CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 66 mm SSEGLAS KRANJ, petek, 30.8.1985 GLASILĆ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ločujemo že pri hrani Cene krojijo jedilnik ^liši se malce smešno, a vendarle ^res: težavne gospodarske razmere j ^odražaj o tudi na krožnikih. Kup-|lju?°Č Prebivalstva se je zmanjšala, ših -6 Posegajo predvsem po cenej-zivilih. Na mizah je čedalje manj vSe mbenin izdelkov> ki vsebujejo L, 2(iravju koristne sestavine: be-i^°viiie, ogljikove hidrate, maščo-ijjjln vitamine. Kakovost naše preletih6 se Poslabšuje, čeprav že v Lir. največjega obilja ni bila naj- v*^vilke so prepričljive: poraba go-^e§a mesa v kranjski občini se je v aJ1^*1 treh letih zmanjšala za sed-0 - z 810 na 697 toft, poraba svi-^ 2a več kot petino - s 637 na Iftvt ^°trošnja mesnih izdelkov t tem obdobju malenkostno upadla *atno je porasla le poraba ribje-d0 j f sa - od 60 ton pred tremi leti jf-ošnjih (načrtovanih) 140 ton. jr,jrebiyalci kranjske občine popije-^ wlpoieJo vsako leto manj konzum-j mleka, v zadnjih treh letih se zmanjšala za 156 tisoč li-it^: ?a 100 ton je porasla prodaja gjiuh. izdelkov, predvsem sira, jo-" je ^ ^ alpskega mleka, medtem ko ošnja surovega masla precej Mjej,- 0c reči, da si zaradi nižjega ži-|W ^kega standarda ne upamo več ob'i^^^ati' kot v *etih največje- Vpx Poraba sladkorja se je na- h] tla. j[a ^982. leta do danes zmanjša \ loZa ^ ton' v primerjavi z le-i«83 celo za 258 ton. 8 va na tU' olj in i«- So g °kovnjaki s.področja prehrane atniT?ied leti opozarjali, da jemo vi-HeJ|Sko premalo bogato hrano, f JJ* je prodaja sadja in zelenja-|)JJai»jSala v zadnjih treh letih za W*'vendar ni znan0< koliko se je ^.času razmahnilo vrtičkarstvo zele- V SREDIŠČU POZORNOSTI Vrnitev v šolo V ponedeljek se življenje tudi v šoli vrne na utečen delovni tirr kajti pred vrati je novo šolsko leto. Mladi um si bo spet s svežimi močmi nabiral novega znanja, z njim pa za-jamal tudi zalogaje, na katere smo v dveh počitniških mesecih že domala pozabili. Pozabili smo,m kako draga utegne biti brezplačna šola, na eni strani za starše, ki ta čas brezumno dirjajo po knjigarnah za učbeniki in zaskrbljeno seštevajo zneske s seznama učenčevih potreb, po drugi pa so za vso družbo draga zlasti spoznanja, ki nekaj zadnjih let kazijo vzvišeno podobo šole kot ustanove znanja. Za dva počitniška meseca smo odrinili v kot skrb šol, kako preživeti s pičlo odmerjenimi gmotnimi sredstvi, da bodo sploh lahko vzdrževale in pozimi ogrevale šolska poslopja, kolikor toliko spodobno plačevale učitelje, vrh vsega pa še s sodobnimi sredstvi in metodami počele tisto, čemur so pravzaprav namenjene — poučevale. Nič kaj prijetnih spoznanj niso bili minulo šolsko leto deležni učitelji: Vsak mesec znova jih je tanka kuverta na plačilni dan opomnila, kako malo je cenjeno njihovo delo in k&liko pravzaprav velja pedagoško poslanstvo. Družba pa, ki šoli odmerja sredstva za njeno delo, še vedno gleda nanjo kot na družbenega porabnika in ob tem tarna, &š, ali nam je potrebna tako draga šola! Da vse- te slabosti najdraže plačujejo učenci, tudi ni nič novega. Ob dragi računalniški opremi se še vedno v veliki meri uče po metodah častite Marije Terezije, siromašnejša šola jim daje le toliko znanja, kolikor jim ga ob pičlih denarcih lahko, in učitelj za bera-ško plačo tudi ne daje od sebe, kolikor je od njega pričako^ vati. Šolniki so poletje brzda prebili v upanju, da bo z novim šolskim letom bolje. Za to ni potrebna nobena nova reforma, le prevrednotenje sedanje šole. D. Z. Žlebir ^delovanje na domačem in sadnem vrtu. Tak611110' 12 leta V let°' naraŠČa p'eK- kruha in pekovskih izdelkov. U° Uti°lvalci kranjske občine so pred ftj^iedli 4235 ton kruha, lani 4572, ^o?1 ko bi ga letos pospravili ^iftiivo bi bilo ob vsem tem pri- fi jatl. koliko je v tem času upadla Č^asla prodaja alkoholnih pijač, ne Je zmanjšala, je to znamenje, xe' če ?es varčujemo na vseh koncih, r*' to^ ostala na enaki ravni kot se je celo povečala, po- iztoke. t0r\ n» po- ? }° o* & ril* H' %v UP iS to^ lahko le pritrdili tistim, ki h]'^1: da se je marsikdo pri nas V .j/Pr'avljen odreči mesu kot ko-IV** (kozarcem) vina ali steklenici Anicam) piva!? C. Zaplotnik POSLOVALNICA KRANJ BJŠSS TELEFON: 28-472, 28-473 *500 dinarjev kazni *a šušmarstvo Spori ePrav se načelno vsepovsod borijo proti šušmarstvu, zdajšnje go-arske m družbene razmere to dejavnost celo spodbujajo. Plače so nj^ Jl> Ponekod že tako skromne, da ne omogočajo dostojnega življe-iaJne dobrine, kot so, na primer, stanovanja, so postale drage, da '*je človek (tudi starejši s povprečnimi mesečnimi prejemki niso ^ra • ) ne morejo zaslužiti samo z delom v tovarni. Zaradi splošne V^lnJe kupujemo«nanj avtomobilov, pralnih strojev, televizorjev ..., ^kj6 poPravil in s tem tudi možnosti za zaslužek po končanem delov- ^It^kri šušmarji hitro najdejo posel, še posebej, ker so po navadi ka.^. Cenejši od obrtnikov ali podjetij. Nobena skrivnost ni, da si ne-pfjsjj' Precejšen del potrebnega materiala za popoldansko šušmarstvo d6[ .oijo dopoldne zastonj (bolje rečeno — s krajo) v podjetju, kjer ^niu' ^opoldanski zaslužek je dober, običajno celo večji kot dopol-rp1 v tovarni. žni inšpektorji so letos v zvezi s šušmarstvom opravili 21 pre-f^il°V V kran3ski občini. Občinski sodnik za prekrške je lani in letos (feja Pet primerov, ko šušmarji niso prijavili popoldanske dopolnilne $ta.vyn?stip kot to predvideva obrtni zakon. V postopku so bili trije S ^cl11 kleparji, en zidar, en železokrivec. Kazni so bile smešno nizke ^"atk ^inarJev- Toliko zasluži šušmar v treh, štirih urah — torej v ]*em jesenskem popoldnevu. k ° obravnavanih primerov še zdaleč ne kaže dejanskega sta-to 'kršiteljev je neprimerno več. Resda višje kazni in ostrejši inšpek-HeJJ1 nadzor ne bi napravila reda, saj ima šušmarstvo globoke koreni-tU(jjl,°D slabo razviti in nekonkurenčni družbeni storitveni dejavnosti '^š\i"° e m°žriosti za obstoj in še nadaljnji razmah. Pa vendarle: ker Dftlt ?niarstva verjetno še dolgo ne bomo znebili, morda ne bi bilo na-!*Un'i ^ bi kršiteljem obrtnega zakona vlili straJ^vsaj z ostrejšimi kaz-W »v. °> vsaj toliko bi jih morali povišati, da'fci /'njimi krili vse izdat- Začetek gradnje nove šole v Poljanah — V Poljanah nad Škofjo Loko so te dni izkopali prve kubike zemlje za temelj nove štiri-razredne podružnične osnovne šole. V njej bo prostor tudi za vrtec, grajena in opremljena pa bo tako, da bo v njej lahko tekel pouk celodnevne osnovne šole. Do otvoritve podružnice v Poljanah bo treba še počakati, medtem ko bodo prizidek radovljiške os-novne šole Antona Tomaža Linharta odprli že danes, obnovljeno šolo Petra Kavčiča v Škofji Loki pa jutri. — Foto: F. Perdan v>* • -saj ^vezane z raziskovanjem »primera« in kazens in k a/.t li A 3A i m postopkom. Ć. 'Zaplotnik Milijonti avto na Iliriki Kranj — Skozi cestninsko postajo Torovo na novi gorenjski avtomobilski cesti, imenovani Ilirika, se je v sredo peljal že milijonti avtomobil. Omembe vreden rekord je »padel« v sorazmerno kratkem času, saj sta od otvoritve ceste do danes minula le nekaj več kot dva meseca. Po njej se vsak dan povprečno pelje 17 tisoč vozil. Najmanj doslej so jih našteli 25. junija — 6944, največ 3. avgusta — 25.879. Med vozili je bilo doslej največ tujih, kar 73 odstotkov. Prevladovali so osebni avtomobili, medtem ko je bilo težkih tovornjakov zelo malo. (cz) ( Zadnji počitniški dnevi se iztekajo, otroci imajo že vse pripravljeno za novo šolsko leto. Torbice so si včeraj nadeli le za fotografiranje, v ponedeljek pa sijih bodo zares in za lep čas vzeli slovo od vedrih počitniških norčij. Danes v Gorenjskem glasu: stran | 3: Kako se bomo greli to zimo? 4: S pesmijo in plesom utrjeno prijateljstvo 8,9: Bogatejši za telefon in gasilski dom Za 500 din polna šolska torba 10: Alpsko popotovanje s kolesom 16: Razgled in cvetje vabita na Krn /\—ALPETOUR NOVO V HOTELU CRElflR V KRANJU ODPRLI 5M0 KOZMETIČNI SALON 5 TELESNO MASAŽO 5 čimer smo popestrili delavđ/ue same OBIŠČITE NAS IN TI/IDI SAMI STORITE KAO ZA VASE BOUŠE POČMTJE informacije mv\aroc\\a po \e\efbm 23 650 ——— \XJb\ \)as fo\<&X\\) hotela CRElflR Kdo bo gradil predor Republiška skupnost za ceste je za gradnjo predora skozi Karavanke na Belem polju pri Urušiti že zbrala vse ponudbe. 1. septembra pa se bodo odločili, kdo bo izvajalec del. Gradili bodo le eno predorsko cev, tisto, ki je po načrtu na zahodnem delu (proti Kranjski gori). Odločitev o izvajalcu del bodo skrbno pretehtali, izbrali pa bodo najbolj ugodnega ponudnika. Licitacija je že bila, ponudba del pa je mednarodna in lahko sodelujejo tudi gradbeniki iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije in drugih držav. D. S. mmmmmoiLAs 2. stran NOTRANJA POLITIKA PETEK, 30. AVGUSTAjjf jjj Gorenjska izvenšolska mladina na obrambnem usposabljanju Najbolj zanimiva je puška RUDNO POLJE - Pouk obrambe in zaščite je sestavni del vzgoje mladih v srednjih šolah usmerjenega izobraževanja. Za tiste mladince, ki ne obiskujejo teh šol, je obvezno večdnevno obrambno usposabljanje. Za izvenšolsko mladino iz gorenjskih očin organizirajo ' pouk obrambe in zaščite že drugo leto zapored skupno. Udeleženci pouka imajo teoretična predavanja in praktično urjenje na Pokljuki. Letošnje urjenje na Rudnem polju so začeli 24. avgusta, trajalo pa bo 18 dni. »Na usposabljanje je prišlo 139 fantov in 120 deklet,« nas je seznanil komandant Srečko Tušar iz škofjeloške občine. »Razporedili smo jih v 12 vodov, ki sestavljajo Gorenjski mladinski odred, poimenovan po nekdanji partizanski mladinski enoti. Za vzgojo skrbi 22 starešin, njim pa pomaga tudi skoraj toliko komandirjev oddelkov, ki služijo vojaški rok na Gorenjskem.« Mladim so najprej predstavili program usposabljanja, ki je dokaj obsežen. Vsak dan imajo po sedem ur pouka; na začetku dajejo prednost praktičnemu delu, ob manj ugodnih vremenskih razmerah pa bodo pridobljene veščine izpopolnili s teorijo. V učilnicah bodo mlade seznanili z zasnovo in sistemom SLO in DS, pravicami in dolžnostmi občanov pri obrambi domovine, osnovnimi pojmi varnosti in sovražno dejavnostjo, mednarodnim položajem SFRJ, organizacijo civilne in narodne zaščite ter naše armade, vrstami in učinki sodobnih bojnih sredstev pa drugimi pomembnimi temami. Zunaj se bodo urili v postrojilnih vajah, rokovanju s pehotno oborožitvijo, postopskih vojaka v boju, uporabi vžigalnih sredstev in min, osebni in kolektivni zaščiti, radiološko-biološko-kemi-čnem izvidništvu ter samopomoči in prvi pomoči na bojišču. Redno bodo opravljali stražarsko službo, izvedli bodo orientacijski pohod in streljanje z vojaško puško, imeli pa bodo tudi možnost polaganja izpita iz prve medicinske pomoči. Razstavljanja in sestavljanja orožja se mladi nikoli ne naveličajo. Silvu Mateliču v spomin Novica, da je na Jesenicah v 64. letu starosti nenadoma umrl Silvo Matelič, nas je vse, ki smo ga poznali, zelo prizadela. Težko je v nekaj stavkih strniti vse misli o delu in življenju mornarja, železarja in radijskega novinarja Silva Mateliča. Izredna volja do dela in poštenost sta klenega Gorenjca spremljali skozi vse življenje. Že pred drugo svetovno vojno je dokončal vojaško strojno mornariško šolo v Boki Kotorski, med vojno je bil na prisilnem delu v Avstriji in kasneje interniran v Nemčijo. Po pobegu iz internacije se je vključil v partizanske vrste Jeseniško-bohinj-skega odreda, konec vojne pa je dočakal v iurišnem bataljonu 30. divizije. Čeprav se je po osvoboditvi najprej zaposlil v jeseniški železarni, je bil klic radijskega reporterja le premočan. Več kot 30 let življenja je posvetil radijski reportaži. Ljudje v odročnih, hribovitih vasicah so Silva Mateliča poznali, saj mu pot v breg s težkim magnetofonom prek rame ni bila nikdar prenaporna, zato so ga imeli radi. Nešteto delovnih dni je prebil med rudarji v revirjih, poročal je o težavah in novih delovnih zmagah, že naslednji dan pa je bil med kroparskimi kovači. S posebnim ponosom in ljubeznijo pa se je najraje vračal med jeseniške že-lezarje, med svoje delavce. Veš, spoštujem in cenim njihovo težaško delo, mi je večkrat pripovedoval, ko je snoval nove reportaže in rapise. Že kasneje, kot urednik ljubljanskega radijskega dopisništva, je poudarjal, da je delovno mesto novinarja v proizvodnji, med delavci, kar je sam še kako znal dokazovati. Ob upokojitvi leta 1980 pa mu srce le ni dalo, da se ne bi vrnil na rojstne Jesenice, na Planino pod Golico kjer si je zgradil skromen dom. Čeprav zadnja leta ni več delal za ljubljansko radijsko hišo, pa njegova delovna zagnanost le ni usahnila. Nove reportaže o Kokr-škem odredu, begunjskih zaporih in druge so se vrstile na jeseniškem radiu Triglav. Ne smemo dovoliti, da bi bili težki trenutki našega boja pozabljeni, da bodo tudi mladi znali ceniti našo svobodo, je večkrat dejal. Veliko načrtov za nove reportažne zapise je zaradi prerane smrti ostalo nedorečenih. Ustvarjalna pot pionirja radijske reportaže, Silva Mateliča, je bila zelo bogata. Za novinarsko delo, ki mu je posvetil vse življenje, je dobil najvišje jugoslovansko in slovensko priznanje, nagrado Moša Pi-jade in Tomšičevo nagrado. Za družbenopolitično delovanje pa je prejel vrsto državnih in vojaških odlikovanj: medaljo za delo, red dela z zlatim vencem, red dela s srebrnim vencem, medaljo za hrabrost, medaljo zaslug za narod in druge. Silvo, hvala ti še enkrat za vse, kar si storil za delo in razvoj novinarstva. Tine Golob Komandant Gorenjskega mladinskega odreda Srečko Tušar Zadovoljni starešine in njihovi varovanci V pomoč predavateljem bo odslej učbenik Obramba in zaščita za izvenšolsko mladino, ki ga je pred nedavnim izdal republiški sekretariat za ljudsko oborambo SRS. Prav bo prišel tudi udeležencem usposabljanja. Njim ga bodo že letos razdelili pred odhodom domov. »Vzgoja mladih, pri kateri sodelujem že tretje leto,« je povedala starešina iz vrst teritorialne obrambe Vesna Oražem z Bleda, »je odgovorna in zahtevna naloga. Za pouk se je treba skrbno pripraviti, vendar ne gre niti brez improvizacije. Treba je upoštevati sposobnosti mladih in se jim prilagoditi. Posebno na začetku je nujno večkrat ponoviti vsako stvar. Tokratni fMeleženci so kar delovni in poslušni.« Da mladim po pouku ni dolgčas, skrbi starešina Zoran Klemenčič iz Kranja. Kot je naglasil, je treba v prostem času organizirati vrsto dejavnosti. Za mlade so pripravili različne filme, s pomočjo videore-korderja si bodo ogledali posnetke parade v Beogradu in dveh letalskih mitingov, vodi se bodo pomerili v igrah z žogo, razvedrili pa se bodo tudi ob kulturnih nastopih. Ob petkovem tabornem ognju in poznejšem obisku spomenika na Goreljku jim bo spregovoril o dogodkih iz NOB komandant Srečko Tušar. Pričakujejo tudi obisk pred stavnikov republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in gorenjskih občinskih skupščin. Na končni svečanosti, ki jo bodo popestrili s kulturnim sporedom in plesom, bodo podelili vsem mladim diplome, najboljšim pa priznanja. Zadovoljstvo nad takim načinom pouka so izrazili tudi gorenjski mladinci, ki smo jih zaprosili za kratke izjave. Anton Ferlež iz Poljan: »Na Pokljuki se zelo dobro počutim. Pouk se mi zdi zanimiv. Pravkar sem se naučil metati bombo; prav nič me ni bilo strah. Dobro je že sedaj kaj zvedeti o orožju in bojevanju, da bo lažje pri vojakih. Kako je ob prostem času? Tudi prijetno. S seboj imam kitaro in zvečer skupaj pojemo slovenske pesmi.« Janez Taškar iz Šenčurja: »Prvi vtisi niso slabi. Pouk je v prijetnem okolju, čeprav je te dni nekoliko hladno. Najbolj me zanima orožje. Nekoliko sem ga spoznal že v osnovni šoli. Sedaj bom zvedel več o njem in se naučil streljati.« Marija Potočnik iz Gorij: »Prvič sem v uniformi, kar mi je všeč. Prav je, da se tudi dekleta privadimo vojaškemu življenju. Seveda je velika razlika med bivanjem doma in tukaj. Na začetku je bilo malo težko, vsak da pa bo lažje. Prosti čas si zapolnim z branjem.« Janez Hotko iz Tržiča: »Zdi se mi dobro, da smo zbrani mladi z vse Gorenjske. Našel sem že več novih prijateljev. Pouk je dobro organiziran in raznolik, najbolj pa nas vse zanimajo puške. Ker se doma ukvarjam s folkloro, bom morda sodeloval v kulturni dejavnosti.« Mojca Vindišar z Jesenic: »Tak pouk je bolj privlačen kot v šoli. Ker smo veliko zunaj, se včasih kar prileze sedeti v učilnici ob predavanju. Zvedela sem že marsikaj novega. Ugaja mi tudi prijateljstvo; vsi z Jesenic se dobro razumemo in si pomagamo. Le hrane ne morem preveč pohvaliti.