben, začuden obraz, nekoliko zaskrbljen pogled. Ko me je vratar, tov. Ludvik Najedli', spoznal, so se mu gubice na obrazu poglobile, oči zaiskrile, in nato se je živahno zasmejal. Zaželeli smo si srečo v novem letu. Pove, da ni sam; tudi tov. Rudi Zupan pravkar pregleduje vse prostore, tov. Ivan Berčon pa skrbi za toploto. Ludvik ni prvič na službeni dolžnosti v novoletni noči. V mnogih službenih letih je že večkrat prišel na vrsto. V tej noči je potrebna večja budnost, pa tudi odgovornost je večja. Med razgovorom se je z obhoda vrnil tov. Rudi. Najprej začuden pogled, nato poročilo: »Vse v Silvestrska mestu noč na delovnem redu«. Šele temu je sledila čestitka. Zaželel sem jima, da bi ta noč minila čimbolj mirno. M. M. Zaščitna naprava pri telefonu vlagalnice omogoča delavcem normalni razgovor. Hrup, ki ga povzročajo stroji sukalnice jih nič več ne moti. Pohod na Tišje Tudi letos smo se udeležili tradicionalnega pohoda na Tišje, ki so ga organizirali: Občinski štab TO, ZRVS dn ZSMS. Pohod je potekal v znamenju občinskega praznika 24. decembra, dneva JLA in vseh Titovih jubilejev, ki jih praznujemo v letošnjem letu. Tako smo obudili spomin na boje, ki so jih pred 36 leti vodile enote II. štajerskega bataljona na Tisju, pod poveljstvom Franca Rozmana-Sta-neta. Ob prihodu k šmarski šoli, kjer naj bi bil start pohoda, smo lahko ugotovili, da bo udeležba dokaj skromna, saj so ob dogovorjeni uri bile na zbirališču le štiri ekipe. Po čakanju smo uspeli sestaviti še eno skupino. Startali smo v sredini. Kratka pot do strelišča, in potem streljanje z malokalibrsko puško. Rezultat: soliden. Glede na to, da nobeden ni poznal bližnjic, smo morah nadaljevati pot enostavno po glavni poti. Ta je vodila v glavnem navkreber, in navkljub skromni kondiciji nas vseh petih članov, smo se kar lopo zadi- hali in oznojili, ko smo prispeli do druge delovne točke: met bombe, skok v daljino. Tu se je potrdila naša domneva, da nas bo verjetno prehitela naslednja skupina, katera je šla za nami, saj so bili v njej sami Ko-strevničani, torej sami domačini. Preostali del poti smo nadaljevali s peklenskim tempom, saj smo hoteli na vsak način nadoknaditi zamujeno. Končno smo prispeli na cilj, vsi »gnili«, toda srečni, da nas kondicija ni izdala. Vodstvo je razvrščalo rezultate, in zelo smo bili presenečeni, ko so nam sporočili, da smo dosegli prvo mesto, prvo mesto po konč- nih seštevkih, po času hoje pa zadnji, sicer bi bilo pa tragično, da ne bi bilo tako, saj bi lahko zastopali tudi ekipo ZRVS, z izjemo enega mladinca. Konec dober, vse dobro. Ko smo bili vsi zbrani, smo ob prigrizku enoglasno ugotovili, da bi naredili še eno turo, še posebno, če imaš v mislih cilj takega pohoda. F. G. Ob 100-letnici rojstvo Otona Župančiča 22. januarja bo minilo sto let od rojstva našega velikega pesnika, dramatika in prevajalca Otona Župančiča. Po otroških letih, ki jih je preživel v rojstni Beli krajini, je obiskoval gimnazijo v Novem mestu in v Ljubljani. Njegovi pesniški prvenci so še iz najzgodnejših otroških let. Kasneje je študiral na Dunaju, mnogo potoval po Evropi. Bil je izredno ploden pesnik, saj je izdal veliko zbirk, npr.: Čaša opojnosti, čez plan, Samogovori, V zarje, Vidove, Zimzelen pod snegom. V njih nam je razkril svoj pogled na