« Besedilo in slike: Stojan Saje Koliko zaslužijo funkcionarji Delavci remontnih delavnic jeseniške Železarne so zahtevali poročilo o tem, koliko zaslužijo voljeni in imenovan1 funkcionarji v občini Jesenice — Na nedavnih razpravah v samoupravnih dalovnih sku; pinah temeljne organizacije Remontne delavnice v jeseniški Železarn1 so delavci želeli odgovor na vprašanje, koliko zaslužijo funkcionarjiv jeseniški občini. Občinska komisija za spremljanje uresničevanja družbenega do-govora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v občini je zato posredovala delaV" cem v remontnih delavnicah dokaj obširen odgovor. V njem pravi, da višino osebnih dohodkov ureja družbeni dogovor, ki velja za vse slovenske občine. Na Gorenjskem so funkcionarji v občini Kranj vrednoteni najvišje, enako v jeseniški občini, sledita Rado* vljica in Skofja Loka in nato Tržič. Osnove za izračun so bile sprejel že pred desetimi leti.. Železarjem dajejo natančne podatke o višini izplačanih osebnih dohodkov za lanski december. Tedaj je imel predsednik skupščine ob" čine Jesenice nekaj več kot 64.000 dinarjev, predsednik izvršnega sveta 66.000 dinarjev, sekretar občinske skupščine 55.000 dinarjev. Pred' sedniki komitejev v skupščini občine so prejemali okoli 58.000 dinaj" i jev, medtem ko so delo predsednika občinske konference SZDL vred' notili z 62.000 dinarji. Sekretar občinskega komiteja SZDL je prejel decembra lani 53.000 dinarjev, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov pa 61.000 dinarjev. Sekretar občinskega komiteja ZKS je in»jj| I okoli 64.000 dinarjev, izvršni sekretar 53:000 dinarjev, predsednik ob" j činskega komiteja ZSMS pa 43.000 dinarjev. S 1. junijem pa so se osnove za izračun osebnih dohodkov poveča- | le. Osebni dohodek funkcionarja je bil v mesecu Haju okoli 89.000 di* narjev neto, brez minulega dela. Letos pa je bil sprejet nov družbeni dogovor o skupnih osnovahlD merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkci°" narjev v Sloveniji. Na osnovi novega družbenega dogovora sta republiška in regij5^ komisija pripravili razvrstitev posameznih funkcij v republiki, na G°' renjskem in po občilfah. Od'meseca junija znaša najvišja funkciona1" ska plača brez minulega dela J 15.421 dinarjev neto. D. Sedej i 23i Podeljena posebna priznanja Gorenjskega sejma — V ponedeljek s nekateri letošnji razstavljalci prejeli posebna priznanja za kvalitet*1;^ ponudbo, dober odnos do potrošnika in dobro opravljene storitve. W. znanje, ki jih je podelil Franci Ekar, so prejeli Postaja milice Kra^ Murka Lesce, Lesnina — PE Pohištvo iz Kranja, NAMA, tozd Velebit' govnicaŠkofja Loka, Gorenje Tiki, Sava Commerce, Slovenija a.vt0' Mercator, tozd Agromehanika, GKZ TZO Sloga, BPT Tržič, HP Pjv^ varna Laško, Elita Kranj, Gorenjska oblačila, Napredek Domža}f\ Iskra, Agrotehnika Gruda — tozd Agrotehnika Kranj. Med dobitni® priznanj je tudi Droga Portorož, tozd Riba iz-Izole, kije s svojimi spe' cialitetami razveseljevala obiskovalce sejma. Poskušate jih lahko tu&1 na vinskem sejmu, ki so ga danes odprli v Ljubljani, (tb) F°t0' F. Perdan Priznanje za požarno preventivo — Petim delavcev iz leske Verige\^ so se konec maja letos najbolj požrtvovalno izkazali pri gašenju V°^< ra na talilni peči, je sklenil izvršilni odbor Zavarovalne skupnosti'■ . glav podeliti nagrade za preventivno dejavnost. Na seji delavsK ^ sveta v Verigi so v četrtek, 22. avgusta, izročili denarno nagrado 'V5, hff šini 95.000 dinarjev Mirku Kužniku, Stanku Zupanu, Zdravku M° „« ricu, Jusufu Kapidžiču in Viktorju Zimi. Na sliki: Milan Klob° ^ vodja oddelka analiz in terenske mreže pri Zavarovalni skupnosti glav, izroča nagrado zaslužnemu Mirku Kužniku. — Foto: F. Perl @®IMSKicjJ©IEIIGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ilavni urednik: Milan Bajželj Mgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Ix>ka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan. I«a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volćjak, Cveto Zuplotnik. Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, o«! januarja 19tM» trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1.250 din. NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! 2M. 30. AVGUSTA 1985 GOSPODARSTVO Kako se bomo greli to zimo? ^se kaže, da bomo tudi letos varčevali pri kurjavi. Kuriva Postajajo namreč vse dražja, medtem ko je s cenejšimi viri °grevanja na trgu precej težav — Težave z dobavo premoga m drv Dražja elektrika in kurilno olje ^nas že davno navadila, da vse Dolj segamo po cenejših in dostopnejših kurivih, da zapiramo radia-"prje in opuščamo kurjenje nekate-p} prostorov v stanovanju. Tudi le-J?sr^Jo zimo bomo prebili varčno. ^SaJ tako menijo pri kranjskem ^rkurju, kjer naročene količine zadnja leta zmanjšujejo prav na acun varčevanja. Premog , Kranjski Merkur, ki potrošniki na Gorenjskem (razen v Škofje Loki) omogoča nakup premoga ^ drv, ima letos nekaj težav pri Obeh virih ogrevanja. V sedmih psećih letos jim premogovniki ni- !? dobavili vseh pogodbenih koli-lr*» čeprav imajo z njimi podpisa-® tudi samoupravne sporazume o /°Ylaganjih in dosledno poravnajo vse obveznosti. Od dogovorje- ?lh 49.605 ton pogodbenih količin ortiercialnega premoga so jih v Jj-dmih mesecih dobili le 78 odstopov. Slovenski premogovniki do-avljajo po pogodbah, razen Vele-3a> ki obljublja, da bo zaostanek Leto dni akanja **a premog .Stalni kupci premoga pri Merkurju že vedo, da morajo Premog naročiti že leto ali leto Qrii in pol pred zimo, ko ga bodo Potrebovali. Na lignit je namreč ^eba čakati 12, na rjavi premog ?.a tudi do 18 mesecev. Ob naročilu premoga še ni treba plačati, jemveč šele kasneje, ko Merkur ^Pca obvesti, da se je pokazala Jtožnost za dobavo. Ce v 30 ~neh od plačila kupec še ne dobi Premoga, mu prodajalec za zamudo nudi 7,5-odstotne obresti, 2a 90-dnevno zamudo pa obre-Is"> kakršne veljajo v banki. Prihodnje leto lesni briketi? Zasebnik Jančar iz Ljubljane je začel izdelovati lesne brikete iz žaganja in mletega lubja, ki utegnejo v prihodnje nadomestiti zdaj klasična kuriva. Njihova energetska vrednost se lahko meri s premogom, saj znaša kar 4200 kcal. Briketi so pakirani v vreči po 29 kilogramov, tona tega vira ogrevanja pa bo ostala okoli 20 tisočakov z vrečami vred. Če bo Merkur vložil nekaj sredstev v proizvodnjo lesnih briketov, bo morda že prihodnje leto ponudil tržišču nov vir energije za ogrevanje. Na leto si obeta 9 tisoč ton tega kuriva, kar lahko precej obogati zdaj siromašno ponudbo kuriva na tržišču. nadomestil v prihodnjih mesecih. Bosanski premogovniki se otepajo s težavami (slab izkop, premalo rudarjev, zapoznela naložbena dela, pomanjkanje vagonov, izvoz), zaradi česar so pogodbene količine izpolnili le do dveh tretjin. Pri Merkurju so storili vse, da bi dobili zaostale količine premoga, od pomoči z gumijastimi trakovi in gumami iz kranjske Save, do dogovora z železnico za organizacijo maršrutnih vagonov, vendar jim je vse uspelo le na pol, tako da bodo stežka obvladali zaostanke do kupcev. Poleg nedobavljenih količin jim manjka še kakih 15 tisoč ton rjavega premoga, kar pomeni, da je premalo tudi sklenjenih pogodb. Zaostanke in primanjkljaj bo deloma rešil uvoz 1.300 ton briketov. Pakirani premog je v glavnem na zalogi. Drva Že dve leti Merkur ne dobi zadostnih količin drv, čeprav pristaja na vse pogoje. Letos jim je tudi gozdno gospodarstvo iz Kočevja zmanjšalo količino, tako da dobijo okoli 500 kubičnih metrov drv. Od domačega, kranjskega gozdnega gospodarstva si obetajo obljubljenih 200 kubičnih metrov, obrnili pa so se tudi na druga slovenska gozdna gospodarstva. Razmišljajo tudi o možnostih dobave iz Srbije ali iz uvoza. Od potrebnih 5 tisoč kubičnih metrov drv jim jih primanjkuje dobra polovica. Ena od rešitev je 500 kubičnih metrov drv, ki so jih dobili v tovarni LIK v Kočevju ob ukinitvi proizvodnje iverk. Gozdno gospodarstvo iz Kranja, ki ima v gozdovih še precejšnje količine podrtega lesa zaradi predlanskega vetroloma, namerava letos sekati manj listavcev, zaradi česar bo ponudba bukovine na trgu domala razpolovljena. Kljub težavam, ki se še vedno napovedujejo zaradi vetroloma, bodo pripravili okoli 500 ali 600 kubičnih metrov goli za svoje običajne kupce, kranjski Merkur, ABC Pomurko Loko in tržiški Mercator, za vsakega po 200. Z letošnjo sečnjo bukovine najbrž ne bodo mogli pokriti vseh potreb treh gorenjskih občin po dr-veh, vendar upajo, da bo tržišče zadovoljila dodatna ponudba zasebnih kmetov. D. Z. Žlebir V«ko Papler A W — « ll|IH I Mudje ^služijo Pozornost Vjh^Jani Vodovodnega stolpa jo £a Paplerja prav dobro pozna-W nJim se srečujejo vsak dan v voh Poleg trgovine pri Vodo-Jnem stolpu, ta 0 štiridesetih letih zvestobe k0"^ni Kokra v Kranju se je Vil-V^dločil, da gre med trafikante. V . ^° takega dela, do vsako-^d*1**1 stikov z ljudmi, ga je q desetimi leti pripeljalo v ki- Je ,Tela- Takratna poslovodkinja a otvoritev kioska gledala ^Postrani, saj se je bala kon-\ .n.ce. Vendar je Vilku z njego-(tov^ri3aznostjo in pametnim po-^li*Z°m uspelo vzpostaviti prija- f^,a;2en dobrega spomina mo-yi wti tudi malce psiholog,« pra->>l vuko. »Prfhajajo različni kupci Sak zahteva drugačno pozor- nost. Človek se počuti bolj domačega, če ga pgovoriš z imenom ali mu ponudiš njegovo najljubše branje, še preden pove,kaj želi. Prijazen nasmeh prodajalca in dobra ponudba ljudem veliko pomeni. Izbirajo lahko med različnimi domačimi in tujimi revijami. Dobro gredo v prodajo lahka branja, mladina pa povprašuje po glasbenih revijah in plakatih. Dobro gre v prodajo tudi vaš poltednik. Zadnjih nekaj številk je hitro pošlo, kar priča o priljubljenosti Gorenjskega glasa in o tem, da bralci tudi v poletnem času v njem najdejo zanimivo branje. Čim več pišite o naših, gorenjskih krajih, in o naših ljudeh, pa bo v redu.« Poleg branja za vsak okus vam Vilko hitro ponudi še kopico drobnarij, ki jih ima pod pultom. Otroci se lahko posladkajo z bonboni in žvečilnimi pa tudi kakšna igrača je vmes. S svojim delom je Vilko zadovoljen. Ne moti ga, da dela v majhnem prostoru, da je včasih vroče, drugič spet hladno. Dolgčasa ne pozna, saj je ves čas dovolj strank. Le še mesec dni bo Vilko prijazno ogovarjal stranke, saj odhaja v pokoj. Svoje mesto prepušča mlajšemu. Naslednika je dobro podučil in vpeljal v skrivnosti posla v takem kiosku. Upa, da bo stranko prav tako prijazno in kvalitetno postregel kot jo zna on, pa se bodo kupci radi vračali. T. Bilbija .3. STRAN ©©SUSSSgJSICaAS ■. Prve tone mesa s planine Prevala - Kmetje radovljiške KŽK temeljne organizacije kooperantov so pred tremi leti z družbeno pomočjo uredili pašnik in dostop do planine Prevala. Letos so odtod odpeljali v klavnico prve pitane vole in telice. Pokazalo se je, da je pitanje na planinskem pašniku uspešno in da je bila naložba opravičena. — k. Avsenek Resen položaj tržiškega gospodarstva Porast stroškov, obresti, večanje zalog, pomanjkanje trajnih obratnih sredstev, omejitev naložb, iztrošenost opreme, vrsta proizvodnje, ki jo najbolj prizadenejo spremembe na trgu, so problemi, ki najbolj pestijo tržiško gospodarstvo Tržič - Tržiško gospodarstvo v prvem polletju na prvi pogled kar dobro posluje, vendar pa so neugodni finančni rezultati in še nekateri kazalci uspešnosti gospodarstva. Obseg proizvodnje je v primerjavi z lanskim polletjem 12,8 odstotka višji. Proizvodnja je upadla zlasti v Zlitu, in sicer na račun manjše proizvodnje pohištva in žaganega lesa. Slednja je bila lani mnogo večja zaradi vetroloma, saj so delavc? delali v treh izmenah, letos gre vse po planu, medtem ko gre pri proizvodnji pohištva za zamenjavo programa. Visok je izvoz, na konvertibilni trg za 8,8 odstotka višji, zaradi večjega izvoza obutve pa se povečuje tudi izvoz na kliring. Pokritje uvoza z izvozom je 140-odstotno, prihodek od izvoza pa za 210 odstotkov višji od lanskega. Delež izvoza v celotnem prihodku znaša petino. Žal se ugodni rezultati od izvoza zaradi doseženih cen na tujem trgu in izpadu izvoznih premij ne odražajo enako na dohodku. Nadpovprečno rast v celotnem prihodku so v Tržiču letošnje polletje dosegli v Tokosu, Metalki, Triu, KTL in Peku, podpovprečno pa v Rogu, SGP, GG, Oblačilih in Zlitu. Na finančni rezultat so vplivala tudi porabljena sredstva, ki so večja na račun obresti za kredite za obratna sredstva, negativnih tečajnih razlik in povračil materialnih stroškov delovnim skupnostim. Le .za obresti je tržiško gospodarstvo to polletje odmerilo 90 starih milijard. Na porabljena sredstva ne vpliva v toliki meri rast cen surovin kot vplivajo začetne zaloge in obresti. Nad- povprečno rast porabljenih sredstev beležijo v Tokosu, Metalki, Zlitu, BPT, Triu in KTL. Ustvarjeni dohodek je večji za polovico, prav toliko tudi dohodek na delavca, kjer največjo rast ugotavljajo v Tokosu, Triu, KTL, Peku in Tiku. Najnižji dohodek na delavca so dosegli v Mercator ju, Gradbincu in Komunalnem podjetju, najmanjšo rast pa v BPT. Osebni dohodki so v Tržiču na gorenjskem povprečju (40.803 dinarjev), le da so precejšnje razlike med tovarnami. Nadpovprečni osebni dohodek imajo v Peku (42.875), SGP Tržič (43.242), SAP (45.663), Trio (45.695) in KTL (47.394) dinarjev. Pod povprečjem pa so Zlit, BPT, Oblačila, Obrtno podjetje, Komunalno podjetje in Gradbinec, kjer so povprečni OD od 30 do 37 tisoč dinarjev. Močno naraščajo tudi zaloge gotovih izdelkov, zlasti v Tokosu, Metalki, Zlitu, BPT, Triu, KTL, Peku, Tiku, Oblačilih in Rogu. Ob pomanjkanju obratnih sredstev in rasti zalog, zaradi česar se zapira trg, je pričakovati resne težave v poslovanju. Izgubo ima letos v Tržiču le Zlit, in sicer 19 milijonov v tozdu Pohištvo, česar je krivo močno povečanje vhodne surovine, odplačilo anuitet in motena proizvodnja zaradi pomanjkanja delavcev. Izgubo bo pokrila delovna organizacija. D. Z. Žlebir Angleži »rezervirali« Bled BLED — Po napovedih blejskih turističnih in gostinskih delovnih organizacij se napoveduje za letos izredno dobra zimska sezona, veliko boljša kot minulo leto. Na Bledu pravijo, da so proste zmogljivosti v hotelih vseh kategorij rezervirale večinoma tuje agencije, največ angleške. Tako bodo do februarja prihodnje leto hoteli polni kot še nikoli, Bled pa bodo prodajali po višjih cenah kot do zdaj. D. S. Zamenjava izpustnih zapornic v hidroelektrarni Kokra — Pretekli teden so Kranjčani s kokrškega mostu lahko opazovali prazno rečno strugo. V hidroelektrarni Kokra so delavci tozda Elektro Sava Kranj opravljali redni remont, pri katerem so s pomočjo 45-tonskega Gradi-sovega avtodvigala malo in veliko leseno izpustno zapornico zamenjali z železnima. Tehtali sta 4,6 tone, izdelani pa sta bili v domačih delavnicah. Hkrati je bil opravljen tudi redni letni remont strojnih naprav na hidroelektrarni. HE Kokro je leta 1898 zgradil Adolf Kreutz-berger kot drugo kranjsko vodno elektrarno (prvo je leta 1893 Vinko Majdič). Z leti je bila predelana, povečana in spremenjena, leta 1971 pa delno avtomatizirana, tako da v njej delavec ni več stalno prisoten. V tridesetih letih (obdobje 1954—1984) je HE Kokra proizvedla 32.436 megavatnih ur električne energije, (-dp-). Foto: D. Papler GLAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 30. AVGUST/I Dvanajsta folklorna kolonija v Preddvoru S pesmijo in plesom utrjeno prijateljstvo Triindvajset slovenskih otrok iz Dobrle vasi in Šentlipša na avstrijskem Koroškem ter z Gornjega Senika v Porabju (in tri njihove mentorice) se v Preddvoru pod vodstvom Lenke Krišljeve in Mirka Udirja uči slovenskih ljudskih plesov. Kolonija se bo sklenila jutri, ko se bodo mladi plesalci predstavili s samostojnim nastopom. Preddvor — Ko smo v torek dopoldne vstopili v dvorano osnovne šole Matija Valjavca v Preddvoru, kjer se slovenski otroci iz Porabja in z avstrijske Koroške učijo koroške, gorenjske, štajerske in belokranjske ljudske plese, smo naleteli na prisrčen prizor: enajst otrok in mentorici iz Dobrle vasi, dva para iz Šentlipša, osem fantičev in deklic ter mentorica Margit z Gornjega Senika - med njimi Alenka Krišljeva, ki je naučila ljudskih plesov že veliko otrok iz Preddvora in okolice ter tudi iz slovenskih krajev onstran Karavank. V štirinajstih letih se je v dvanajstih kolonijah zvrstilo prek 150 slovenskih otrok z avstrijske Koroške, iz Porabja na Madžarskem ter tudi iz zamejske Italije. Prav po zaslugi folklorne kolonije so oživele folklorne skupine v Pliberku, v Dobrli vasi, v Globasnici in Žitari vasi, zanimanje za slovenske ljudske plese se je povečalo tudi v Železni Kapli. Lenka Krišljeva med mladimi plesalci iz Porabja in z avstrijske Koroške. Foto: C. Z. VAŠA PISMA KRANJSKI INVALIDI NA URŠLJI GORI Kranjski invalidi smo se preteklo soboto udeležili izleta na Urš-Ijo goro, 1696 metrov visoko goro pri Slovenj Gradcu. Na izlet je odšlo 50 invalidov in na poti Kranj—Polzela— Velenje—Slovenj Gradec smo imeli kaj videti: obiralce hmelja v Savinjski dolini, Titovo Velenje, Slovenj Gradec. Ob lepem vremenu, ki je bilo minulo soboto kot nalašč za izlet v hribe, smo bili invalidi res deležni veliko lepega. Tudi vožnjo z Alpetourovim avtobusom, ki ga je po 15 kilometrih serpentin in po makadamu spretno vozil šofer Ivan Zadnikar, smo izletniki lahko le občudovali, občudovali smo spretnost voznika vse do pod Žičnice pod Vršijo goro, od koder je bilo do vrha le še slabih 30 minut hoje. Vsi udeleženci izleta smo bili nadvse zadovoljni, vsi smo prišli do vrha Uršlje gore. Vsi si takih in podobnih izletov še želimo. Izletniki Društva invalidov Kranj ZGLEDNA PRIJAZNOST Opravek sem imel na sekretariatu za notranje zadeve skupščine občine Kranj, na oddelku potnih listin.- Za pultom sta dve tovarišici, pred njim pa skoraj vedno poln prostor strank. Veliko dela imata, brez pretiranega govorjenja ga opravita, časa za predah skoraj ni, vendar jima prijazna beseda do strank ni tuja. Pojasnjujeta, koliko je treba čakati na novi potni list, koliko za podaljšanje veljavnosti, kako izpolniti obrazec itd. Resnično, človek je presenečen nad prijaznostjo, saj je vse več primerov, ko človeka nevljudno in brezosebno pošiljajo od vrat do vrat! Janez Konkolič, Kranj, Oprešnikova 49 Ovčereja na planini Duplje še živi — Ovčerejci iz Soče in Trente so s pomočjo tolminske pašne skupnosti predlani obnovili planšarsko kočo in stajo za ovce na planini Duplje pri Krnskem jezeru. Konec junija letos so prignali v stajo 337 ovac, prostora pa je za okrog 400 živali. Pastirji Ivan Kravanja in Anton Hosner iz Trente pa Oskar Kaus iz Koritnice in Ivan Ilinčič iz Soče jih bodo spremljali na paši vse do sredine septembra. Mlekar Mirko Bertelj iz Soče pa bo do takrat vsak dan izdelal po štiri desetkilograrnske hlebce sira in pripravljal ovčjo skuto, kar gre oboje dobro v slast in zato tudi v prodajo. »Pastirsko delo, ki traja od 4. do 22. ure, je naporno,* je pojasnil nečak znanega trentarskega vodnika Kopiščarja Ivan Kravanja. »Za ovcami je treba hoditi vse do Bogatinskega sedla, zato se menjava ob čredi vsak drugi dan po dva in dva pastirja. Žal med nas i.e prihajajo mladi ljudje, ki si raje poiščejo lažji in boljši zaslužek v dolini.« (S) — Foto: S. Saje Kolonija je vsakič prisrčno srečanje otrok, ki jih združujejo prijateljstvo, enoten jezik in skupno ljudsko izročilo, a jih je zgodovinska usoda postavila na nasprotno stran državne meje in v različne družbene ureditve. Prav ljudska pesem in ples pa sta močna stebra slovenstva in trdna bran pred potujčevanjem. Mladi plesalci s Koroške in iz Porabja so v stikih z vrstniki iz Preddvora in okolice utrdili slovensko govorico in na izletih po Gorenjski spoznali njene naravne in kulturno-zgo-dovinske znamenitosti, narodovo preteklost in sedanjost, naš način življenja, naše navade ... Tudi to je poslanstvo preddvorske folklorne kolonije, ki jo ob podpori Zveze kulturnih organizacij Kranj in Slovenije pripravljajo prijatelji zamejskih Slovencev in ljubitelji ljudskih plesov in pesmi: Tone Roblek, Lenka Krišljeva, Vinko Jenko in Mirko Udir — kajpak ob pomoči krajanov Preddvora in okolice, ki vsakič sprejmejo za teden dni v goste mlade plesalce. Na ta način se je stkalo že na desetine novih poznanstev med vrstniki in tudi njihovimi starši. Pisma romajo iz Preddvora v Glo-basnico, v Dobrlo vas, na Gornji Senik in nazaj ... Prijateljstvo je trdno, prisrčno. Udeleženci kolonije so si v ponedeljek v spremstvu domačinov ogledali Preddvor in okoliške kraje, v torek so bili v muzeju in v Prešernovi hiši v Kranju, v sredo so se pomerili v športu, v četrtek so se odpravili na enodnevni izlet po Gorenjski — do Kranjske gore, Vrbe, Bleda in Bohinja, danes vadijo za jutrišnji nastop, na katerem bodo pokazali, kaj so se naučili v enem tednu in s katerim bodo tudi sklenili dvanajsto foklorno kolonijo. C. Zaplotnik Ne le ples Danica Bakovnik, učiteljica slovenskega jezika v osnovni šoli Matija Valjavca v .Preddvoru, je za udeležence folklorne kolonije pripravila predavanje o sodobni slovenski književnosti. Predstavila jim je predvsem pesnike in pisatelje, ki so minulo šolsko leto obiskali preddvorsko šolo. Na jutrišnjem nastopu bodo mladi z avstrijske Koroške in iz Porabja recitirali tudi nekaj njihovih pesmi. Krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela praznuje Javornik — Krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela praznuje 3. septembra svoj krajevni praznik v spomin na leto 1941, ko so Nemci na Koroški Beli ustrelili pet talcev. Tudi letos so v krajevni skupnosti pripravili pester program prireditev. V ponedeljek, 2. septembra, bodo odprli kolektivno slikarsko razstavo članov jeseniškega DOLIKA z motivi iz iz železarskega življenja; v torek, 3. septembra, bo srečanje upokojencev, ki so stari več kot 80 let, obenem pa bo v parku talcev na Koroški Beli spominska svečanost. Zvečer bo slavnostna seja delegatov skupščine krajevne skupnosti. Podelili bodo priznanja in plakete. Kulturni program bodo pripravili člani dramske skupine DPD Svoboda France Mencinger. 5. septembra bo pogovor o veliki kovinarski stavki in zletu Svobod, 6. septembra pa bodo krajani lahko obiskali koncert mešanega pevskega zbora SPD Edinost iz Skofič v Avstriji. - Gasilci bodo ob krajevnem prazniku na Koroški Beli pripravili mokro gasilsko vajo, v delavskem domu bodo prikazali diapozitive Jerneja Črva na temo o naši domovini, na Kresu pa bodo potekala številna športna in rekreacijska tekmovanja. Praznovanje krajevnega praznika bodo sklenili s srečanjem upokojencev iz Nove Gorice in Javornika: j} s. Na izlet v Dobrno V soboto, 21. septembra, se bodo invalidi kranjskega društva podali na izlet v zdravilišče Dobrna. Prijave na izlet sprejemajo v pisarni društva invalidov od 3. septembra do zasedenosti avtobusa. ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU 32. zapis BOLEZEN IN SMRT Sleherni november in december nam misel kar nehote uide v leto 1848, ko je začel Prešeren v zimskih mesecih resneje bolehati. Že od začetka novembra ni več zapuščal sobe. Postajal je utrujen, roke in noge so mu začele otekati, dihal je vedno teže. Tudi pisati sam ni mogel več. Napol leže, napol sede je iz postelje narekoval svojemu pisarju Andreju Rudolfu, ki ga je še obdržal. Primoža Šokliča ta čas ni imel več v službi. Le podpisoval se je še lahko na pravne akte, a še to drhteče. Pesnikova nečakinja Marijana Vovkova, poročena Grom, je pripovedovala Tomu Zupanu iz spominov na dni, ko je stregla bolnemu stricu: »Saj sami niso veliko mogli. So, če so pisali, morali desno za pestjo držati z levo roko. Tako se jim je roka tresla, ko sem bila jaz v Kranju. To je v rodovi-ni, so se tudi drugi tresli.« Do tedaj pa Prešeren niti ni hotel biti bolan. Na svoje zdravje ni nikoli pazil. Zanašal se je na svojo trdno gorenjsko naravo — pri tem pa gotovo pozabljal na družinsko nagnjenost k vodeničnosti. Zaradi vodenice je leta 1818 umrl komaj 15-letni brat Jožef, v letu 1842 pa mati Mina, roj. Svetina. Nagnjenost k vodeničnosti je morala biti v njenem rodu, saj so za to boleznijo umirali bratje, pozneje pa tudi skoraj vsi otroci; razen Lenke, ki je umrla zaradi zastrupitve na nogi. Pretresljiva je bila slutnja pesnikove matere, ki je v daljnem nemškem Šentrupertu na Koroškem umirajoč narekovala pismo za sina Franceta: »Ozdravila se več ne bom. Bom umrla. Na mojo pot boste vsi prišli. Irt, morebiti ti, Frence, prvi. Tako fleten otrok si bil. Tudi sedaj svojo reč prav obrni!« Katra še ve povedati: »Ko je doktor to materino pismo bral, so mu take solze doli šle kot en grah.« In res je bil on prvi, ki je ugasnil. Spregovorimo še o vodenici, ki je pravzaprav posledica drugih bolezni. Ni nujno, da pride vedno zaradi obilne pijače. Vodenic je cela vrsta: kožna, trebušna, prsna, srčna, sklepna homeol« ojenefe ^fon .J- m m možganska. Pri trebušni vode^ (Ascites), kakršna je mučila P^jJ;®' na, je bila prvi vzrok jetrna cirj* ^ai (zgrbančena jetra). Pri tej se v tero: nih votlinah nabira voda. Od za^Z' * do konca bolezni, ki bolnika P°v»ll noma shira, mine včasih vse let0'i. .! je značilna bolezen moških, od 40 do 60 let. Bolnika pri tej odJJJJo vodenice pritiska in napenja, r težko sapo, napihnjeni so udje »aj lo. Z oslabelostjo srca zastaja krvni obtok; zaradi začepitve je* dovodnic se posebno v trebuhu n» re obilje včasih vnetne, včasih ne vnetne tekočine; odtod ime tej: sti vodenice: trebušna vodenica--7 P Zdravljenje bolezni je bilo vrYrM šernovi dobi prav na prehodu: d° j. je obvladovala medicino ja s svojimi načeli: »važno dovati bolniku« in »zdraviti po lu enako z enakim.« Ob trpečem niku so homeopati čim manj uktfP li; raje so razmišljali, skušali # meti naravo in bolezen. Ranocelnik Tomaž Pire (lfili ^ 1880), ki so ga tedanji (in morda poznejši) pravi zdravniki gleda« P cej postrani, je storil pri bolnem' ™ šernu to, kar bi storili še dana zdravniki: punktiral ga je, ali tedaj rekli »vodo mu je odtočil« J* (, kar trikrat. Za Pirca prav radi P°jMt mo še dobro besedo: k bolniku j? h haj al, ne da bi ga dal ta poklic" (Dagarin pa je trmasto čakal, o*j bolnik pokliče . . . Pravi PrlJ5J pride v stiski in bolezni, tudi če a1 rečno povabljen!) Do zadnjih lajšal Prešernu telesne bolečine,7 da bi kdaj Za to zahteval plačilo- Bolečine so morale biti zare4jf>. znosne, posebno zaradi Pre^eL«\ (decubitus). Zaradi pritiska tel, \ teže na križ, na lopatice in na , so nastale odprte rane, ki so _av.J nasto razpadale. Bolnika je bU° ba čedalje večkrat predevati-je Katri pomagala neka priloži*0' pomočnica iz sosedstva, pozne] sta bila ob bolniku stalno »dva ta« kot ju imenuje v svoji mal° ^pot; gosposki ljubljanščini Ernestia^at sta bila boter Boštjan — Jakob šeren in pesnikov svak, gospo* Ribčevine, Jože Vovk * V Denverju niso le junaki Dinastije. Od tam so se nam oglasili člani popularnega ansambla Lojzeta Slaka s pozdravi našim bralci _______-4' is, Kmečki praznik pod Storžičem V soboto, 14. septembra, večer ljudskih pevcev, godcev in ristov, v nedeljo, 15., dogon ovc, prikaz kmečkih običajev *n |V vil, kulturni program in rajanje ob zvokih ansambla Me\°s' V Bašelj — Člani turističnega dru štva Bela-Trstenik so lani ob dogonu ovc z Zaplate pripravili na Celarci v Bašlju zanimivo prireditev Ovčarski dan, na kateri so predstavili striženje ovc in druga kmečka opravila, postregli obiskovalcem z ovčetino in številne navdušili s kegljanjem za kaštruna. Ob zvokih ansambla Gašperji in ob prepevanju prikupne Mirjane se je veseljačenje zavleklo pozno v noč. Domačini so že takrat sklenili, da bodo podobno prireditev še pripravili. Obljubo so držali - in letos bo na Celarci spet živahno. Prireditev, ki so jo poimenovali Kmečki praznik pod Storžičem, se bo začela že v soboto ob šestih zvečer z nastopom ljudskih pevcev, godcev in humoristov ter z rajanjem ob igranju harmonikarjev. V nedeljo ob 14. uri bo dogon ovc in zatem kulturni program, v katerem se bodo predstavili: oktet s Trstenika, otroški zbor iz Bašlja, citraški trio in folklorna skupina s Kokrice. Ob 15. uri bo prikaz kmečkih običajev in opravil: mOžje iz Spodnje Bele bodo mlatili s cepci. kmetice iz Babnega vrta in M bodo ročno izdelovale maslo, Srednje in z Zgornje Bele bo° kazali pletenje košev in cajn-Spodnje Bele izdelovanje cok ^_ I uj/uuiijc ucic i^ueiuvulljt; ^ , Kf« šeljski ovčerejci striženje ovC'ajfilh Kokalj, ki bo povezoval ProgfstiC vse skupaj »zabelil« s humo^C mi točkami, pa bo v besedi P^jC vil žbičarstvo in še nekatere nosti, ki so bile nekdaj razvite jih pod Storžičem. Bašeljski ovčerejci bodo naJ)i$l kem prazniku prodajali ovce'flo-jS činke bodo postregle z ovčeti'^* gljalo se bo za kaštruna, tudlrtJl,7 lov bo. In da tudi po končanj k; turnem programu in prika/^0l^p kili navad in opravil ne bo S F ^ bo poskrbel priznani ansamp *! los. • ?đ i Bašljani so lani strnili m° bjloy carski dan. Tudi letos imajo °vjli'i lje in upati je, da bodo PriP^j, \ \ nimivo prireditev, še pose p p \ jim pri tem pomaga Gorenji I stična zveza. C Zapl° 30. AVGUSTA 1985 KULTURA .5. STRAN ®Q)IMSSH]gISnGLAS * let amaterskega gledališča Tone Cufar 'estra gledališka sezona 1 letošnjo sezono pripravljajo v amaterskem gledališču 0l*e Cufar vrsto novih, kvalitetnih predstav - Dobro delo J- zadimi zenice - V letošnjem letu je irjjuatersko gledališče Tone Cufar z Sf^10 PriPravilo zanimiv reperto-SKd|* ponu;'a^0 tudi v abonmaJski °i^d novimi deli bodo na odru je-yskega gledališča uprizorili S htovo komedijo Malomeščan-U svatba, ki sodi med najbolj hu-iD^ane Brechtove igre. Nastala je v •suvem predmigracijskem obdob- UaKet S SV°30 z8odbo razgalja moralni \ 00 1 nemškega malomeščanstva, ki kasneje oporišče nemškega J )o ft°nalizma- Jeseniška uprizoritev "Pr^sa1*!? odrska postavitev znameni-jorfem ovega dela na Sloven" °45? °der nameravajo postaviti tudi naglih*070 Celjske ječe, igro v dveh MOsf" CelJske Ječe so nov dramski °e#tei na temo' kl že od Jurčiča na-*Jfc* Vznemirja in zaposluje slovenja ^matike. Janez Povše v svo-i3*kd- razkriva pravno - sodno Jvv Um°ra Veronike Deseniške rpi*ašeendar s kritičnim odnosom do F^ohf modernega časa, v katerem 0jyM !astništvo, nasilje in strah po-iledai-v^0 politike. V jeseniškem tft-ju ai|šču bo Povšetova igra dožive-i0 01 h 0 uPrizoritev. P°v^dpi liščnikl se pripravljajo tudi pij eio Osem žensk, kriminalko, na- peto in zanimivo, s presenetljivim koncem. Kriminalka Osem žensk Roberta Thomasa se dogaja v družinski vili, v kateri živi osem žensk. Ob umoru, ki se zgodi v tej vili, se začno razpletati in razkrivati značaji vseh žensk in njihovo skrito, drugo življenje. Delu ne manjka humorja in prave psihološke napetosti. Iz minule sezone bodo na odru še naslednje predstave: Fizki, Krst pri Savici, Varh ter Monodrami Ger-maine in pes ter Mož brez obraza. V jeseniškem gledališču, kjer prizadevno vzgajajo mlade v mladinskem krožku, ki ga vodi Alja Tkače-va, pripravljajo še vrsto mladinskih predstav. Tako se bodo predstavili z mladinsko igro Mi vrabčki, z lutkovnimi predstavami Trije snežaki, pripravili pa bodo tudi nedeljske in sobotne matineje. Velja omeniti, da bodo z matinejami razveseljevali ne le mlade Jeseničane, temveč bodo pripravili predstave tudi v Kranjski gori in v Mojstrani. Za novo sezono načrtujejo v gledališču še štiri koncerte, domenili pa se bodo še za gostovanje drame iz Ljubljane in gledališča iz Kranja. Že zdaj pa se pripravljajo na srečanje gledališč treh slovenskih železarn, ki bo predvidoma letos oktobra v jeseniškem gledališču. tq Sedej ur. samostojnih razstavah Kof ji Loki in na Jesenicah rajine Miloša Lavrenčiča Alt l°%feski slikar MILOŠ LA- ^iral • T°ien 20-JuliJa 1940> Je 0w slikarstvo na Akademiji za 3le^l i^metnost v Ljubljani. Diplo-1 i'H s!?ta 1972 pri Profes°rJu Ga-10 f0tnski- pici in nadalJeval še podi-3 >at0rsK udiJ na specialki za resta-koS0, ki ga Je končal leta 1974. *Hkn nem studiJu je bil zaposlen , je 0^ni. Pedagog do leta 1979, ko " h nrt°C^ zaPustiti redno zaposli-k'^ćtn x\ m SVODodne ustvarjal-Kttm, Ustva slovenskih likovnih V« je od leta 1972> HiCa^2staye v Škof j i Loki in na Je- ]e imel sedem samostojnih ,ln Je sodeloval na dvajsetih ■ C?ih razstavah. |kFe layljeni slikarski opus Miloša ^rTPor rt a Predstavlja ustvarjalni Msta .vetih let. Nekoliko več, kajti .^ll^Jša slika na razstavi je iz le-t renv^ Pričujočem opusu Miloša J jl^DCua' Prikazanem na razstavi, I ios^ ™ kot osnovni element dosled-?n izbiri »v se snovi. Predvsem nara-točneje krajina je slikarju ^eiti esahljivi vir inspiracije za L ^ev-?10^^6' ki slikarju omogoča-rWjne vsebinske, barvne in Oljsko utemeljene rešitve. m fvic0 lekli narava, potem je z vso I Sa^ razstavi tudi nekaj tihoži-£ vL vse v celoten sestav razstave ■"i^sl^jejo enakovredno, ker so *iine 0 drugače pojmovana kot ^Jfti ^° smo omenili tihožitja, Si " „\rii;0.v celotno podobo razstave fctosn? dva Pomišljaja: objekti- , -nanje (pri tem mislimo na p 0 slikarsko predelano tvari-.,it^\luTtavlJaJo krajinski zapisi iz 'VVn a ali Logarske doline; od °" 8a Pomišljaja pa lahko zašle- #ška folklora v Kranju dujemo slikarjev razvoj — to so krajine slikarja Lavrenčiča. Razstava nam dovoljuje kratek vpogled v razvoj obravnave pejsaža, kakor ga pojmuje Miloš Lavrenčič, ki je z rastavljenimi slikami opozoril tudi na posamezne faze oziroma na stopnje razvoja. Pri pregledu, ne moremo posebej opozoriti na posamične slike — mejnike, ker se slikar večkrat vrača k osnovnemu izhodišču. Močna objektivna odslikava pokrajine je vezana na pogled iz horizontalne perspektive. Z reduktivno metodo ali z abstrahiranjem, ki se mu je pokazalo za najprimernejši slikarski pristop, je dosegel, da njegove slike odsevajo fizično iluzijo pokrajine. Topografija pokrajine — motiva — mu pri takem načinu slikanja ne dovoljuje uporabo razpršenih oblik in zato slikar posamezne dele (njive, hribe, drevesa) preoblikuje v geometrijske površine napolnjene z zgoščenimi barvnimi poudarki. S poenostavitvijo na nekaj barvnih ploskev je povzel vzdušje krajine, samo krajino pa ni dokončno idenfiticiral. Ploskovit značaj in izginjanje spoznavnih oblik je slikar v nekaterih zadnjih slikah manjšega formata speljal do tiste točke, ki se izogiba poudarjanju konkretnih oblik in postane slika — krajina le še asociacija videnega v naravi. S poenostavitvijo na nekaj barvnih ploskev in z abstrahiranjem vsega, kar ni bistvenega pomena za podobo, ki se že spogleduje z abstraktnim vzorcem, iluzivnim odsevom krajine, je slikar prešel do stopnje, ko se mora zopet vračati k viru, k resničnosti v naravi, kajti nanjo se vedno znova opira. Andrej Pavlovec ^lf%rtn^S^° Pr^e Prm°dnji teden gostovat folklorna skupina wk» *z češkega mesteca Lezme Belohrad, ki % Ve.zi s folkloristi « Save °fno ~iSe Plesalci in muzikantje vezi s folkloristi iz Save ^ Ves teden nastopi jo vezejo prija- ™ skuPine Sava iz Kranja že "'M s0 ^Pravili gostovat na tuje. Ju-! Jdi v gosteh na Češkem, te pv 3^ e mudijo na drugem koncu fta Danskem. Na Češkem, l/JS s^e mudili na folklornem festi-Vfe?a Prijateljske vezi močnejše, * take obiske običajno. Na fe-i ^ISN tt Pot°vali kot gostje priredi-•tf *Nalf^Vala» folkloristov skupine li(iTOtK iz manjšega mesta Lezme 1 pb severozahodni češki m so bili deset dni. 4 ($Nhi!!a se takšno prijateljsko so- h^l J6 St«lT,^ ^1_____u_ a_ :„ j... i ^ A^loi *talno obnavlja in to je tu-> ■ i nas bodo Prijatelji s Če- '^i^S^J^ bodo od srede, 4. sep-V Xj do ^ četrtka, 12. septembra. pfj4 "''■rat, da folklorna skupina Ceh Glje iz daUne dežele. Ker t 1 radi predstavili s svojimi plesi in pesmimi, so jim »savski« gostitelji pripravili pester program nastopov v Kranju in drugih gorenjskih in slovenskih krajih. Kranjskim kolektivom bodo svojo dediščino prikazali v petek, 6. septembra, ob 20. uri v kinu Center, kjer bo skupni celovečerni jiastop obeh prijateljskih folklornih skupin, savske in češke. Vstopnice bodo na voljo pri blagajni kina. V Škof j i Loki bodo zaplesali v torek, 10. septembra, na Bledu dan zatem, poseben nastop pa namenjajo Savi na prireditvi savskih jubilantov dela v soboto, 7. septembra. Med bivanjem si bodo prijatelji ogledali tudi nekaj naših delovnih organizacij pa znamenitih krajev (Kranj, Bled, Skofjo Loko; Vrbo). Skratka, ves teden bodo živeli z nami. Upamo, da se bodo pri tem kar najprijetneje poču- Rudi Zevnik KULTURNI KOLEDAR KRANJSKA GORA - V Liz-njekovi hiši v Kranjski gori bo v soboto, 31. avgusta, ob 17. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Petra Adamiča iz Škofje Loke. Razstava bo odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 17. do 21. ure. Odprta bo do 20. septembra. V prostorih galerije Čevdr so na ogled tudi dela drugih slovenskih likovnih umetnikov: Dore Plestenjakove, Franceta Slane, Vavpotiča, Spacala, Planinca, Barda Iucundusa, Borčiča in drugih. Prodajni program obsega tudi ponudbo starin, knjig in izbor muzikalij. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave slik akademskega slikarja Miloša Lavrenčiča. Razstava bo odprta do 11. septembra. TRŽIČ - V soboto, 31. avgusta, bo v atriju občine Tržič ob 18. in 20. uri modna revija Peko Tržič, ob 19. uri pa bo nastopil Pihalni orkester iz Hilic (ČSSR). V nedeljo, 1. septembra, bo v Tržiču Šu-štarska nedelja. ŽELEZNIKI - V sredo, 4. septembra, ob 18. uri bo v salonu pohištva Alples Železniki otvoritev retrospektive slikar j a-samorast-nika Matevža Jenštrleta iz Železnikov. V kulturnem programu bo sodeloval mešani pevski zbor Iskra Železniki. Razstava bo odprta do 4. oktobra. KAMNIK — Turistično društvo Kamnik v sodelovanju s TPS Kamnik, Zvezo kulturnih organizacij občine Kamnik in Obrtnim združenjem Kamnik od 3. do 8. septembra prirejajo že tradicionalne Dneve narodnih noš, folklore in obrti Kamnik '85. Projekcija izbranih filmov Kranj — Drevi ob 21. uri bo Skupina kranjskih kinoamaterjev pred kinom Storžič (ali v slabem vremenu v prostorih SKK in likovnega razstavišča Nova v Delavskem domu) pripravila projekcijo izbranih filmov iz lastne filmoteke. Za prikaz filmov se je skupina odločila zaradi velikega zanimanja, ki ga je občinstvo pokazalo ob zadnji projekciji filmov, nagrajenih v Puli. Tokrat bodo prikazali 22 filmov vseh zvrsti in žanrov, posnetih v 20 letih dela kranjskih kinoamaterjev. Na ogled bodo animirani, igrani, dokumentarni in eksperimentalni filmi. Filmski večer bodo začeli s Perne-tovim filmom iz Pule Šiht osvobaja, nato se bodo zvrstili Kam, In-a-gad-da-da-vida, Avtobusna postaja, Me-mento mori, Bežimo, bežimo, Cigani gredo, Nihče več ne hodi po tej poti v jesenskem mraku, Brez naslova, Petek 13, Alfa in ornega, Mrtvaški ples, Divji lov, Dejanja, Trpljenje in relaksacija mladega VVertherja, 5:1, Azil, Vzela je od njegovega sadu ..., IP, Limonada, Kdo je pametnejši, RK Rdeča Kapica, MM 3. V Svetu knjige ne poznajo sezone Kranj — Na Gorenjskem ima Svet knjige že prek 14 tisoč naročnikov. »Vsako četrtletje je na policah nekaj novosti,« je dejala prodajalka v Svetu knjige Ivanka Lustik-Kolenc. »Skoraj vsak drugi član kupi knjigo Nejca Zaplotnika Pot, tudi knjigi Krvna zveza in Brez sledu gresta dobro v prodajo, najbolje pa priročniki, vendar jih je premalo. Naročniki v Svetu knjige so večinoma bralci okoli štiridesetega leta starosti. Svet knjige v Kranju je po povprečnem nakupu na člana eden najboljših, čeprav veliko Kranjčanov niti ne ve, kje in na kakšen način sploh poslujemo.« Knjige so pri Svetu knjige cenejše, cena pa je odvisna tudi od naklade. Vsak član mora kupiti vsaj eno na tri mesece, v klubu pa morajo biti včlanjeni vsaj dve leti. Člani dobijo vsake tri mesece katalog, iz katerega izberejo eno ali več knjig. Če ne izberejo in ne naročijo nobene, dobijo knjigo četrtletja. »Čeprav pravila kluba določajo, da je treba kupiti knjigo le enkrat v četrtletju, si želimo, da bi nas člani kluba obiskali tudi večkrat,« je povzela Ivanka Lustik-Kolenc. M. Pestotnik Grafike Wernerja Berga v Prešernovi hiši v Kranju Leta 1981 umrli avstrijski slikar Werner Berg je bil rojen leta 1904 v nemškem Elberfeldu. Po maturi je na Dunaju študiral državoznan-stvo, bil je asistent na univerzi in je tam leta 1927 tudi promiviral. Želja, da bi postal slikar, ga je vodila na dunajsko umetnostno akademijo in nato v Munchen, kjer je obiskoval mojstrsko šolo Karla Kasparja in navezal prijateljske stike z znamenitim nemškim ekspresionističnim slikarjem Emilom Noldejem. Potoval je v Pariz, v Malo Azijo in še posebej na Norveško, kamor ga je gnalo zanimanje za Munchovo ekspre-sionistično slikarstvo. Za Bergovo kasnejšo življenjsko in umetniško pot je bila pomembna preselitev na Rutarjevo domačijo na južnem Koroškem leta 1930. Tu je več kot pol stoletja sredi kmečkega slovenskega okolja ustvarjal svoja dela, v katerih premnogokrat nastopajo naši ljudje, neločljivo povezani s svojim krajinskim ambientom. Kmalu zatem, ko je Werner Berg leta 1935 v Nurnbergu prejel Du-rerjevo nagrado, so nacisti njegovo, k ekspresionističnemu izrazu usmerjeno slikarstvo proglasili za izrojeno (»entartete Kunst«). Po vojni je Bergovo delo doživelo tisto priznanje, ki ga zasluži. Med številne predstavitve Bergovih del v povojnem času sodi doslej ena največjih predstavitev slikarjevih prizadevanj na razstavi v Slovenj Gradcu leta 1970. Mesto Slovenj Gradec je Wernerja Berga skupaj s Henrvjem Moorom in Ossipom Zadkinom proglasilo za častnega meščana. Umetnik je pri nas razstavljal tudi v Ljubljani v Moderni galeriji, v Jakopičevem razstavišču ter v Kostanjevici na Krki. Razstavljene Bergove grafike na preprost, vendar poglobljen način pripovedujejo o koroških ljudeh in njihovih usodah. Z nekaj črtami in ploskvami je znal Werner Berg ustvariti globoko občutena in z razpoloženjem obogatena grafična dela. Bogat slikarjev opus je na ogled v Werner Bergovi galeriji v koroškem Pliberku. Razstava v Kranju bo odprta do 4. septembra. Cene Avguštin Pred Tomaškovo domačijo v Adergasu bo jutri ob 20. uri večer ljudskih pesmi. — Foto: J. Kuhar Večer ljudskih pesmi na prostem Adergas — V soboto, 31. avgusta, bo pri Tomašku v Adergasu večer ljudskih pesmi »Pod oknom«, ki ga prireja domače kulturno umetniško društvo Borec Velesovo. Ob 20.15 se bodo na prostem predstavili trije zbori, moški pevski zbor Janeza Če-bulja iz Komende, oktet Sava iz Kranja in moški pevski zbor Davorina Janka iz Cerkelj. Program bodo povezovali člani domačega, izredno dejavnega kulturno-umetniškega društva. Ob lepem vremenu se pred Tomaškovo hišo, ki ima posebno lepo ohranjeno staro zunanjost, obeta izreden kulturni dogodek. Društvo Borec ima s prirejanjem predstav na prostem dolgoletno tradicijo. Deluje že od leta 1938 in v sezoni so odigrali tudi po tri premiere, uprizarjali so jih kar na kmečkih odrih. Letos so prikazali ljubezensko dramo v štirih dejanjih Ferda Kozaka Vida Grantova. Pripravili so mladinsko in tri otroške predstave. Marca so bili tudi gostitelji treh kultur-no-umetniških društev, domačega, trbojskega in visoškega, ki so tod gostovali vsako z eno predstavo. J. Kuhar Janez Ravnik v Festivalni dvorani na Bledu Zbujena tvar Risbe, s katerimi se akademski slikar Janez Ravnik predstavlja v Festivalni dvorani, so smotrno nadaljevanje umetnikovih, slikarskih poskusov iz prejšnjih let. Objekt, postavljen v izbrano krajinsko okolje, je še vedno poglavitni motiv ustvarjalčevih slikarskih kompozicij. Predmet sicer ni več biološka tvar kot nekoč, spremenil se je v fosil, v skalnato gmoto in na koncu v kamen, ki ga je obdelala človeška roka. Prav ta nevidna prisotnost človeka, ki smo jo pri Janezu Ravniku ugotavljali že pri antropomorfnih bioloških tvarinah v njegovem zadnjem slikarskem ciklu, se je tudi v risbah izkazala kot nepogrešljiva. Predstavlja nam slikarja v izrazito humanistični luči. Tudi Ravnikove, na videz mrtve tvarine kot so na primer v risbah prisotne različne skalnate tvorbe, nosijo v sebi znake življenja. Tako prehaja v njih skrita dinamika, ki jo pogojuje v materiji nakopičena energija, v posameznih risbah v živahno gibanje, nemalokrat v pravo erupcijo. Silovita eruptivna moč odpira nedra Ravnikovih skalnatih skladov, nastajajo tektonskim prelomom sorodne razpoke, ki razkrivajo ali použivajo okamenele priče davnih kultur. Risbe Janeza Ravnika niso gola igra linij in ploskev, temveč poglobljeno pričevanje o neuničljivosti živega in neminljivosti človekovega ustvarjalnega duha, čigar vplivu se ne more odtegniti tudi mrtva materija. Le-ta, postavljena v izbrane kompozicijske sestave, dobiva pri Janezu Ravniku nov in glob-ji pomen. Cene Avguštin GLAS 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, KINO Pl PETEK, 30. AVGUSTA 1§!! - ta mesec na vrtu Avgusta je dozorelo prvo satje. Zgodnjega sadja, ki ostale le nekaj dni, ne smemo shranjevati v prostorih, name-ijenih za zimsko sadje. S tem zanesemo v prostore povzroči-:elje različnih skladiščnih bo-ezni. Shrambo za zimsko sadje že ionec avgusta temeljito očistimo in pripravimo. Okna ali iruge priprave za zračenje se morajo dobro zapirati, pa tudi dahka odpirati. Ves prostor poškropimo ali umijemo, ena-£0 vse zaboje ali druge vrste Dosode, v katero bomo dali sa-ije. Vodi dodamo razkužilo, ki Da naj bo po možnosti brez volja. Priporočljivo je ves prostor prebeliti z apnenim bele-iem. Za večje prostore lahko .uporabimo sadno škropilnico. Po razkuževanju prostor temeljito prezračimo, da more-oitni vonj popolnoma izgine. Za shranjevanje zimskega sadja so primerni vsi prostori, ki so hladni, se dajo zračiti in v katerih na zmrzuje. Ker je zračna vlažnost zelo pomembna, sadje pogosto shranjujemo v kleteh. Za dobro shranjevanje je potrebna 85—90-odstot-na relativna zračna vlažnost. V kleteh jo laže dosežemo kot pa v prostorih z lesenimi podi. Les bi slabo prenašal pogosto navlaževanje. Kletni prostori, skozi katere teče cev centralne kurjave, za shrambo sadja ne pridejo v poštev. Prostori, ki imajo temperaturo od 1 do 6 stopinj C, so za shranjevanje sadja najprimernejši. Toplejši prostori pospešujejo dozorevanje in sadje se ohrani le do božiča. Njkdar ne imejmo zimskega sadja v kleti skupaj s krompirjem ali zelenjavo. Sadje se prav lahko navzame vonja drugih snovi, tako da je okus močno poslabšan. Če sadna shramba ni dovolj izkoriščena, lahko damo vanjo tudi vloženo sadje in zelenjavo. Nizke temperature v sadni shrambi so ugodne tudi za vloženo sadje in zelenjavo. Visoko zračna vlažnost kozarcem ne škodi. Avgusta obrano zgodnje sadje moramo v shrambi vsak dan pregledovati, sicer lahko nastanejo velike izgube. Predvsem hruške zdrže shranjevanje le kratek čas. Poleg tega upoštevajmo, da niso vsi plodovi hkrati zreli. Pri jabolkih lahko nastanejo ob premajhni pozornosti velike izgube predvsem zaradi črne gnilobe, ki jo povzroča monilija. Tudi zgodnje sadje je treba shranjevati tako, da lahko opazimo, če bi bilo treba plodove predevati. Za vzgojo sadik pelargonij režemo potaknjence že avgusta. Režemo kratke stranske poganjke, ki jih previdno odkrhnemo.. Taki potaknjenci se hitro in brez izgub ukoreni-nijo. Vrhnje poganjke, ki ponavadi močno rasto, odrežemo z ostrim nožem tik pod listom. Potaknjenec naj ne bo ne premlad ne prestar. Odrezani potaknjenci naj ostanejo en dan neposajeni. Sadimo jih šele drugi dan, ko malo ovenejo. S , tem preprečimo gnitje in pospešimo koreninjenje. Potaknjence pelargonij posadimo kar v lonce s premerom 7 do 8 cm, napolnjene s peščeno kompostnico. Peska naj bo približno četrtino. Zemljo v loncu dobro pritisnemo, ker se drugače ob zalivanju potaknjenci prevrnejo, zlasti tisti, ki so razmeroma težki. V zemljo jih smemo saditi le centimeter globoko. Po saditvi pritisnemo zemljo še enkrat. Posajene potaknjence pelargonij postavimo na svetlo okno in jih do ukorenitve le zmerno zalivamo. Najbolje je, če jih takoj po sajenju pošteno zalijemo, potem pa počakamo, da se zgornja plast zemlje posuši. Tudi pozneje zalivamo tako, da ostane zemlja samo zmerno mokra. Sonce tem potaknjencem ne škoduje. Mir ima za svet isto vrednost, kot jo ima kvas za kruh. Talmud Če ne najdeš miru v sebi, ga zaman iščeš drugje. Le Rochefoucaujd Ljubezen do rcAvu se prične s tem., ko prenehaš govoriti o pravičnih vojnah NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO NOVO V KINU Ameriški film Najboljša mala javna hiša je komedija. V mestecu Gilbertu vodi gospodična Mona javno hišo z dolgoletno tradicijo. Ko se začne pregon proti javnim hišam, se tamkajšnji šerif bori za to, da Monine ne bi zaprli. Od tega bi imel dvojno korist: v javno hišo je vložil svoj denar in ljubi lastnico — Mono. Javno hišo vseeno zaprejo, šerif pa spozna, da je dober tudi v politiki in začne z Mono novo življenje. Okrutni Kaligula je ameriški zgodovinski film. Govori o času Gaja Cezarja Kaligule, rimskega imperatorja, tirana, ki je senatu odvzel oblast. S tem si je nakopal veliko sovražnikov. Njegovi zločini so izzvali strašno prelivanje krvi. Mirjam se imperatorju predstavi kot prostitutka, se mu uspe približati in ga drogiranega popelje skozi svet njegovih zločinov, skozi porušeni Rim, naseljen z duhovi njegovih žrtev. Kaligula uide smrti in se maščuje, a ga doseže kazen izpod rok mladeniča, ki ljubi Mirjam. Hongkonški film Bandit iz Šantunga spada v zvrst kung-fu filmov. Pokrajino Šantung ogroža osvajalec, kije premagal svojega največjega nasprotnika — starega učitelja kung-fuja in njegove družabnike. Vendar se eden od njih reši in kot bandit organizira pregon proti osvajalcem. V gorenjske kinematografe pa prihaja tudi ameriška drama Pod vulkanom. Režija John Huston, igrata Albert Finneg in Jacgeline Bisset. bučke tako in drugače Tudi jeseni bodox otroci radi skakali in zganjali norčije. Fantom v kavbojkah ne bo težko. Kaj pa deklice? Hlačno ali škotsko krilo, bluza in prijetne balerinke — pa bodo tudi prvi šolski dnevi ali sprehodi s starši prijetni. Karo je moderen, rdeča bar- va tudi, zanimivo zavezan pulover čez ramena (da ga med potjo domov ne bi morda zgubila) pa bo potreben predvsem v mrzlih jutrlh. Ko bo postalo še hladneje, bo potreben bluzon — tudi karirast — debelejše žabe in ba-retka za na glavo. Juha iz bučk Potrebujemo 4 bučke, 200 g riža, 1 liter juhe (lahko iz kocke), šopek peteršilja, parmezan (po želji). Pripravimo juho iz kocke. Bučke ostrgamo in narežemo na kolesca ali na paličice. Damo jih v juho, in ko ponovno zavre, vsujemo še riž. Kuhamo, dokler riž ni kuhan, toda v jedru še čvrst. Pet minut preden je jed gotova, dodamo še nasekljan peteršilj. Juho takoj postrežemo in če želimo, jo po-tresemo z naribanim sirom. Posiljene bučke Potrebujemo 700 g bučk, 50 g maščobe, 40 g čebule, 3 stroke česna, 80 g moke, 0,5 dl kisle smetane, sol, poper, kis, koper. Bučke olupimo, odstranimo seme in naribamo na rezance. Na maščobi prepražimo drob-bo sesekljano čebulo; ko zarumeni, dodamo česen, nato pa bučke. Dušimo jih nekaj minut, poprašimo z moko, premešamo in zalijemo s kislo smetano, solimo, popramo, prevremo ter po okusu okisa-mo s kisom. Tik preden postrežemo, jed potresemo s sesekljanim koprom. Bučke z dišavnicami Potrebujemo 800 g bučk, 1 korenček, 1 čebulo, 1 vejico zelene, šopek peteršilja, 1 svež lovorov list, 1/2 dl belega vina, 4 žlice olja, sol. Pripravimo se na zimo Cvetača v kisu Cvetačo razdelimo na cvete, jo dobro operemo in na pol skuhamo v malo slanem kisu. Cvetke poberemo iz kropa in jih zložimo v kozarce, vmes devamo limonine rezine (brez olupkov), koleščke hrane, zrna popra in vejice pehtrana. Zalijemo s prekuhanim in ohlajenim vinskim kisom in zavežemo s celofanom ali pergamentom. Med cvetačo lahko vložimo še koleščke korenja, drobne šalotke, rezine paprike in majhne kumarice, ki pa jih moramo prej z zobotrebcem večkrat prebo- sti, posoliti in pustiti čez noč. Buče v kisu Buče olupimo, naribamo kot repo, jih osolimo in čez nekaj ur rahlo ožmemo. Medtem zavremo okisano vodo. V njej buče hitro prevremo. Ko se odcedijo, jim primešamo nekaj zrn popra. Če je treba, jih dosoli-mo, nato jih zložimo v navadne kozarce in jim dodamo po želji še malo kumine. Ko buče zalijemo s prekuhanim in ohlajenim kisom, kozarce zavežemo in shranimo na hladnem. Zdaj lahko Na smrt obsojenega so vprašali, kaj si želi za po-sledno večerjo. — Gobe bi jedel, je odgovoril, vedno sem jih tako želel, pa sem se bal, da bi se z njimi zastrupil. Razpoznavni znak — Sin mi je spet vzel denar iz denarnice! — Kako pa veš, da je bil on? Lahko bi ga vzela jaz. — Ne, žena, on je bil. Ti bi mi vzela vse. Vesela novica — Ali že veš, da bodo davkarijo ukinili? — Ko bi jo le! Pa je to res? — Ce ti povem, črno na belem! Včeraj so mi namreč poslali svoj zadnji opomin! Sreča v nesreči — Sem slišal, da ti je včeraj padla na glavo velika Črka z neonske reklame. Ali te zelo boli? — Niti ne. Na srečo je bil mehki č. KINO KRANJ CENTER - 30. avgusta: amer. barv. komedija NAJBOLJŠI MALI BORDEL V TEXASU ob 16. in 18. uri, družbeno polit, drama DEDIŠČINA ob 20. uri, 31. avgusta: amer. barv. komedija NAJBOIJŠ1 MALI BORDEL V TEXASU ob 16. in 18. uri, slov. barv. film LJUBEZEN ob 20. uri, predpremiera amer. barv. akcij, filma PAST ZA EDDI-JA MACONA ob 22. uri, /. septembra: amer. barv. komedija NAJBOLJŠI MALI BORDEL V TEXASU ob 15. in 17. uri, igrano-dok. polit, drama OVNI IN MAMUTI ob 19. uri, premiera amer. barv. zgod. erot. filma OKRUTNI KALIGULA ob 21. uri, 2. septembra: premiera amer. barv. fant. filma 2019 — PO PADCU NEW YORKA ob 16. in 18. uri, socialna druž. drama NAŠ ČLOVEK ob 20. uri, 3. septembra: amer. barv. fant. film 2019 - PO PADCU NEW YORKA ob 16. in 18. uri, politična drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 20. uri, 4. septembra: amer. barv. fant. film 2019 - PO PADCU NEW YORKA ob 16., 18. in 20. uri, 5. septembra: amer. barv. erot. film OKRUTNI KALIGULLA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC - 30. in 31. avgusta: hongk. barv. film BANDIT IZ SHANTUNGA ob 16., 18. in 20. uri, 1. septembra: amer. hun\ akcij, film PIRATI AVTOCESTE ob 14. in 19. uri, hongk. film BANDIT IZ SHANTUNGA ob 16. in 20. uri, 2. in 3. septembra: nem. barv. erot. film POSTELJNI KANONI ob 16., 18. in 20. uri, 4. septembra: franc. barv. erot. film NEMORALNA ob 16., 18. in 20. uri, & septembru: amer. barv. film SHARKYJEV STROJ ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 30. avgusta: danski barv. erot. film SEKSUALNE FANTAZIJE ob 18. in 20. uri, 31. avgusta: hongk. barv. film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 16., amer. barv. komedija 1ZGUBUEN1 ARTHUR ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma POD VULKANOM ob 22. uri, 1. septembra: ital. barv. west. film ŽENSKA APAČ ob 15. uri, franc. barv. erot. film NOVA EMANUELA ob 17. in 19. uri, 2. septembra: franc.barv. erot. film NOVA EMANUELA ob 18. in 20. uri, 3. septembra: amer. barv. film POŠAST IZ MOČVIRJA ob 18. in 20. uri, 5. septembra: amer. barv. srhljivka PODGANE ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM - 30. avgusta: amer. barv. srhljivka POŠAST IZ MOČVIRJA ob 18. in 20. uri, 31. av- ?listu: amer. barv. srhljivka PO-AST IZ MOČVIRJA ob 16. uri, danski erot. film SEKSUALNE FANTAZIJE ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma POD VULKANOM ob 22. uri, 1. septembra: amer. barv. krim. film SHARKIJEV STROJ ob 15. in 17. uri, danski barv. erot. film SEKSUALNE FANTAZIJE ob 19. uri, premiera amer. gangs. filma BOTER ob 21. uri, 2. septembra: amer. gangst. film BOTER ob 17. in 19. uri, 3. septembra: amer. akcij, film PIRATI AVTOCESTE ob 18. in 20. uri, 5. septembra: amer. barv. glasb, film MI IGRAMO JAZZ ob 18. uri, franc. erot. film NEMORALNA ob 20. uri DUPLICA - 31. AVGUSTA: amer. barv. zgod. film OKRUTNI KALIGULA ob 20. uri, 1. septembra: amer. akcij, film KAMION SMRTI ob 15. uri, 4. septembra: hongk. barv. film BANDIT IZ SHANTUNGA ob 20. uri, 5. septembra: amer. komedija NAJBOUŠl MALI BORDEL V TEXASU ob 20. uri JESENICE RADIO - 30. avgusta: amer. barv. krim. film SHAR-KYJEV STROJ ob 17. uri, slov. film LJUBEZEN ob 19. uri, premiera nem. barv. erot. filma POSTELJNI KANONI ob 21. uri, 31. avgusta: amer. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 17. uri, igrano-dok. polit, film OVNI IN MAMUTI ob 19. uri, 1. septembra: amer. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 17. uri, socialna druž. drama NAŠ ČLOVEK ob 19. uri, 2. septembra: politična drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 17. in 19.15, 3. septembra: amer. pust. vojni film BITKA ZA MARET ob 17. in 19. uri, 4. septembra: amer. film POD VULKANOM ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ - 30. avgusta: amer. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 18. in 20. uri, 31. avgusta: nem. barv. erot. film POSTEIJNI KANONI ob 18. in 20. uri, 1. septembra: amer. film DVORIŠČNO OKNO ob 17. uri, socialna druž. drama NAŠ ČLOVEK ob 19. uri, 2. septembra: amer. pust. film BITKA ZA MARET ob 18. in 20. uri, 3. septembra: amer. film POD VULKANOM ob 18. in 20. uri, 5. septembra: amer. komedija NORI KAZNJENCI ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA - 30. avgusta: amer. akcij, film PIRATI AV-TOSTOPA ob 18. uri, 3. septembra: amer. barv. srhljivka PODGANE Ob 20. uri DOVJE — /. septembra: amer. komedija NORI KAZNJENCI ob 20. un ŽEIJEZNIKI OBZORJE - 30. avgusta: amer. film NINJA MAŠČEVALEC ob 20.30, 31. avgusta: ital. komedija DAMANGO - SADEŽ LJUBEZNI ob 20.30, 1. septembra: ital. spektakl HERCULES ob 18. un, franc. triler HOKUS PO- Dišavnice in zelenjavo n kij amo, bučke narežemo «\ koščke. Na olju popraži^ najprej korenček, čebulo in šavnice, nato dodamo buc»j ter pražimo še 5 minut. Ptw| mo vino, solimo, pokrijemo nad šibkim ognjem dušimo minut. Medtem nekajkrat P1 mešamo. Popečene bučke Potrebujemo 500 g mla^J bučk, 2 žlici olja, limonin pest sesekljanega peteršuJ sol, poper. Bučke očistimo, operemoj neolupljene prevremo (10 ^ nut). Odcedimo, narežemo^ kolobarčke, damo na ^r. olje in popečemo, pretrese*, v skledo, pokapamo z H"10^. nim sokom, popramo ter P tresemo s sesekljanim peter ljem. Postrežemo k mesu na kilogramski dižnik — Marija menčičeva iz Kranja J pred nekaj dnevi prine' v uredništvo pokazat V. radižnik, ki je tehtal cel kilogram. Povedal^' da ima vrt v bližini V° i vodnega stolpa in d&l paradižnik vedno ^ uspeva. Sorta volovsko ^ ce ima pogosto do tr*f^,hJ kilograma težke plod0 n tako težkega, kot 9aQf pridelala letos na J1 J ameriški sorti, pa s^ fl| odtrgala. Foto: F Pefofi ' KUS ob 20.30, 4. septembra:? $ avant. film POKVARJENE^ 20.30 „a d ŠKOFJA LOKA SORA - f' «i gusta: ital. film HERCUL^'j 18.30 in 20.30, 31. avgusta in tembra: amer.avant. film ' „n J MAŠČEVALEC ob 18.30 in }0iOk in 4. septembra: franc. kri**1-1 i» SMRTONOSNA POT ob ^ 20.30, 5. septembra: amer. eUTTERJEV OBRAČUN ob 2l>-{. POLJANE -30. avgusta: "fi triler HOKUS POKUS ob ital. komedija DAMANGO ^ j[ DEŽ LJUBEZNI ob 21. uri. * tembra: franc. avant. ft^111^ KVARJENEC ob 18. uri, 3. bra: amer. drama CUTi1, OBRAČUN ob 21. uri i>rt> RADOVLJICA - 31. *** ^ amer. film. VOJNE IGRE ob** jf amer. pust. film ŠAHA™ ^ 20. uri, 1. septembra: amer- *f film SAHARA ob 18. uri, ameT'JJL VOJNE IGRE ob 20. uri, 2. ffjsft bra: amer. zabavni film JE" jft DELO ob 20. uri, 3. sePte.(i,\ amer. film SAHARA ob 20.^\ septembra: amer. film IGRE ob 20. uri, S. *P*2ti* amer. zabavni film PARTNER 20. uri , & BLED - 31. avgusta: amer-y SUPERAGENTI ob 18. ur% film STREL V MESEC ob }»■ $\ septembra: amer. zabavni P j,r, PERAGENTI ob 18. in 20. «^/M, 5. septembra: amer. film Jfi', IGRE ob 20. uri, 3. ^ff^K amer. zabavni film JERI ^ , ^jfi' LO ob 20. uri, 4. septembri-. pust. film SAHARA ob 20. u\ *A BOHINJ - 31. avgust" ^ m ital. amer. fant. film 2019'^qPL SET LET PO PADCU NEW 1 f ob 20. uri, 1. septembra: a"1 .g i£ STREL V MESEC ob 18- ITlijjrri L 5. septembra: amer. zabav. T J\ Rt IŠČE DELO ob 20. uri 4 S5130JVVGUSTA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA BANKA SPOROČA r- 7. STRAN (M)MŠW^M! televizijski spored ^BOTA, 31. avgusta 13.45 Poročila - Spored za i?cke ~ ponovitve oddaj: -N. Kuret: Obuti ma-*p> 2. del lutkovne pred-gve - 14.05 V. Podgorac: pu ciganček, 6. del nada-jevanke TV Skopje - 14.35 ^pomembno in pomemb-JJ> 5. del nanizanke TV Za-f *b - 14.50 Miti in legende L^đnjeveški miti: Krim-^laino maščevanje, nanizanka TV Beograd - 15.05 Pnrida do Herakleje, odda- k?S?vček- 10-del nanizan-c rv Beograd - 15.35 Od iS ^ ^reb - 16.05 Živi Wanet: Razžarjene puščali 6- del angleške dokumentarne serije - 17.00 Do-Mednarodni rokometni J turnir — polfinale Me-J^plastika : Sloga Bosna r^voz, prenos - v odmoru -30 Risanka - 18.40 Boj za °bsta nek: Deževje je prišlo. angleška dokumentarna serija - 20.00 Zvezda je rojena, ameriški film - 22.30 Zrcalo tedna - 22.55 Formula 1, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd - 23.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: i 14.45 Test - 15.00 Moški, ju-1 goslovanski film - 16.30 Si-' benik '85: Plesi iz Gane -17.30 Črni tulipan, francoski film - 19.00 Domači ansambli: Ansambel Trim -19.30 TV dnevnik - 20.00 Galerija opernih značajev Mojstri preoblačenja - 20.40 Feljton - 21.25 Poročila -21.35 Športna sobota - 22.00 Johann Sebastian Bach, 1. del zahodnonemške nadalj - 23.30 Poezija (do 24.00) NEDELJA, 1. septembra 8.40-13.05 in 15.20-22.25 Te letekst RTV Ljubljana -8.55 Poročila - Otroška matineja: - 9.00 Živ žav: Risan- ka, Mačkon in njegov trop -9.50 Obiskovalci, ponovitev češkoslovaško-žahodno-nemške nadaljevanke 10.20 Derrick, 5. del zahodnonemške nanizanke 11.20 Karneval na Trinida-du, glasbena oddaja - 11.45 625, pregled tedenskega sporeda - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila -15.35 Jadranje z desko, ameriški kratki film - 15.45 D. Kunič-Z. Šotra: Zgodbe iz delavnice, 4. del humoristične nadaljevanke TV Beograd - 16.35 Poročila -16.40 Videogodba - ponovitev -17.35 Kraljica zvezdnega prahu, ameriški film -20.00 G. Mihič: Jaguarjev skok, 1. del nadaljevanke TV Novi Sad - 20.50 Slovenci v zamejstvu - 21.20 Reportaža z nogometne tekme Sarajevo : Hajduk - 21.55 Športni pregled - 22.40 Poročila radijski spored J&°TA, 31. avgusta ^*-00 Jutranji program -S** - 8.05 Pionirski ted-JV 905 Z glasbo v dober 9.35 Napotki za naše J?« »z tujine - 10.05 Sobot-JJ Matineja - 11.05 S poti Jugoslaviji - 11.30 Sreča-lj republik in pokrajin -Cj-14.00 Naši poslušalci ij^ajo in pozdravljajo -iBnn Glasbena panorama -S,;rJ Vrtiljak in EP - 17.00 »S*o ob 17.00 - Zunanje- ■Hca Program magazin z godbo 18.00 18.30 ^ mladim -19.35 Za naši., imlajše - 19.45 Minute Caviaturistom Miho Kra-svm! %Q.Q0 Slovencem po Wu (gre v živo) - 22.50 Li-tod?1 nokturno - 23.05 Od No^0 polnoči - 00.05-5.00 {^Program - glasba pL ELJA, i. septembra te" SUsk Jutranji program -^ °a - 8.07 Radijska igra *tfa?°ke - 8.33 Skladbe za C'-1?0 ' 905 ^ pomnite, »ka Sl - • • - 10.05 Nedelj-Naj^atineja - 11.00-13.00 tow P°slušalci čestitajo in ?% a^Jajo - 13.10 Obve- }3.2q ij1 zabavna glasba jo i^"dSi poslušalci česti- U.O5 £a n< Na« HjLln Pozdravljajo - 14.30 l5,3Q°reska tega tedna -\% Nedeljska reportaža -17,or £g0vor s poslušalci -^...Priljubljene oporne V^ie - 17.50-18.14 Zaba- Jo00oorndi^ska igra " '^3ft 30 v nedeljo zvečer V, 24.00Glasba za prije-N^.°nec tedna -00.05-4.30 »?0>J Program - glasba fer- k Program Kkl°° Jutranji program -- 8.05 Aktualni pro- blemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezerevirano za .. . - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana, violinist SI. Zim-šek, violist Fr. Avsenek in dirigent A. Nanut - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - Vlado Skale: Približno takšne -23.05 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 3. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Znano in priljubljeno -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtilak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 4. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.20 Zabavni zvoki -9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo -14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 20.35 Iz pesmarice Hufa Wol-fa... - 21.05 Aleksander Borodin: Odlomki iz opere »Knez Igor« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor ČETRTEK, 5. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA in Rdeča zemlja, jugoslovanski film - 12.30 Gib, ki traja, baletna oddaja -16.45 Test - 17.00 Doboj: Finale Mednarodnega rokometnega turnirja, prenos -18.25 Ljudje revolucije: Milan Pribič - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Terra X - otočja J Južnega morja - dar bogov, nemška dokumentarna serija - 20.45 Poročila - 20.55 TV kinoteka: Potemneli angeli, ameriški film - 22.20 Ljubičevske konjeniške igre, reportaža PONEDELJEK, 2. septembra 17.30 Poročila - Spored za otroke: - 17.35 Poletavček, otroška serija TV Beograd -18.05 Že jeseni poskrbimo za mrzlo zimo -18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Videogodba (za J RT 1) - 20.05 B. Schroder: Železna cesta, in priljubljeno 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Lahke note - 18.30 Pianist Aci Bertoncelj igra valčke Johannesa Brahmsa in Frederika Chopina - 20.00 I Četrtkov večer domačih pe-' srni in napevov - 21.05 Literarni večer t 22.30 Večerna podoknica - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 6. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.10 Vedri zvoki -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Iz baleta »Labodje jezzero« -Petra Iljiča Čajkovskega -14.30 Človek in zdravje -14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - radio Koper 2. del nemškojugoslovan-ske nadaljevanke - 21.10 Aktualno: »Vince rumeno, kdo te bo pil?«, prenos z Gospodarskega razstavišča -22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Test - 16.30 Poročila -16.35 TV koledar - 16.45 Reportaža z univerziade v Ko-beju - 17.45 Mirna, bane in lutke - 18.00 Zmajeva ulica v Novem Sadu - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Premor - 19.00 Telesport -19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Orgelski koncert iz ljubljanske stolnice: A. Vivaldi - 21.20 Propagandna oddaja - 21.25 Dinastija, 62. del ameriške nadaljevanke - 22.15 Zlata vrtnica Szentendreja, zabavnoglasbena oddaja TOREK, 3. septembra 17.40 Poročila -17.45 Pesem današnjega trenutka, 2. oddaja - Spored za otroke: -18.05 Miti in legende - Srednjeveški miti: Pesem o Ci-du, nanizanka TV Beograd - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Severnoprimorski obzornik - 18.40 Kolašin, oddaja TV Zagreb - 20.05 M. Volk: Slamnate vdove, drama TV Novi Sad - 21.10 M. Kozina: Ekvinokcij, TV opera - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Festivalske otroške delavnice, dokumentarna oddaja za otroke - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Noč mediteranskega ročka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Po poteh P •A 2(1 'V, rt tudi pokojnina prek banke! TO v0k jJ^Pnost pokojninskega in a,idskega zavarovanja SR b'0venije in Ljubljanska ntKJo sre Učiteljske plače so nadvse mizerne. Zaslužijo okoli 40.000 dinarjev in imajo tako znatno manj, kot njihov zabiti učenec, ki je, denimo v Savi zaposlen na tri izmene. Z nadurami zasluži tudi do 90.000 dinarjev ali več, da ne govorimo o zasebnikih. Šolska svetovalna služba pred začetkofl1 A pokliče mater in zahteva več odgovorov na yP ^ nja o socialnem poreklu. Tako je med drugi^jj kot nujno tudi vprašanje, če ima otrok svojo a Kako naj jo le ima, če ima mati, ki živi v dvosoP^f stanovanju, po dva otroka. Materam in p^0 kom je več kot nerodno. HJt so v; S« Vrtec je treba plačati tudi poleti, čepr^v ne obiskuje vrtca, saj bi se drugače ekonom vzdrževal.. iJjjtjUO, AVGUSTA 1985 REPORTAŽA 9. STRAN GLAS fjOO dinarjev polna šolska torba Odkar šolske knjižnice izposojajo učbenike, lahko šolar napolni torbo že za 500 dinarjev, MQarm bi za tako vsoto dobil eno samo knjigo. Prednost za učenca in starše, a vse večje *23 šole, ki ob skopem prispevku izobraževalnih skupnosti z namenskimi sredstvi a!te shajajo °i - Pred šestimi leti so »braževalnih skupnostih I Prizadevati, da bi učenci P učbenike brezplačno. 1 so namenili precejšnja JJ* in če so jih šole tudi nko Porabile, so lahko r knjižnice napolnile s JJ* za učence v vseh ostalo pa je tudi za *J>. ki jo uporabljajo pri fcaiem pouku. Danes, ko So*!Jevalne skupnosti niso ičkeS°premožne' 3e tudi pri" msklad za brezplačne iz skromnejši. Otroci v ne dobijo več prav vseh jv ^'^di delovne zvezke mo-laViJ°b začetku šolskega leta vetyti sami. V osnovni šoli hni°^a Seljaka, ki je po pričanju staršev in knji-^ev ena z učbeniki naj-' Roženih šol, pa se še J^fržvjo načela izpred let, nudijo vse učbe- šoli smo že leta 1964 m*? organizirano izme-Uchenikov, tako da smo ffenili zlasti šolarje iz JJ? šibkejših družin,« se 2[a knjižničarka Breda ^v»- »Pred trinajstimi 1 se z otroki dogovorili, koncu šolskega leta abljene učbenike v !f>hodnje leto pa so jih za 7r*d dobili zastonj. Ta-ly šolski knjižnici, ki še ■v^Movolj prostora za h* 1 "stvarili kar bogat \skW. Ko je skupnost sklad. Ko je leta 1979 > *A 7uževaIna elj Ml^11 za brezplačne v najbolj so trpežne jezikovne vadnice, ki imajo hrbet vezan s platnom. Veliko otrok ima za jezikovni pouk tudi po dve knjigi, eno dobijo in jo puščajo v šoli, iz druge se učijo doma. Tako šolske dlje trajajo. V razredu se običajno na leto izrabi od 10 do 15 učbenikov. Za leto 1982/83 so, denimo, ugotovili 5.548 knjig izmeta. Zadnja leta prav vseh ne vržejo več stran, saj so nove predrage, prispevek izobraževalnih skupnosti pa vsako leto bolj pičel. Tudi iz materialnih stroškov šole ne morejo več kriti potreb po brezplačnih učbenikih, saj iz tega fonda komaj pokrivajo gmotne stroške. Tako zadnja leta učbenike »pomlajujejo« v knjigoveških krožkih, ki delujejo nekaj zadnjih počitniških dni. Knjigam, ki jih je še moč uporabljati v učne namene, lahko na ta način vsaj za leto dni podaljšajo »rok trajanja«. Vsako leto izpraznjen knjižni sklad nadomestijo z novimi knjigami, nakupiti pa morajo tudi vrsto knjižnih novosti, ki jih pisci učbenikov radodarno pošiljajo na knjižno tržišče. Za vse to mora zadoščati prispevek učencev (denar od obrabnine, ki je spričo želje po ceneni izposoji ne nameravajo povečati) in denar izobraževalne skupnosti. Letos je slednja osnovni šoli Lucijana Seljaka po planu odobrila 59 odstotkov p i9Q^am ie omogočila lanskih sredstev v ta namen. To je 168.000 dinarjev ali 112 dinarjev na učenca. V primerjavi z minulimi leti, ko je prispevek na učenca znašal tudi po 400 dinarjev in ko so bile knjige še znatno cenejše, je to malo. Malo je tudi, če hoče šola nakupiti toliko novih knjig kot jih, denimo, letos terja spremenjeni program v šestem razredu. Polovica letošnjega zneska, ki ga bo dala izobraževalna skupnost, bo šla le za 500 novih učbenikov za pouk zgodovine za šestošolce. D. Z. Žlebir in t-'1:1'vseh L n.ovih* ""J1**' 5' ^ih«^ kopico literature ^a^ipouk.« ,foi4 šolsi ko učenec vsako pr'^ike *eto izPosodi vse 2a - letos 50 dinar- Učb nine na ene8a- Za -i °dšteje 400 dinarjev nova feliS!