družbeno ureditev predvojne Jugoslavije, bolečino ob smrti prijateljev, Ketteja in Murna, vojne grozote, življenje beguncev in izgnancev, svoje misli o življenju in smrti. Med okupacijo je skrit pod ilegalnim imenom objavljal pesmi v partizanskih glasilih in v njih izpovedal svoj srd proti okupatorju. Njegovo delo obsega poleg pesmi in dram tudi številne prevode iz svetovne književnosti. V slovenščino je prevedel osemnajst Shakespearovih del in mnoga dela kakih tridesetih tujih pisateljev. Je tudi največji slovenski mladinski pesnik, saj ni našega šolarja, ki ne bi poznal njegovih pesmi: Ciciban in čebela, Na kolenu itd. Za svojo bogato ustvarjalno dejavnost je prejel več priznanj, med drugim mu je prezidij ljudske skupščine podelil naslov ljudski umetnik. Za njegovo 50-let-nico so mu prijatelji posvetili zbornik in izbor njegovih pesmi Naša beseda. 70-letnico je slovensko ljudstvo proslavilo s knjigo Veš poet svoj dolg? Letošnjo 100-letnico bomo proslavili v znamenju Župančičevih prevodov, ki so dragocen prispevek h kulturnem dvigu Slovencev. M. M. ZAHVALA Ob izgubi mojega moža LAHARNAR BOŽIDARJA se toplo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v oddelkih predilnice, 1. izmena, kakor tudi sindikatu Predilnice, za izraženo sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Še enkrat iskrena hvala! Olga Laharnar Dro rj,' SOc)čfažCf 311 žo se Novo Leto po se vam z £ e Ij cr cla bi tud; v letu Mii JoičCjL' Čim vSČ uspeha pri delu. poslovanju . L e pa vas pozdrava nekdanja. vase* delavka Manana Vbz.el a AU5"[ItAt-jp bras-m og lOS' t C se prijatelji . Mori anev Vaze I vUcSfVO vn C/ 'P. m H.dtancl Ad. Guitclford W. AustRali A Ponovno se nas je s pismom spomnila naša nekdanja sodelavk9 Marjana Vozel, in se oglaša iz daljne Avstralije, kjer sedaj živi. N9 njeno željo objavljamo pismo. Sodelavke, ki se je še spominjat6 (posebno iz sukalnice), pišite ji! Vsem članom naše delovne organ* zacije tudi želi SREČNO NOVO LETO 1978. Udeleženci pohoda na Tišje pred spomenikom. Komunist CtoeHe Zver« komunistov Jugoelevlje In ZK Slovenile Proletarci vseh delal. Hrulite eel Predstavljamo Vam slovensko izdajo Komunista, ki izhaja v 80.000 izvodih, poleg tega pa Vam predstavljamo tudi njegovo založniško dejavnost, ki izda na leto kakih 30 knjig in brošur. Glasilo Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije prinaša v vsaki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samoupravne družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in gibanjih tako v posameznih delih sveta kakor tudi v mednarodnem delavskem gibanju. V njem so nadalje sestavki iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Časnik piše tudi o aktualnih teoretičnih problemih, posebno v Teoretični Prilogi, ki jo pripravlja Marksistični center pri CK ZKS. Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo, imenovano »Teden komunista«. Doslej je zelo uspešno organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretji »Teden Komunista«, namenjen »človeku, znanju in produktivnosti« ter »družbi in knjigi«. V okviru letošnjega tedna Komunista se bo s številnimi akcijami vključila tudi slovenska izdaja. Tako pripravlja razne simpozije, okrogle mize, tribune, tim, panelne razprave, pogovore o raznih temah iz našega socialističnega razvoja ter še z drugih področij našega življenja in dela. V časniku sodeluje trenutno nad 250 dopisnikov iz vse Slovenije, s časnikom in založbo pa je povezanih nad 2000 poverjenikov Komunista v osnovnih organizacijah ZK. Založba Komunist je izdala doslej naslednje knjige, ki bodo prišle prav vsakemu našemu delovnemu človeku in občanu, posebno pa tistim, ki so aktivni in odgovorni za sedanji •n prihodnji družbeni razvoj. To so naslednje knjige: 1- Zgodovina revolucije XX. stol. — II., III., IV. knjiga 125,00 2. O minulem delu 8,00 3. Minulo delo 10,00 4. Pomen ustavnih pravic iz minul, dela in doh. odnosi 20,00 5. Prešernova Zdravljica 35,00 6. VII. kongres ZKS 7. Po meri našega človeka 8. Kako vzgajati za socializem kljub idejnim razlikam 9- Statut ZKJ in ZKS 10. Program ZKJ H. Spomeniki revolucije in NOB — I. knjižica 12. Kultura in SLO 13. Enotni trg je' ^sedanje ustavodajne skupščine Pto Pre£l nalogami zgodovine o. Idejnopolitične osnove novega sistema planiranja 17. V areni življenja 18. Dialektika 19. Kumrovec — Trebče 20. Na poti od vizije do stvarnosti Vprašanje obrambe in varnosti neuvrščenih držav 2. Marksizem in vojaštvo -m' f*n socialistično samoupravljanje 24. Misel in akcija ZK , ' Idejno delo in politična praksa 26. ZBIRKA TEMELJI MARKSIZMA (8 knjig) L Komunistični manifest IV. Osemnajsti Brumaire VI. Mezda, cena in profit VII. Socializem in osvoboditev žensk VllL Marksist, pojmov, polit, partije delav. razreda IX- Kritika gothskega in erfurtskega programa X. Izkušnje in nauki pariške komune ,11- Nova ekonomska politika 2/. III. zasedanje AVNOJ-a 2». Velikani kapitala 30 Pelav.ci in kultura ti "Pen razvoja polit, sistema soc. samoupravljanja ?*• Dokumenti o kulturi ti !5on^' komunist, in delavskih partij Evrope la Sodobni svet in mi is ™raln°Polit. in druga vpraš. kadr. polit, v vis. šol. 1a Žna^kc posamezne (človek, delo, kultura) • Značke kompleti (Človek, delo, kultura) 47. Spričevala 4°. Colombo 40 T*°8a 'n delo komunistov v krajevni skupnosti 41 T, mcl.i’ delegatskega sistema 4? '7resničcvanje ustavne zasnove združenega dela Razglednice ob 40-letnici KPS 150.00 65.00 30.00 5.00 25.00 6.00 90.00 25.00 500.00 100.00 7,00 200,00 130.00 25.00 45.00 15.00 35.00 140.00 130.00 50.00 289.00 24.00 10.00 15.00 55.00 50.00 30.00 45.00 60.00 200.00 50.00 20.00 17.00 15.00 50.00 180,00 18.00 10,00 50,00 2,00 50.00 35.00 35,00 200,00 2,00 Letos bo založba Komunist sestavila program za naslednje leto, v katerem bodo imela glavno mesto Titova zbrana dela. Na to akcijo založbe Komunist ne smemo pozabiti. Te dni so direktor naše delovne organizacije in direktorji tozdov, kakor tudi predsedniki sindikalnih in mladinskih organizacij dobili pismo glavnega in odgovornega urednika slovenske izdaje Komunista, ki se nanaša na razširjanje časnika med delovne ljudi in občane. Pomagajmo jim, da bo ta akcija uspela. Prav tako smo pooblaščeni, da tudi naše glasilo vključimo v to akcijo kakor tudi v vse druge akcije glasila ZKS in ZKJ. Zato pozivamo naše delovne ljudi, da izpolnijo priložene naročilnice in jih pošljejo našemu uredništvu. Cena tednika Komunist je trenutno 2,00 dinarja za izvod ali 100,00 dinarjev na leto. Od 1. januarja 1978 bo časnik po sklepu vseh izdajateljskih svetov vseh izdaj Komunista veljal 3,00 za izvod oziroma 150,00 dinarjev na leto. Naročnike časnika ter knjig in brošur, ki bodo izpolnili spodnje naročilnice, čaka presenečenje, ki ga pripravljata uredništvo Komunista in njegova založba. Pohitite. Naročilnica za slovensko izdajo Komunista Nepreklicno se naročam na slovensko izdajo Komunista, ki mi ga z dnem ............................ začnite pošiljati na naslov: ..................................................... Račun bom poravnal v enem ali dveh delih (neustrezno prečrtaj). V ................................., dne .................... Lastnoročni podpis: Naročilnica za knjige in brošure Komunista Naročam naslednje knjige in brošure, ki so izšle pri založbi Komunist, in sicer: ......................................... Knjige (brošure) pošljite na naslov: Račun bo poravnan v enem ali dveh delih (neustrezno prečrtaj). V dne Lastnoročni podpis: Od vsepovsod V mehanični delavnici bodo zamenjali dna pri 300 zabojčkih, ki se uporabljajo v sukalnici. Delo na novem stroju za upogibanje in rezanje pločevine skrajšuje delovni postopek pri popravilu zabojev. V območju delovne organizacije imamo tri nizkonapetostne postaje z 10 transformatorji. Za vzdrževanje le-teh je odgovoren elektroobrat. V letu 1976 so bila zamenjana v trafo 3 35 KV močnostna stikala za razvodno celico vklopne postaje. Električne instalacije morajo biti redno vzdrževane in upoštevani vsi varnostni ukrepi pri posluže-vanju električnih naprav. Oljni madeži pod varovalkami in izolatorji visoke napetosti opozarjajo vzdrževalce, da je potrebno pregledati in poskrbeti za brezhibno delovanje visokonapetostnih naprav. Remontni ključavničar bo, upoštevajoč kvaliteto in količino potrebne proizvodnje preje, zamenjal na prstančnem stroju zobčenik na gredi motorja. Konstantni obrati pogona bodo spremenjeni. Tiho upanje Vem, tebe k meni več ne bo, ker drugo rad imaš, bodi srečen vsaj enkrat. Na dnu srca čutim bolečino a upanje mi je edino, da zopet k meni vrneš se ti, ki na skrivaj še ljubiš me! Toda zakaj odšel si stran, to meni jasno ne bo nikdar, upanje mi še ostane, ker sem optimist. Včasih se mi zdi, da je to upanje zaman dragi, drugače si pomagati ne znam, kot da tiho upam, upam. Boi Srce krvavi, vse dni in noči, brez krvi, a to boli, boli. Slovo Konec nečesa kar je preteklost in začetek novega. Morda sreče, žalosti, brezupnega upanja? Slovo in ob slovesu solze? M. š. Kakšni bodo davki ? Kaikor vsako leto v tem času, tako tudi letos spet govorimo o davkih. Kako bo v letu 1978? Letošnji neobdavčeni del skupnega dohodka občanov bo v Sloveniji večji za 40 tisoč din, saj bo znašal 110 tisoč dinarjev. Znesek neobdavčenega dela dohodka za vzdrževanje člana družine, oziroma otroka, bo znašal 33 tisoč dinarjev, za vzdrževanje prizadetega otroka pa 49.500 dinarjev. Republiški zakon določa tudi stopnje obdavčevanja skupnega dohodka občanov. Tisti občani, katerih osnova za obdavčevanj® znaša do 20 tisoč din, bodo plačali 7 odstotkov davka, drugi pa po lestvici: od letne osnove od 20.000 do 30.000 — 1400 din + 9 odstotkov nad 20.000; od letn® osnove od 30.000 do 40.000 2.300 din + 11 odsdotkov nad 30.000 din. Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Alojzij® Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------