* fiačin seveda dobroti ^e ucenost moč črpata Y 2 nialce razcefrane ' se več osnovnošolcev, (^Radovljica, ki upravlja Pogačnikov dom na Kriških podih, urejajo v bivaku zimsko Mh( v nJeJ DOQ,o prvi planinci lahko prenočili že letošnjo jesen — Sredi septembra bodo ^K^no pot po vrhovih okrog doma _ *$kilj,lini delom bodo kt$»st •ninei uretim na W- $oh tovorne žičnice , 'Scp "°- sanitarije in Pogačnikov \Sk L- . treh planinskih Ori,*! J,h upravlja Pla ^*tvo Radovljica. Je ^^stojanka v Razor-vf J)11, ki stoji na skalna-b&J* južnem robu Kri-Aff 2°52 metrov viso-le8e in razgleda H^iujejo ta dom kot \1 naUepših plamn-W-ank- Ker je mimo *Wana Slovenska pla-Qt z Vršiča k Triglavu in je tod izhodišče za vrsto zanimivih tur, postojanka poleti nikoli ne sameva. Posebno živahno je letos na Kriških podih od sredine avgusta naprej; pa ne le zaradi gostov, ampak tudi zato,^ ker vsak konec tedna pride k domu skupina članov PD Radovljica. Njihov prihod na goro ni povezan z razvedrilom, ampak z delom. Lani so namreč ob domu postavili objekt, v katerem je zgornja postaja tovorne žičnice. Letos nameravajo stavbo dokončno urediti, da bo služila za bivak in priročno skladišče. Ko smo sredi sobote, 17. avgusta, prisopihali iz Vrat prek Sovatne na Kriške pode, smo marljive radovljiške planince že našli na »delovnem mestu«: V zgornje prostore bivaka so ravno vzidovali okna, potlej pa so se lotili ometanja sten. »Zidarska dela opravlja naš alpinist Miro Pogačar iz Stu-denčic pri I^escah,« je povedal dolgoletni gorski reševalec in društveni delavec Peter Ježek iz Radovljice, »danes pa mu pomagajo še Stane Jereb in Tatjana Eržen iz Iajsc, Marko Zupan iz Tržiča in novomeška planinka. V Trenti vozijo pesek in natovarjajo vreče na žičnico Vika in Anton Dacar, PETKOV PORTRET Ivo Šimenc Na svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju, ki se je pred nedavnim končalo v Rietiju v Italiji, se je v skromnem jugoslovanskem zastopstvu najbolj izkazal 31-letni elektroinženir Iskre Kibernetike, Ivo Šimenc iz Kranja. Že se mu je nasmihala medalja, bil je četrti z majhnim zaostankom za tretjeuvrščenim, ko mu je v zadnjih tekmovalnih dneh športna sreča obrnila hrbet in je zdrknil na osmo mesto. Tudi to je velik uspeh, zanj in za Alpski letalski center Lesce-Bled, kamor se je včlanil pred štirinajstimi leti. Dosegel je celo več, kot je pričakoval in kot so si nadejali dobri poznavalci razmer v tem športu. V konkurenci izkušenih tekmovalcev, od katerih so številni prebili v zraku že več kot pet tisoč ur (Ivo vsega 1600 ur), se ni bilo lahko uvrstiti med najboljšo deseterico. Na prvenstvu je zastopal Jugoslavijo, pa vendarle letalska zveza ni prispevala niti dinarja. Denar za potovanje, za vleko z. motornim letalom in za kritje drugih izdatkov si je moral zagotoviti sam v sodelovanju z le-škim letalskim centrom. Prijatelj Miško Krajne iz Škofje Loke je prosil za pomoč po ljubljanskih podjetjih, Ivo je trkal na vrata kranjskih delovnih organizacij. Tretjino je prispeval begunjski Elan, prav toliko letalski center, ostalo Iskra, Gorenjski tisk in še nekatere delovne organizacije. Ivo tekmuje z jadralnimi letali deseto leto. Trikrat je bil republiški prvak, enkrat državni, na balkanskem prvenstvu je dosegel tretje mesto, lani je zmagal na evropskem prvenstvu v klubskem razredu v Lescah, v Rietiju je bil, kot smo že rekli, osmi. »Mislim, da je bil to že vrhunec moje tekmovalne poti in da se više na tej poti ne bom povzpel,« pravi. Naj mu verjamemo? Najstarejši udeleženec svetovnega prvenstva je dopolnil 62 let, vsi prvaki posameznih razredov so starejši od 40 let. . . Najdlje je z jadralnim letalom letel 700 kilometrov — od Lesc do Livna in nazaj do Brda pri Kranju, kjer so ga zračni tokovi pritisnili k tlom in je moral pristati. Razdalja mu ni štela za rekord, ker se ni vrnil na štartno mesto. V eni smeri je najdlje letel od Lesc do Beograda, približno petsto kilometrov. O čem premišljuje, ko se sam, brez gledalcev, bori tam visoko pod nebom za dober rezultat in čimboljšo uvrstitev. »O večerji zanesljivo ne,« se pošali. Tam ni časa za tovrstna razglabljanja — domala vsake pol minute je treba sprejeti odločitev, ki je pomembna za nadaljnje letenje. Najmanj petdesetkrat je že pristal zasilno, zunaj urejenih letališč. Pristanek niti ni tako nevaren, Ivo se bolj boji kmetov, ker zahtevajo odškodnino za pomendrano travo, pšenico, koruzo, se razburjajo in podobno. Letalo še ne naredi toliko škode, kot jo potem povzročijo ljudje, ko pridejo opazovat »čudo«, ki leti brez motorja. »Jadralno letenje ni nevaren šport,« pravi Ivo. »Nevarno je toliko, kot si sam nevaren.« Vsak jadralni pilot, in tudi Ivo ni nobena izjema, se boji tesnih srečanj. Pri skupinskih startih je naenkrat v zraku tudi štirideset letal in takrat je pri vsa-. kem manevru treba še posebej paziti, da ne pride do trka. Mnogi mislijo, da je pri nas jadralno letenje šport snobov, imenitnežev, bogatinov. Nikakor. V Alpskem letalskem centru Lesce-Bled so odprta vrata vsem, ki imajo voljo in so pripravljeni delati. Tudi republiški, državni in evropski prvak ter osmouvrščeni z letošnjega svetovnega prvenstva si mora tako kot drugi zaslužiti vleko z motornim letalom z delom v letališki delavnici, v jeseniški Železarni, v kampu Sobec . . . Pošali se, da se obnaša stabilizacijsko. Letos je namreč preletel že osem tisoč kilometrov in za. to porabil vsega sto litrov goriva. Služba, šport — za kaj drugega mu že zmanjka časa. Le pozimi, ko na našem nebu nima kaj delati, rad odide s prijatelji v zasnežene hribe. C. Zaplotnik J Miluš Šnut in Aleš Ježek. To bo več ali manj stalna ekipa, ki bo ob koncu nekaj naslednjih tednov skušala urediti zunanjost in notranjost bivaka, kjer bo 16 ležišč. Spodaj ob strojnici bodo skladiščni prostori in sanitarije.« Že pred prihodom na Kriške pode so planinci v dolini pripravili les in izdelali opaž. Brez prostovoljnega dela, so naglasih, nikakor ne bi zmogli tako drage naložbe. V veliko pomoč jim je V Pogačnikovem domu je že četrto leto gospodar Jože Smole j tudi prek 2800 metrov dolga žičnica iz Zadnjice, ki so jo postavili 1982. leta. Transport z njo je hitrejši in gospodarnejši kot prejšnji s konji. Po dva planinca na eni postelji Ležišča v bivaku bi prišla prav že tisto soboto, saj se je v domu s 40 posteljami in 30 skupnimi ležišči zvečer zbralo kar 193 obiskovalcev. Kako jih vse prenočiti, je bil tudi za sicer vedno nasmejano sobarico Anamarijo Čuk iz Štanjela resen problem. A ga je vseeno rešila z iznajdljivostjo in mladostno vedrino. »Nekaj jih je ležalo bolj tesno skupaj.« je pojasnila zjutraj, »drugi pa so se vsedli stran od vrat, da smo jih lahko zaprli.« Kot nas je seznanil gospodar postojanke Jože S mole j iz Radovljice, se poleti večkrat ustavi v Pogačnikovem domu več gostov, kot imajo ležišč. Težave nastanejo predvsem zaradi večjih planinskih skupin, ki se poprej niso najavile. Med obiskovalci je več kot polovica tujcev, zlasti iz Nemčije, Anglije, Italije in Češkoslovaške. Od 28. junija letos se je v knjigo gostov vpisalo že prek 2100 obiskovalcev. Delo v koči in zunaj »Kljub dobremu obisku je letošnji promet manjši od lanskega, saj upada prodaja hrane in pijače,« je ocenil gospodar Smolej, »vseeno imamo dela v domu na pretek; še posebno, ker smo na začetku sezone ostali brez oskrbnika. Zato se včasih odpravim iz doline tiidi med tednom, da se prepričam o oskrbi postojanke. Na srečo nam veliko pomaga družina Kravanja iz Trente, ki nam z žičnico dostavlja svežo hrano. Tako lahko naša kuharica Nežka Faj-far iz Škofje Loke, ki je v domu že šesto leto, pripravi poleg enolončnic tudi razne jedi po naročilu.« V domu imajo društveni delavci veliko skrbi z vzdrževalnimi deli. Pred nedavnim se jim je spet pokvaril agregat za proizvodnjo elektrike. Kot je ugotovil član sekcij 2 Plamen pri PD Radovljica Alojz Poga- čnik iz Krope, ga bodo tokrat morda še .popravili, kmalu pa bo treba priskrbeti nov agregat. Gospodar je povedal, da bo treba obnoviti tudi talne obloge v jedilnici. Nekaj novosti na Kriških podih je letos okrog doma. Markacisti- so označili pota na okoliške vrhove Planja, Razor, Križ, Stenar, Bovški Gamso-vec in Pihavec. Pot bodo odprli v počastitev 90-letnice radovljiškega društva sredi septembra, ko bo' morda zgotovljen tudi bivak. V njem bodo že letos lahko prenočevali prvi planinci, ki bodo prišli na Kriške pode od oktobra dalje. V Pogačnikovem domu bodo namreč zaprli vrata konec septembra. S. Saje Za domom se najvišje dviga Razor, nova Križna pot pa vodi še na pet drugih bližnjih vrhov. Foto: S. Saje (M^IM5EHGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 30. AVGUSTA 1985 P| _.___ Trener Jesenic Roman Smoiej in rezervni vratar Cigan sta takole opazovala potek tekme. Na prvi tekmi — splošni pretep Jesenice — Dvorana pod Mežakljo, tekma za Pokal Karavank, Jesenice : VSV Villas 1:4 (1:1,0:1,0:2), sodniki Koretschnig, Rozman, Bundalo, gledalcev 2.500. Jesenice- Tičar, Cigan, Pajič, Mlina-rec, I. Ščap, M. Horvat, Kozar, B. Klemene, P. Klemene, Hafner, D. Horvat, Borse, Šuvak, Kopitar, Magazin, Š. Ščap, Razpet, Tišler, Razinger, Smoiej. VSV Villas: Thomasser, Cuder, Mion, Geiger, Masters, Lindner, Hir-schegger, Hohenberger, Raffl, L. Sivec, Grenier, Petrik, Sekulic, Dolinar, Wid-maier, Rauchenvvald, K. Sivec, Kenzi-an, Gabriel. Strelci: Šuvak za Jesenice, Raffl 2 ter Petrik in L. Sivec za Villas. Hokejisti Jesenic so Ri*vo hokejsko sezono začeli s porazom. Pred okoli 2.500 gledalci so jih s 4:1 premagali hokejisti beljaškega Villasa. To je bila povratna tekma v Pokalu Karavank, v katerem letos nastopata še moštvi celovškega KAC-a in ljubljanske Olimpi-je. Jeseničani so v prvi tekmi v Beljaku tekmeca presenetili in igrali neodloče-. no 5:5, čeprav so še tri sekunde pred koncem tekme vodili. Ljubitelji hokeja na Jesenicah so v povratni tekmi pričakovali zmago svojih ljubljencev, vendar se njihove želje niso uresničile. Jeseničani, ki so šele nedavno končali kondicijske priprave in so le dobrih 14 dni trenirali na domačem ledu, so igrali zelo nepovezano, gostje iz Beljaka pa so jih prekašali predvsem v hitrosti, žal pa tudi v pretirani grobosti. V prvi tretjini je bila igra še dokaj mirna, v drugi, predvsem pa v zadnji tretjini so igralci preveč mislili na medsebojna obračunavanja, kot na igro. Nekaj sekund pred koncem tekme je prišlo do neljubega zapleta, saj so se ste-pli vsi igralci obeh moštev, pretep pa je trajal skoraj deset minut. Ko je priletelo na led še nekaj steklenic, sodnikom ni preostalo drugega, kot da so odpi-skali konec tekme. Ko so se duhovi na igrišču pomirili, so igralci Villasa ne-športno zapustili igrišče in se niso hoteli pozdraviti z domačimi igralci. Gledalci so jih za to nešportno gesto »nagradili« z dolgotrajnim žvižganjem. V prvi tretjini so hokejisti Jesenic začeli z izrednim elanom in so goste stisnili v svojo obrambno tretjino. Plod take igre je bil vodilni gol povratnika iz Vojvodine Zvoneta Suvaka, ki je skoraj iz mrtvega kota premagal vratarja Villasa. Po vodilnem golu so imeli Jeseničani še nekaj izrednih priložnosti, ki jih, žal, niso izkoristili. Po nepotrebnem Razingerjevem prekršku proti koncu tretjine se je izkazal domači Raffl (S) in ščap (21) v borbi za plošček Po končanem pretepu so na ledu obležale palice, rokavice, čelade... vratar Tičar, ki je obranil precej močnih in natančnih strelov gostujočih napadalcev, prav v zadnji minuti pa je Rafflu uspelo izenačiti. V drugi tretjini so imeli Jeseničani kar trikrat številčno premoč, žal pa so bili pred nasprotnikovimi vrati domači napadalci izredno nenatančni in nespretni. Namesto da bi dosegli vodilni gol, so v enem izmed hitrih nasprotnih napadov gostov »pozabili« na Petrika, on pa iz bližine ni težko premagal Ti-čarja. S tem pa je bilo tudi konec igre naših 21-kratnih državnih prvakov. Gostje so igro prevzeli popolnoma v svoje roke in Jeseničani se lahko za- Strelec prvega in edinega gola za Jesenice — Zvone šuvak hvalijo le izredno dobrim obrambam Tičarja, ki je zelo uspešno zamenjal poškodovanega reprezentančnega vratarja Pretnarja, da niso dobili še kakšnega gola. V tretji tretjini pravega hokeja ni bilo več. Gostje, ki jim groba igra očitno bolj ustreza, so dosegli še dva gola, Jeseničanom pa so vse bolj pohajale moči, tako da gostom na koncu ni bilo težko ohraniti prednosti treh golov. Že v nedeljo imajo Jeseničani popravni izpit, saj bo v dvorani pod Mežakljo prvi letošnji derbi z ljubljansko Olimpijo. (fp) Foto: F. Perdan V splošnem pretepu so bili tudi sodniki lahko le opazovalci. Tekmovanja ob dnevu graničarjev Tržič — Komisija za družbeno dejavnost pri občinski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin Tržič je v počastitev dneva graničarjev pripravila tekmovanje v streljanju, odbojki in malem nogometu. Na tekmovanju v streljanju s polavtomatsko puško na strelišču na Cim-pru je sodelovalo devet ekip. Zmagala je Postaja milice Tržič (Jože Romšak, Milan Korba, Vlado Ban) z 79 krogi pred ekipo občinskega štaba teritorialne obrambe z 68 krogi in graničarji ka-ravle Srečka Perhavca iz Medvodij s 67 krogi. V odbojki in v malem nogometu sta se pomerili le ekipi graničarjev z obeh karavl ter ZRVS. V obeh srečanjih so bili boljši rezervne vojaške starešine: v odbojki so zmagali z 2:0 in v malem nogometu po streljanju kazenskih strelov s 3:2. Pokal je osvojila ekipa občinske kon ference ZRVS Tržič, drugo je bilo kombinirano moštvo graničarjev karavl maršala Tita z»Ljubelja in Srečka Perhavca iz Medvodij in tretja ekipa Postaje milice Tržič. _______....._ _.J^.KikeI_ Pionirska moštva za državni naslov KKANJ — Letni bazen v Kranju bo od danes pa vse do nedelje še zadnji v letni kopalni sezoni prizorišče sklepnega dela državnega prvenstva vaterpolskih pionirskih moštev. Za naslov se bo tri dni potegovalo osem najboljših moštev iz Jugoslavije. Kako se igra vaterpolo, bodo pokazali mladi igralci iz Kotorja, Juga iz Dubrovnika, Partizana in Crvene zvezde iz Beograda, Solari-sa iz Šibenika, Jadrana iz Splita, Mladosti iz Zagreba ter seveda domačega Triglava iz Kranja. Svečana otvoritev tridnevnega vaterpolskega državnega prvenstva za moštva pionirjev bo danes ob 16.30 na letnem bazenu. Prvo srečanje bo ob 17. uri, zadnje pa ob 21 Jutri, v soboto, se bo turnir začel ob 9. uri in se nato nadaljeval do 13. ure Ob 16. uri bo začetek tretjega kola turnirja, ob 20. uri pa bo zadnjo srečanje. V nedeljo bodo od 9. do 13. ure na sporedu srečanja od prvega do osmega mesta. dh S_______________________i ..f Memorial Jožeta Križnarja Preddvor — Rokometni klub Preddvor prireja v nedeljo, 4. septembra, ob 9. uri na igrišču za osnovno šolo Matija Valjavca v Preddvoru turnir v spomin na prezgodaj umrlega rokome-taša domačega moštva Jožeta Križnarja. Za prehodni pokal — turnir bo namreč postal tradicionalen — se bosta poleg članov in veteranov Preddvora potegovala še Peko iz Tržiča in Ponikve. J. Kuhar Pokal Matjažu Knificu Tržič — Športno združenje »5. avgust« iz Tržiča, ki združuje invalide, borce in upokojence, je na balinišču na Ravnah pripravilo društveno prvenstvo v balinanju. Med 25 tekmovalci je zmagal Matjaž Knific pred Dragom Mikulandrom. Janezom Štefetom in Andrejem Pogačnikom. Knific jo bil najboljši že drugo leto zapored in je osvojil pokal v trajno last J. Kikel Preskus za mlade igralce Kranj — Teniški klub Triglav Kranj obvešča otroke, stare deset let in mlajše, ki so se spomladi udeležili teniškega tečaja, da bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 18. uri preverjanje znanja in spretnosti na asfaltnem teniškem igrišču. V pri-.meru slabega vremena bo testiranje naslednji dan ob isti uri. Nogometni spored Kranj — Ob koncu tedna se začenja tekmovanje v vseh ligah Občinske nogometne zveze Kranj. Spored tekem: člani, sobota ob 18. uri — Primsko-vo : Bitnje, Šenčur : Podbrezje, Ko-krica : Britof, Trboje : Mavčiče, Sava : Zarica (4. 9.), Grintavec : Podgorje, Preddvor : Visoko, Hrastje : Vele-sovo (ob 16. uri); kadeti, sobota ob 10. uri - Triglav : LTH, Sava : Jesenice, Naklo : Britof; pionirji, sobota ob 16.30 — Primskovo : Triglav, Šenčur : Naklo, Sava : Bitnje, Kokri-ca : Podbrezje, Mavčiče : Britof, Visoko : Zarica (2. 9.); mladinci, nedelja ob 9.30 — Naklo : Bitnje, Kokrica :' Visoko, Podbrezje : Zarica, Trboje : Mavčiče. —- D. Jošt Nogomet V nedeljo Triglav : Maribor KRANJ — Prvenstveno sezono so nogometna moštva v slovenski ligi začela v nedeljo, ko je bilo na sporedu prvo kolo. Nogometaši kranjskega Triglava so gostovali v Ljubljani pri Slovanu in srečanje visoko izgubili. To ni tragično, saj seje liga komaj začela. Že v nedeljo kranjski Triglav na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju spet čaka težko srečanje. Ob 17. uri se bo Triglav pomeril še z lanskim drugoligašem Mariborom, s katerim ima Triglav dokaj ugodno bilanco, še posebno v finalnih in polfi-nalnih tekmah za pokal maršala Tita. Prav zato bo nedeljsko srečanie v Kranju izredno zanimivo in dokaj kvalitetno. Ob 15.30 se bosta v pred-tekmi pomerili mladinski moštvi Triglava in Šenčurja. -dh "--n V nedeljo na Brdo Brdo — Leto je naokrog in v nedeljo, 1 septembra, bo na brdskern hipodromu spet zanimiva konjeniška prireditev z osrednjo točko " peto spominsko dirko maršala Tita. v kateri bodo nastopili domala vsi najboljši jugoslovanski kasači. Udeležba bo res imenitna, saj bosta na startu tudi dva konja, ki sta že dosegla boljši kilometrski čas, kot je rekord steze — Union (Srbija) in Dinamit (Vojvodina), pa Dorica M° Marka Slaviča. ki je kilometer že pretekla v času brdskega rekorda (1.19,6), lanski zmagovalec Auro, iz" vrstna Perela in še bi lahko naštevali. Prireditev se bo začela ob 14. un z ogrevanjem konj, ob 14.30 bo koncert Pihalnega orkestra Kranj, ob 15. uri bo tekmovalce, goste in gledalce pozdravil Franc Brelih, predsednik skupščine gorenjskih občin, zatem bo rej ni center Brdo prikazal plemensko čredo, ob 15.23 bo dirka Kranj za konje, ki so že dosegli kilometrski čas od 1.23,1 do 1.26,5, ob 15.48 bo dirka Jesenice za triletne konje, ob 16.10 start prve skupine konj na spominski dirki maršala Tita, ob 16.25 start druge skupine, ob 16.40 bo dirka Radovljica, ki bo veljala tudi kot slovensko prvenstvo za dveletne konje, ob 17.10 bo velik1 finale spominske dirke, ob 17.25 bo dirka Škofja Loka z nastopom konj. ki se niso uspeli uvrstiti v finale, in ob 17.35 še dirka Tržič — tekma za kmečke dvovprege. , (cz) Tržiški zmajarji v Avstriji Beljak — Tržiški zmajarji so & odprtega prvenstva Avstrije v Gerb1*^ nu pri Beljaku vrnili z velikim usp. hom. Med 50 zmajarji iz Italije, AvS* je, Zvezne republike Nemčije in Ju» % slavije je v hitrostnem preletu < 20 kilometrov zmagal Tržičan ^L. Brezar pred klubskim tekmecem v^ šanom Grašičem. Uspeh Jugoslovan sta dopolnila še Svoljšak (Let Loka) s četrtim in Bečan (Prepih TrZl s šestim mestom. , J. Kikel ALPSKO POPOTOVANJE S KOLESOM* Vražja strmina. Prvi kilometri ene najlepših gorskih cest v Alpah. Vdana sva v usodo. Grossglockner Hochalpen-strasse. Prva zaresna ovira na najini več tisoč kilometrov dolgi poti — s kolesom. Spoznati želiva Alpe, gorski masiv, naravo« in življenje gostoljubnih ljudi. Vse imava s seboj. Najina kuhinja je plinski kuhalnik, nekaj posode in žlica. Najina spalnica pa skrbno zviti spalni vreči. V žepu nekaj prigaranih deviznih denarjev, par avtomobilskih kart alpskih dežel pa obilo upanja v uspeh. Veselje obzastonjski vožnji po gorski cesti nama nekoliko skali neizprosna strmina. Tu pa tam morava tudi pešačiti. Stiskava zobe in misliva le na Čudovit spust na oni strani. Nenadoma se znajdeva v megli in mrzli piš naju opomni, da se bo vreme, ki nama je v začetku krasno služilo, kmalu spremenilo. Hochtor — 2504 m nad morjem; le oddahneva si in se na drugi strani kratkega predora spustiva v ledeno mrzlo in deževno dolino. Le še kratek vzpon, potem pa mimo deročih hudournikov po neštetih ovinkih do Zeli am Seeja, tople in prijetno domače krajine. V Pinzgavu, pokrajini ob zgornjem toku Salzacha, je očitno vse podrejeno turizmu, čisto in brezhibno urejeno. Midva pa čez prelaz Thurn — 1274 m — drviva proti Kitzbvihlu, znanemu smučarskemu centru. Da tukaj tudi v letni sezoni ni dolgočasno, pričajo množice navdušenih turistov. Naju pa kot za stavo preganja moča z neba in srečna sva, ko noč prebijeva pod streho malega senika. Sploh pa so seniki postali najino priljubljeno zatočišče po Avstriji pa tudi naprej po Švici. Dolina reke Inn naju naslednji dan preseneti z močnim vetrom v obraz in kilometri do glavnega mesta Tirolske, Innsbru-cka, se raztegnejo v neskončnost. Ne-nadejano nama pomagajo mladi švicarski pppotniki na malih motorjih. V zavetrju tako varčujeva z močmi, Pa -precej hitreje napredujeva. Navduše sva nad lepo lego mesta med g°r?^ prelepimi palačami iz časov HabsD gov in nad mnogimi olimpijskimi n 'pravami. Posebno pozornost namen1^ veliki samopostrežni trgovini, kjef 0 oskrbiva z vsem potrebnim za dostoj kosilo. Za obednico nama služi Pr*ietw parkirišče s hladno vodo in po P0^1. aj-1 sva polna optimizma. Celo preveč. " ti pedal na mojem kolesu v manjši s ] mini odpove poslušnost. O^ve^ strah, se tolažim, in ko stvar moč0^ privijem, že drviva po vedno ožji do v.osrčje veličastnih gora. v Da strah le ni bil iz trte zvit in da { ju- zadrži lahko tudi kaj drugega slabo vreme, spoznava na švicars* mejnem prehodu Martina, kjer moj Fj, dal preprosto — odpade ... Prelepa lina Engadin, sončen dan, švicars meja, nič ne more spremeniti oc]!^ ^ da ne moreva več naprej. Peš? Do P1^. ga večjega mesta, St. Moritza, je jj brih 50 km. Pa še trgovine so za«* ^, dopustov odprte le nekaj ur in tok" ^ čna in razočarana izgubljava ure^. skrajnem vzhodu najvišje dežele v ropi. Rešitev se pojavi z desne! P1* ^—.^./L.^'iiii. i- ,Y?Por« .'la.urdla/. Flttela Fluela, visok 2383 m, bo pač treba f } pešačiti, na drugi strani pa naju <^ smučarski center Davos. V straši'i tempu prepešačim 15 km neusnii'J ^ strme ceste in v večernem mrak*1 ^ stisneva roki na vrhu drugega vi^° fj-ga prelaza. Nenadna nevihta naju Pj sili k bivakiranju na 2000 metrih, r zasilno streho opuščene kmetije- ^ji Mondeno letovišče s prelepimi b° „ je v ranem jutru zavito v neprij*^ meglo, midva pa po glavni ulici mojstra, ki bi znal rešiti moj prob' t Mala prodajalna ne obeta veli k0' f j. odlično urejena delavnica v kleti in ^ jazen nasmeh lastnika naju PreP 0(» v nasprotno. Popravilo je hitro vljeno in veselju se pridruži še kr,s(lj|i no jasno jutranje nebo sredi gora in bleščečih ledenikov. Mim°^ rod a v nega mesta Thusisa in snllJjev* skih središč Flims in Laax nadalje ^ proti najzahtevnejši točki n^^fi podviga — proti, prelazoma OberaV^. Furka. Po jutru se dan pozna, si va, in začneva zelo zgodaj. Zname^ zobata železnica naju spremlja do y 2044 m visokega Ober alp prelazan \e kaže se, da je bil ta prelaz P«'inier*Lji* za ogrevanje, kajti kakih 20 km.v^^|K'' na 2431 m visoko Furko poskrbi, o1 živahneje polje po telesu Mogočm jjji tisočaki, kamor seže pogled,'lede j,> ob cesti, reko turistov — taka je st Evrope v lepem vremenu. . ff Midva pa se že spuščava v dolin . ke Rhone, znamenito Valais. «i) (se nat 4\ OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN (g©IM§SWEnGLAS ?f^^* i Ilirih J ^ PRI RK 1)1 \^LJ K55IlTRADI(:i()NALN() suštarsko nedeljo LOJ lili SOBOTA, 31. avgust 1985 ob 10. uri otvoritev razstave EX-tempore Tržič v Kurnikovi hiši s koncertom bratov Zupan od 11. do 20. ure razstava obutve »Peko« v paviljonu NOB ob 17. uri »freišprehunga« v atriju skupščine občine ob 18. in 21. uri modni reviji obutve »Peko« v atriju skupščine občine ob 19.30 koncert godbe na pihala iz Holic ČSSR na parkirnem prostoru občinske skupščine NEDELJA, 1. september 1985 od 8. ure dalje »ŠUŠTARSKI SEMENJ« na Trgu svobode od 8. do 17. ure razstava obutve Peko v paviljonu NOB ob 8.30 koncert godbe na pihala iz Tržiča z nastopom mažoretk od 9. do 15. ure »šuštarska delavnica« na prostoru pred avtobusno postajo od 9.30,12.00 in 14.30 modne revije obutve »Peko« v atriju skupščine občine ob 11.00 ob 11. uri ob 15. uri »freišprehunga« — prikaz sprejema vajencev v pomočnike po starih običajih v atriju koncert godbe na pihala iz Holic ČSSR na prostoru pred avtobusno postajo VELIKA ŠUŠTARSKA VESELICA z bogatim srečolovom na parkirnem prostoru občinske skupščine Na veseličnem prostoru bo od 8. ure dalje poskrbljeno za hrano in pijačol Ves dan bo odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v muzeju ulici H. Grajzerja Razstava ptic v Domu družbenih organizacij. Prodajalna Peko — Deteljica bo odprta v soboto od 8. do 13. ure in v nedeljo od 7. do 16. ure. TRŽIČ VAS PRIČAKUJE! Idr uze na Iesnl industrija Tržič TOZD 2«G« - TOZD ZABOMMIH - TOZD POHIŠTVO - TOZD TAPETNIŠTVO ' V SALONU POHIŠTVA DETELJICA V BISTRICI PRI TRŽIČU RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV IN VZORCEV MASIVNEGA POHIŠTVA od 29. 8. do 7.9.1985 Izkoristite priložnost ugodnega nakupa! Salon bo odprt tudi na SUŠTARSKO NEDELJO! ko* f d"" r** 6 določenih z zakonom o združenem delu, iz-v nJuje še naslednje pogoje: da ima višjo izobrazbo: — inž. organizacije dela, — pravnik, — ekonomist, — socialni delavec ali — poklici družboslovne smeri . I. stopnje ; 40 mesecev delovnih izkušen>pri opravljanju sorodnih del 1 ftalog jjj --no razmerje bomo sklenili za določen čas nadomešča- delavke, ki je na porodniškem dopustu. ^astop dela. j oktobra 1985. I^jf^ldati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in v atkini življenjepisom pošljejo v 10 dneh po objavi razpisa sj. Naslov: Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih kn. n°su občine Radovljica, Radovljica, Kopališka 10 z ozna-W2a Komisijo za delovna razmerja. Informacije dobite po te-, številka 75-032. Ridate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu skle-kOmisije. Brdo 'a jUbilejna konjeniška prireditev MKMOKIAL MARSAIA TITA °BVESTILO Umeščamo vse občane, da bo zaradi ureditve parkirate za V. jubilejno konjeniško prireditev za memorial ij^šala Tita v nedeljo, 1. septembra 1985, od 14. do l Ure cesta Kokrica—Predoslje enosmerna — mogoč 0p Prehod s Kokrice proti Predosljam. Parkiranje bo Sanizirano na levi in desni strani omenjene ceste. ^bus. ob 13.40 in 14.40 na relaciji Globus—Brdo— ^rica zaradi prireditve ne bo vozil. ^občane, ki se bodo udeležili prireditve, prosimo, da jPOstevajo obvestilo ter navodila redarjev in milični-v ^ostaje milice Kranj. ORGANIZACIJSKI ODBOR Mercator MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge: za TOZD KMETIJSTVO KRANJ DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ŽIVINOREJE ali DIPLOMIRANEGA VETERINARJA za vodenje živinoreje tozda Posebni pogoji: 3 leta delovnih izkušenj v kmetijstvu, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. 2 MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV ali AVTOME-HANIKA za avtomehanska dela I in II Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, poznavanje kmetijske mehanizacije. 3 GOZDARJE za pridobivanje lesa in strojno spravilo lesa Posebni pogoji: 6 mesecev delovnih izkušenj, zaželen je izpit B kategorije. ■ KMETIJSKEGA TEHNIKA, KMETIJCA ali ŽIVINOREJCA za molžo krav na obratu Sorsko polje Posebni pogoj: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik. DELAVCA BREZ POKLICA za čuvanje družbenega premoženja na obratu Mešalnica Škofja Loka Posebni pogoj: 3 mesece delovnih izkušenj, izpit za varnostnika. za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ 2 PRODAJALKI ŽIVILSKE STROKE, (eno za določen čas za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Posebni pogoj: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik. za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB GRADBENEGA INŽENIRJA ali GRADBENEGA TEHNIKA — PRIPRAVNIKA za delo v Razvojnem sektorju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator — KŽK Gorenjske, Kranj, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. ar ALMIRA RADOVLJICA Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge 1. VZDRŽEVANJE STROJEV v pletilnici in šivalnici 2 izvajalca 2. DVORIŠČNO-TRANSPORTNA DELA 3. ČISTILKA za čiščenje proizvodnih prostorov 4. PRIPRAVNIK - TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK 2 izvajalca Pogoji: pod 1. — srednješolska izobrazba tekstilno-pletiljske usmeritve V. stopnje in 3 leta delovnih izkušenj ali — IV. stopnja oblikovalsko kovinarska smer in 5 let delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo; pod 2. — zaželeno uspešno končano osnovnošolsko šolanje, odslužen vojaški rok; pod 3. — zaželeno uspešno končano osnovnošolsko šolanje, — zaželene delovne izkušnje, — starost nad 18 let; pod 4. — srednješolska izobrazba konfekcijske usmeritve V. stopnje Delovna razmerja pod točkami 1., 2. in 3. sklepamo za nedoločen čas, pod 4. pa za čas pripravniške dobe — 6 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Almira Radovljica, Jalnova ulica 2*— odbor za delovna razmerja TOZD proizvodnja pletenin. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po obravnavi na ODR. . DEŽURNI VETERINARJI od 30. 8. do 6. 9. 1985 ZA OBČINI KRANJ IN TRŽIČ Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske tel. 25-779 ali 22-781 Od «2. do 6. ure pa na tel. 21-798 i ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA DAVORIN VODOPIVEC, dipl. vet. Gorenja vas 186, telefon 68-310 MIRO KRIŽNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 ZA OBČINI RADOVLJICA IN JESENICE JANEZ URH, dipl. vet., tel. 23-716 ali 25-779 KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. objavlja prosta dela in naloge MIZARJA v investicij-sko-vzdrževalni službi Pogoj: ustrezna kvalifikacija in 9-mesečne delovne izkušnje. Delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart — splošna služba. jelovica JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: - KURJAČ VT KOTLA v Preddvoru in Škof ji Loki pogoj: poklicna šola širokega profila in izpit za kurjača VT kotlov, zaželene so delovne izkušnje. Poskusno delo tri mesece - SAMOSTOJNI PROGRAMER v službi AOP pogoj: V višja izobrazba računalniške smeri in eno leto delovnih izkušenj pri avtomatski obdelavi podatkov poskusno delo tri mesece - VEČ SKLADIŠČNIH DELAVCEV pogoj: starost nad 18 let in odslužen vojaški rok, poskusno delo tri mesece - VEČ DELAVCEV — za delo v proizvodnji stavbnega pohištva, razžagovanju hlodovine in sušenju lesa pogoj: dokončana osnovna šola in starost nad 18 let poskusno delo tri mesece Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo v osmih dneh v kadrovsko službo delovne organizacije, Škofja Loka, Kidričeva 58. Vse želene informacije lahko dobijo kandidati v kadrovski službi. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz SPAR-A DANICA FLAT roj. 1930 Od nje se bomo poslovili v soboto, 31. 8. 1985.ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi predobre mame, babice, prababice in tete IVANE BENEDIČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Habjanu in dr. Rešku za lajšanje bolečin. Hvala kaplanu za lepo opravljen obred, pevkam za sočutno spremljavo in tov. Kremplju za izrečene poslovilne besede. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Zali log, 22. avgusta 1985 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža PAVLA DEMŠARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bavdku ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za izredno zdravniško pomoč in skrb med njegovo težko boleznijo. Zahvala sosedi Jožici za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujem se tov. Proju za govor ob odprtem grobu, godbi ZB ter pevcem društva upokojencev za izbrano petje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 26. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata STJEPANA MANESA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in vonce ter spremstvo na njegovi zadnji poti. VSEM SKUPAJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 30. AVGUSTA 1 MAH OGLASI tel..27 960 aparatMtroll Prodam stereo HADIOKASETOFON philips, za 45.000 din. Telefon 83-855 _ _11073 Prodam TRAKTOR štore 504, 220 ur, registriran z avtomatsko KLJUKO in TRAKTOR ferguson 35 z bočno koso. Matevž Demšar, Log 3, Škofja Loka ' _11072 Prodam PO LAK za krompir. Grad 7, Cerklje_11074 Prodam ELEKTROMOTORJA, 2,5 kW, 1410 obratov in 1,5 kvV, 705 obratov. Telefon 24-227_11075 Prodam STROJ za likanje perila. Rajko Pervanje, Planina 19, Kranj _11076 Prodam namizno STRUŽNICO. Telefon 47-368 od 16. do 20. ure 11077 Ugodno prodam novo ZVOČNO KA-MEROsuper 8. Telefon 26-149 11078 Prodam dva MARANTZ ZVOČNIKA, 45 W. Britof 20, Kranj_11079 SANYO stereo RADIO z dvojnim kasetofonom, ugodno prodam. Telefon 45-462_11080 Prodam stereo RADIO-RECORDER siemens club RM 731. Telefon 42-503 _11081 PLETILNI STROJ empisal, nemški, dvoredni (kartice), ugodno prodam. Telefon 064/22-546_11082 Mizarski BRUSILNI STROJ (lesena konstrukcija), prodam za 4 SM. Lahov-Če98 _11083 Prodam sedež za KOSILNICO BCS. Babni vrt 9, Golnik_11084 Prodam črno-beli TELEVIZOR, zelo dobro ohranjen. Ivo šimič, Trg Svobo-de 23, Tržič_11085 Prodam dobro ohranjen SILOKOM-BAJN. Jezerska c. 92, Kranj 11086 Ugodno prodam motor in menjalnik za 126 »polak«. Telefon 21-845 — Kranj_11087 Prodam stoječo REZILKO, brusilnega »KOZLA«, 380 V, varilno HAVBO ventilator 4 kvV z dvema metroma cevi. Bogdan Žiberna, Savska loka 7, vKranj_11088 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje z daljinskim upravljanjem, ekran 60, star eno leto, za 17 SM. Pejo Pranjič, Jelendol 9, Tržič_ 11089 Prodam GRAMOFON tosca 25, star eno leto, za 3 SM, in VVALKMAN za 7.000 din. Žefran, Bistrica 13 pri Naklem_10712 Prodam mehansko STISKALNICO »PREŠO«, 7,51. Smledniška 18, Čirče, Kranj_ 10736 IZVENKRMNI MOTOR tomos 4, odlično ohranjen, prodam. Telefon 064/41 -144 popoldan _10739 Prodam čevljarski ŠIVALNI STROJ elastic cilindrico, v dobrem stanju. Če-vljarstvo — Tomšičeva 40, Kranj 10860 Prodam TRAKTOR zetor 50 11, z originalno kabino, dobro ohranjen. Anton Aljaž/Torovo 8, Vodice nad Ljubljano _10861 Prodam TRAKTOR s prikolico, 12KM.Žiganjavas59/A,Tržič 10862 Prodam SONY OJAČEVALEC 2x45W. Britof 20_10863 Prodam VILIČARJA 1,51, generalno obnovljen ter 100 m1 NAPUSČA. Andrej Kržišnik, Trata 40, Škofja Loka _10864 Prodam pnevmatski STROJ za zlati tisk, možna preureditev za pakiranje izdelkov in STRUŽNICO za les. Tele-fon 064/21 -668 po 20. uri_10865 Ugodno prodam dobro ohranjen GRAMOFON tosca 21, 2x30. Milan Perkič, Kovor 33, Tržič_10866 Prodam enofazni CIRKULAR osijek. Mlaka 78, tel. 27-788_10867 EVROPA PIZZERIJA ROMANO (prej Bistro Polona nad »Kobro«) Kranj, tel. 23-905 Vsak dan vam nudimo TOPLE MALICE cena 200 do 250 din PIZZE cena 220 do 320 din Odprto od 9. do 22. ure\\ y—^nedelja Prodam TRANSPORTER za spravilo silaže, dolžina 10,5 m. Tatinec 1, Pred-dvor, tel. 22-813_10868 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 56 cm. Telefon 62-875 10869 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje. Ogled popoldan. Kalčič, Blejska Dobrava 62_10870 Ugodno prodam nov barvni TELEVIZOR telefunken. Potočnik, tel. 75-140 — int. 310 od 8. do 12. ure_10871 TRAKTOR TV 522 s plugom prodam ali Zamenjam za večjega. Marija Am-brožič, Krnica 12, Zg. Gorje 10872 Prodam OBRAČALNIK maraton 140, cena 15.000 din. Gabrijel Koselj, Sp. Lipnica 12, Kamna gorica_10873 ilan.opiema Poceni prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Pohleven, Zevnikova 8, Orehek__10844 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK go-renje. Šefik Dulič, Tončka Dežmana 2, Kranj_ 10845 Dobro ohranjeno POHIŠTVO barba-ra za dnevno sobo (3,5 m), prodam. Telefon 34-420_10846 Prodam ohranjeno SPALNICO. Špe-har, Ročevnica 26, Tržič_10847 Poceni prodam PRALNI STROJ na-onis. Informacije po tel. 26-303 10848 Prodam dobro ohranjene KUHINJSKE OMARICE 80, POMIVALNO KORITO z odcejalnikom '120, električni ŠTEDILNIK in kuhinjski MIZI. Telefon 75-926_10849 Prodam novo PEČ ferrotherm, 35.000 kcal, brez kotla. Franc Galjot, Trojarjeva 14/A, Kranj, tel. 24-091 ______'_10850 Prodam belo OTROŠKO POSTELJI-CO z jogijem in odejico. Kranj, Lojzeta Hrovata 7, stanovanje 19, III. nadstrop-je, po 19. uri_10851 Prodam fiov kombiniran 130-litrski BOJLER za centralno kurjavo. Jože Košnik, Ručigajeva 12, tel. 25-796 _10852 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH Telefon 65-072 10853 Prodam PEČ na olje husqvarna. Telefon 064/75-611 _10854 Prodam 450-litrsko HLADILNO SKRINJO LTH. Telefon 74-277 10855 Ugodno prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO nena. Natek, Lipce 42, Jesenice_10856 Ugodno prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem. Telefon 38-260 __10857 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 25-820_10858 Poceni prodam malo rabljeno PEČ kiippersbusch, termo PEČ, PEČ AEG in ŠTEDILNIK tobi, vse dobro ohranjeno. Kati Škofic, Breg 119, Žirovnica ._10859 Prodam PEČ za centralno KURJAVO TAM stadler 35.000 kcal, malo ra-bljeno. Suha 39, Škofja Loka 11045 Ugodno prodam rabljeno POHIŠTVO - SPALNICO. Alič Gabrijel, Ki-dričeva 19, Škofja Loka_11046 Prodam električni ŠTEDILNIK, kiip-persbusch, plinski ŠTEDILNIK, KAVČ in zakonsko POSTELJO (dobro ohra-njeno). Telefon 27-572_11047 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 39-016_11048 Zaradi prostorske stiske prodam DNEVNO SOBO. Andrej Pervanje, Pla-nina 26, Kranj_ 11049 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNI-TURO (rjav žamet) in klubsko MIZICO. Britof 46/A_11050 Takoj prodam nerabljeno 410-litrsko SKRINJO gorenje, za 6,5 SM. Telefon 81-525_11051 Ugodno prodam rabljeno 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Blej- ska 11, Zasip pri Bledu_11052 " Ugodno prodam rabljeno BANJO za kopalnico, za 12.000 din. Ogled vsak dan. Marjan Žaberl, Alpska 54, Lesce _11053 Ugodno prodam nov RAZTEGLJIV KAVČ. Telefon 28-042_11054 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Šubic, Pavle Medetove 39, Naklo _11055 Ugodno prodam dva nova FOTELJA in KLUBSKO MIZICO. Telefon 26-973 _11056 Prodam 50-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, staro dve leti. Telefon 45-298 popoldan_11057 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektri-ka). Džukelić Milorad, Tuga Vidmarja 2, Kranj__11058 Zelo poceni prodam ŠTEDILNIK go-ren|e (2 plin, 4 elektrika). Telefon 28-113 _11059 Kuhinjsko raztegljivo temnorjavo MIZO, kot novo, prodam za 8.000 din Telefon 24-897 po 18. uri_11060 Prodam DNEVNO OMARO »Katarina« Brest in nizke ELEMENTE dnevne omare programa »K«. Ogled popol dan. Teropšič, Juleta Gabrovška 19 11092 vozila Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 37-260 po 18. uri_10875 Ugodno prodam R-4, prva registracija januarja 1977, registriran. Telefon 21 104_10876 Prodam VZMETI za TAM 5000. Man-deljčeva 13, Kranj_10877 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1972, vozen, registriran do 30. 6. 1986. Ogled možen vask dan po 19 uri. Na-slov v oglasnem oddelku_10878 Po delih prodam ZASTAVO 101. Svetelj, Cirilova 15, Kranj, Orehek _______10879 Prodam osebni avto R-4 TLS, letnik 1979. Tači, Gorenjskega odreda 8, Kranj__10880 Prodam JUGO 45, letnik 1982, cena 54 SM. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Lazo Angelovski, Likozarjeva 25, Planina_10881 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dodatno opremljeno. Potočnik, Ješe tova 6, Stražižče, Kranj_10882 Poceni prodam ZASTAVO 750 KOMBI, celega ali po delih. Avgust Klemenčič, Podljubelj 86, Tržič 10883 Prodam BMW 1800, vozen, neregistriran. Zabret, Vrečkova 9, Kranj, Pla-nina_10884 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Rogelj, Sitarska 6, Stražišče, Kranj _10885 Prodam FIAT 125 — poljski, letnik 1978. Milenko Bizarevič, Ul. 1. avgusta 5, Zlato polje_10886 Prodam KOMBI MB406 D, letnik 1970, vozen, registriran do maja 1986. Telefon 28-636_10887 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano vse leto. Stahič, Jezerska 94, Kranj_10888 Prodam OPEL ASCONA, letnik 1978/79. Kondič, Gorenjskega odreda 18, Kranj - v petek po 14 uri 10889 ' Prodam desna nova VRATA za ZASTAVO 750, streho in zadnja vrata (havbo) za ZASTAVO 101, Tomo Josi-povič, Benedikova 22, Stražišče, Kranj ._10890 GOLF, letnik 1982, prodam. Bašelj 28, Preddvor, tel. 45-284 od 15. do 18. ure_ 10891 Prodam GOLFA, letnik 1982. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Dušano-vić, Lojzeta Hrovata 5, Planina 10892 Prodam MZ 250, letnik 1979. Struže-vo 47/B, tel. 064/28-647 dopoldan _10893 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981. Telefon 38-728 _10894 Prodam ZAPOROZCA, letnik 1977, tudi po delih. Trata 17, Škofja Loka _10895 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, obnovljeno, neregistrirano. Zdravko Špik, Zakobiljek 6, Poljane 10896 Prodam 126-P, letnik 1978 - julij, registriran do 1.8.1986. Stane Lah, Trata 22, Škofja Loka_10897 AUDI 80, letnik 1977, prodam. Lipica 6, Škofja Loka '_10898 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. UF, Otoki 20, Železniki 10899 KUPIM MZ 150 ccm. Telefon 34-900 _10900 Prodam ohranjen 126-P, letnik 1978. Rajko Pervanje, Planina 19, Kranj _10901 KUPIM okrasne dele za OPEL REKORD letnik 1970 in zadnjo novo LUČ. Pare Subic, Dobje 1, Poljane 10902 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno. Ogled popoldan. Tominac, Ul. 1. avgusta 3, Kranj, nasproti AMD_10903 Prodam LADO karavan 1200, letnik 1983, prevoženih 24.000 km. Stanko Babic, Zlato polje 3, Kranj_10904 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980, prevoženih 51.000 km. Telefon 064/83-864 10905 SERVIS CANDY -PRALNI STROJI RAJKO KNIFIC, T. Dežmana 4, Kranj sporoča novo telefonsko številko: 38-540. Se priporočamo! Prodam SPAČKA, letnik 1974, registriranega vse leto. Rudi Ratkovič, Stara cesta 14, Kranj_10906 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-tnik 1977,Zadružna 8, Kranj 10907 Prodam GOLFA JGL diesel, letnik december 1982. Hafner, Hafnerjevo naselje 97, Škofja Loka, tel. 62-625 _10908 Prodam FIAT 126-P. Telefon 70-015 _10909 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1975. Jože Zorman, Gorica 16, Radovljica_10910 ŠKODO 120 LS, letnik 1982, pro-dam. Ogled v petek popoldan. Jože Markovič, Podlubnik 249, Škofja Loka _10911 VW 1200, ohranjen, letnik 1975, prodam. Ogled popoldan. Milan Milano vić, Sp. Besnica 63_10912 Prodam AMI 8, možno po delih. Ludvik Jelene, Dražgoše 3, Železniki, tel. 064/66-413_10913 Dobro ohranjeno SIMCO 1307 VLS, prodam. Ogled v petek, soboto in nedeljo po 15. uri. Sp. Brnik 69, Cerklje, tel. 42-049_ 10914 OPEL MANTA 1600, letnik 1974, prodam. Telefon 82-713 od 15. ure dalje _______10915 R-4 TL, letnik 1979, v zelo dobrem stanju, z dosti dodatne opreme, nujno prodam. Telefon 064/82-786 10916 Prodam R-5. Franc Gaberc, Detelji ca 3, Tržič_10917 Prodam FIAT 127. Miha Gluščič, To-varniška 22, Lesce__10918 Prodam novo manjšo PRIKOLICO, MOPED APN 4 in AUDI 60, letnik 1970. Av^enik, Virje 42, Tržič_10919 Dve novi GUMI za ZASTAVO 750, prodam. Telefon 22-610_10920 Prodam DIANO, letnik 1979 Telefon 81-040 — int. 09 dopoldan ali naslov v oglasnem oddelku._ 10921 FIČKA, letnik 1977, prevoženih 57.000 km, prodam. Telefon 24 605 po-poldan_10922 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Cegelnica 1/B, Naklo_10923 Prodam 126-P, letnik 1977. Igor Jen-ko, Zg. Brnik 59, Cerklje_10924 Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1981. Telefon 79-052 od 15. ure dalje ali 26-261 do 14. ure - Poličar 10925 Prodam nove sprednje notranje BLATNIKE za Z-101. Telefon 064/82-047_10926 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Telefon 28-232_10927 Prodam FORD ESCORT, letnik 1972 Telefon 80-293__10928 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, za 8 SM. Telefon 21-616 10929 Prodam 126-P, letnik 1981. Humar,t| Gubčeva 7, Kranj, tel. 33-392 10930 Prodam odlično ohranjen R-4 GTL, z dodatno opremo, letnik november 1982. Telefon 83-738_10931 Prodam SAABA, letnik 1978. VVein-gerlova 4, Šenčur_10932 Nov MOPED avtomatic, ceneje pro-dam. Telefon 74-501 po 15. uri 10933 Prodam avto PZ 125, v dobrem stanju. Ogled popoldan. Niko Jurkič, Par-tizanska 23, Tržič_10934 Prodam R-4, letnik november 1977. Golob, Gubčeva 4, Kranj, ogled popoldan_10935 Prodam pravkar obnovljen CITROEN GSX 1.2, letnik 1977, registriran do 6. 8. 1986. Vzamem tudi gradbeni kre-dit. Staretova 32, Kranj, Čirče 10936 Prodam PLINSKO NAPRAVO in ZASTAVO 101 po delih. Telefon 24-628 _10937 Prodam AUSTIN 1300, registriran do julija 1986. Telefon 74-117 od 15. ure dalje_ 10938 Prodam DIANO 6, letnik 1977, dobro ohranjeno in registrirano do avgusta 1986. Telefon 28-943_10939 Za GOLFA prodam leva VRATA, rumene barve, zelo ohranjena, cena 15.000 din. Pismene ponudbe na naslov: Stojan Savič, Šempetrska 17, Kranj, Stražišče ali ogled v nedeljo od 16. ure dalje_ 10940 Prodam JUGO 45, letnik 1983. Gros, Begunjska c. 33, Bistrica pri Tržiču _10941 Prodam lahko tovorno PRIKOLICO ' za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje __10942 Prodam dva PONY EXPRESSA in MOPED T-12. Repe, Sp. Radovria 1, Zg. Gorje___10943 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1979. Skol, Tomšičeva 83, Jesenice_ _10944 Prodam 5 michelin GUM z zračnicami 165x70 — 13 ZX. Janez Kok, Breg ob Kokri 12, Preddvor_10945 Ugodno prodam obnovljeno ZASTAVO 750, registrirano do konca leta. Milan Mulej, Studenčice 1, Lesce _10946 Ugodno prodam FIAT 132 GLS 1800, letnik 1976, zelene barve. Almir Čatak Tavčarjeva 5, Jesenice_10947 Ugodno prodam skoraj nov fordov KOMBI tranzit ali zamenjam za grad beno parcelo v okolici Kranja. C. talcev 10, Kranj, tel 21-876 ali 22-185 _10948 KUPIM motor za 126-P. Telefon 40-138_10949 Prodam VW 1200 Carman. Vrhovnik, Sveti duh 86, Škofja Loka_11090 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Vrhovnik, Mlaka 3 A_11091 Prodam 125 PZ, letnik 1973, neregistriran, ter PRIKOLICO. Mulej, Šenčur, Kranjska c. 20_10992 Dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1980, poceni prodam. Britof 165 _10993 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 85.000 km. Telefon 22-036 od 15. do 17. ure_10994 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do 28. 5. 1986. Cerklje 261 ____ 10995 Zaradi selitve prodam AUDI 100 LS, ZASTAVO 750, ter dobro ohranjen barvni TELEFIZOR El (61 cm). Ogled vsak dan. Ivan Benkovič, Praše 30, Mavčiče__10996 Prodam eno leto staro ZASTAVO 750, prevoženih 8.000 km, še v garanciji. Edi Slivnik. Dobravska 14, Jesenice — ogled vsak dan dopoldan in popoldan__10997 Leseno PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 800 do 1000 kg, prodam za 9 SM. Života Peric, Križe 7 10998 R-4 GTL, letnik 1977, cena 20 SM, prodam, Lahovče 98_11071 Prodam AMI 8, letnik 1971, registriran do avgusta 1986. Telefon 24-969 11093 gradbeni mat. Prodam suhe smrekove PLOHE, Vi-soko 66, Šenčur_ 10828 Prodam rezan borov LES za stavbeno gradnjo ali za brunarico. Jože Košnik, Kranj, Ručigajeva 12, tel. 25-796 -ogled od 15 do 16. ure_10829 Prodam SPIROVCE 12 x 14, 8 m dol-žine, in LETVE 4x5. Naslov v oglas-nem oddelku._10830 Prodam 8 m dolgo OSTREŠJE (grušt). Naslov v oglasnem oddelku _10831 Prodam smrekov OPAŽ in 100 m PPR KABLA 2x2,5 kv. mm. Telefon 45-394_ 10832 Prodam nova dvižna GARAŽNA in VHODNA VRATA, 14 ŠPIROVCEV, 2 gredi, mortelj KOSILNICO, Viktor Ro pret, Pipanova 3, Šenčur_10833 Prodam betonsko ŽELEZO, premera 6-14 mm, 100 din kg, IZDELUJEM ŽEBLJE od 30 - 90 mm po 200 din. Prodam STROJ za izdelavo betonskih kvadrov. Telefon 49-164 popoldan _10834 Prodam nekaj obžaganega LESA za ostrešje (grušt), Olševek 10, Preddvor _10835 Prodam rabljeno tridelno OKNO z balkonskimi vrati in roletami, Šenčur, Delavska 16__10836 Prodam GRADBENO BARAKO. Te lefon 28-378_10837 Prodam približno 1,5 t belega fasadnega PESKA - TERANOVA, Dušan Kavčič, Oprešnikova 38, Kranj 10838 2H ranama p '--L! škofja loka Eil! v prihodnjem tednu: na oddelku posebnih prodaj nudi: # različno posodo po ugodnih cenah; kupovali boste lahko emajlirano posodo za kuhanje # v prodaji pa bodo tudi nekateri izdelki iz porcelana • še ta teden lahko izberete vrtne garniture ALPOS po 20 % nižjih cenah _ • poleg tega lahko na istem oddelku v prihodnjem tednu kupujete tudi kozarce za vlaganje v treh različnih velikostih, pokrovčke, tesnila in vrečke za zamrzovalno skrinjo HIŠA DOBREGA NAKUPA Ugodno prodam 1500 kosov MODULARNE OPEKE, Koseze 18, Vodice, tel. 063/843-192 _10839 Prodam dva kub. m suhih smrekovih PLOHO. Tone Torkar, Begunjska 23, Lesce, tel. 75-320_10840 Prodam 5 kub. m gradbenega LESA, 30 rabljenih SALONITNIH PLOŠČ in 100 kv. m HERAKLIT IZOLACIJE za ploščo. Telefon 50-369_10841 . Prodam 150 kosov STREŠNE OPEKE cementno sive barve, s posipom, ve-sna Novo mesto. Dominko, Cerklje 326 __10842 Prodam 500 kosov OPEKE medite-ran; ter KUPIM za 9 m dolžine SLEME-NJAKOV novoteks (rdeči). Giacomelli, Slovenska pot 4, Žiri, tel. 69-470 10843 LADIJSKI POD in suhe javorjeve co-larice, prodam. Janez Zaje, Forme 12, Žabnica_11061 Prodam 100 PUNT dolžina 2,30 m. Telefon 61 -007_11062 Prodam PUNTE in BANKINE. Andrej Murn, Betonova 14, Kranj, Kokrica _11063 Suhe smrekove in macesnove PLOHE, prodam. Naslov v oglasnem od-delku.__11064 Prodam železne MREŽE 9x6. Hočevar, Voklo 48, Šenčur_11065 Ugodno prodam 100 kv. m STIRO-PORA, 5 cm. Kranj, Valjavčeva 7, sta-novanje 3, tel. 21-046_11066 Prodam 15 ton CEMENTA 450, po 20 din. Zg. Brnik 17, tel. 42-712 11067 Prodam 80 vreč APNA, 3 tone bele MIVKE, 3 rabljene LIJAKE s pipami, 73 PLOHOV, DESKE za »pobjon«, neobdelane. Informacije po tel. 39-044 _11068 Prodam PPR 3 x 2,5 in trdo izolacijsko SMOLO. Bavdkova 5, Stražišče _11069 Belo MIVKO, IZOTEKT, I BITO L prodam ali zamenjam za betonsko ŽELE ZO. Telefon 44-572 _11070 rtanotanla Bodoča mati išče SOBO. Naslov v oglasnem oddelku._10950 Blizu Bleda oddam večje STANOVANJE za dograditev manjšega. Telefon 064/77-961 popoldan in zvečer _10951 Diplomirani pravnik išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Veliko odsoten _____ 10952 Mlad par brez otrok išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali ožji okolici, za dobo dveh let. Možnost predplačila za eno leto. Telefon 25-210_10953 Z mesecem oktobrom iščem SOBO v Kranju, šifra: Študentka_10954 Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Telefon 23-309 po 20. uri_(_10955 Nujno iščem SOBO ali manjše STANOVANJE v okolici Jesenic, Bleda ali Radovljice. Telefon 83 062 ali 74-505 _10956 Zamenjam najemniško dodatno ure jeno GARSONJERO na Planini I. za dvosobno ali večje STANOVANJE. Vinko Gladovič, Janeza Puharja 3, Kranj_10957 Dvosobno družbeno STANOVANJE v Logatcu zamenjam za podobno v Kranju ali okolici. Kenk, Prešernova 2, Logatec_10958 Dvosobno STANOVANJE, centralno ogrevano, v mirnem delu Planine, zamenjam za večje, lahko tudi brez centralne, starejše, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku.___10959 GARSONJERO v šorlijevem naselju z balkonom in telefonom zamenjam za Gostilna »SEJEM« Kranj — na gorenjskem sejmu tel. 21 890 Obveščamo vaš, da imamo odprto vsak dan od 9. do 22. ure! Vabimo vas,na tople malice, poslovna kosila, hišne specialitete, organiziramo vam sprejeme in zabave za zaključene skupine NISMO POPOLNI - AMPAK SE TRUDIMO večje STANOVANJE. Telefon od 16. ure dalje_ Za dobo dveh let oddam kom^ P0c enosobno STANOVANJE na BJJGARN Šifra: Takoj___Jljrabljei Oddam opremljeno, ogrevano!? in I BO s kopalnico, v Kranju, dvema"" «u ' dilcema. Šifra: Enoletno predpl^J^'5 Uslužbenka aerodroma išče ^ Ug< SONJERO ali enosobno STAN^-J_*_K NJE v Kranju. Ponudbe pod šifr0',|jLPoli orsj -**2 _i Trisobno družbeno STANOVA**^ na Bledu zamenjam za dve GA'11] rr0 NJERI. Ponudbe pod: Zamenjavaj Dvoinpolsobno 69 kv. m, in GARAŽO prodam na!W_ vseljivo 1986. ^ Pr0 ni v Kranju, 38-808 živali STANOVA^rodnc 1 P_!__yč Prodam od 45 do 180 kg wžkel ŠIČE, Posavec 123, Podna*J^ ZP-37J___-J&cs! Prodam PAPIGE, Žiganja vaS jM, Pil?___-__* Ugodno prodam OVCE solča^KO^ romanovske pasme. Humar, M- ^Jj^ nikove 4, Ljubljana I Jj_)| Prodam teden dni staro TELIC^ mentalko in 10 dni starega Franc Urbane, Gorice 24____"l^in Prodam KRAVO pred telitvij"-J ^ na. Visoko 42, Šenčur ___"' im S.Kc Prodam 6 tednov starega vjor rejo ali zakol. Srednja vas 40 5 S PSIČKO, mešane ovčarske Pj. f fa| :~. Telefon 25-361 - wyj 53T Ogled popoldan - p' podarim. Telefon 25-361 poldan 104 (Nada Jamnik) Prodam BIKCA simentalca, 650 kg, in KUPIM BIKCA težk«£i kg, simentalca. Kogovšek, RaPn'^ Vodice_____d Prodam brejo KRAVO simenjftf dve OVCI, Ivan Zavrl, Vopovlje

°J £ tu. Virmaše 5, Škofja Loka_____^jffi Prodam 11 tednov staro T*VA ^ Stiska vas 12, Cerklje___^ n,rj Prodam TELIČKO frizijko- V8 A Qm Cerklje____^ Prodam čistokrvne NEMŠKI ^ CARJE z rodovnikom. lnforma"j,0|,( 5i tel 064/82-728 od 20. ure d__jg^_f| S Prodam PUJSKE, težke P° \&\ 30 kg. Sp. Brnik 60, Cerklje__^|f joj. Prodam 6 mesecev brejo T jj| p Visoko 31, Šenčur_ Prodam NEMŠKE OVČARJE,^j K§c diče, samce. Iztok Krevs, Grrmc M Kranj, tel. 22-706__-^jm \ Prodam tri tedne starega B' M jjj mentalca. Češnjevek 13, K___I1L-<^I Prodam brejo KRAVO sirV_|kj£ tik pred telitvijo. Burger, Zalofl jjfj^ !su«_'._-^r#5i*i Prodam 8 mesecev brejo j»g % teletom J^! ^ mi frizijsko ali TELICO s Pipan, Luže 19, Šenčur Prodam eno leto stare zakol ali nadaljnjo rejo. Str Naklo_ ^-p^k Ugodno prodam PSIČKA, ^ dalmatinec. Šenčur, Rožna ^ 41-021 poiciil Kupim ZAZIDUIVO pA.B Lfl% ^ okolici Kranja. Ponudbe po« W- ^ zazidljivo r -Gorenja *a \® \ kacija Zdomec kupi na relaciji Poljane tavlje. Telefon 061/722 83_3 Prodam GARAŽO ob \. pri_l \ Ogled v petek, 30. 8. ob I9.ur JM | Planina-Huje, C. 1. maja ^^frfl^ | Kupim enostanovanjsko H Ji 3^ tom v okolici Kranja. Naslov « ■ nem oddelku. ^^y---- _10792 fUoirfe novo žensko DIRKALNO VnV .ui 10 prestav, maraton luxus. Lipi- ?S>lC?m MIVK0 in japonske RACE. Bl{ ^SSJ23, Podnart 10794 -^leci^*9^ cementne STEBRE za kozo-^i^IlAPM. Sp. Brnik 54 10795 # .,r.rodar7^5ur-nrz^ J> HlKo V? otroško klavirsko HARMO ( . 0Wn » v garanciji, za 6.000 din inft yu^S_. Besnica 172_10796 ^jema naročila za več-* s«upine: Jffočna kosila J^tovščine Peščine Webščine S 41-125 dr«] Prori ,hjl_p cm nove FOTELJE, STIPtoPOR \m% ■' "medeninasto PLOČEVINO 2 m ' W iiaci)sk° PLUTO, OGLEDALA, flV$7lftLES- LESONIT in FILC. Telefon 4 R^^idando 10. ure 10798 J :uninia:EjSE POHIŠTVO (2 spalnici. <$AeGtĆ, termoakumulacijsko PEC -2°9le'd LEVl20R in BOJLER prodam. B$kn«\Sob°to od 10. do 12. ure na s-^iggarja 55, Kranj 10799 *» električni KAMIN, visok 60. % ^Ulcrj0, še v garanciji, otroško PO-$S t^STAVO 750. Cena po dogo- K^.^STRa0 * i°9'jem in odejico, PRAL-m S i* vi l[-m- dobro ohranjeno, ter w.on 28771 Rodeš, Savska 10800 f$ W GAJBICE, zaprto KAD za \% H nu,e sadJa in 300-litrski SOD za J. ' U|sevek 22, Preddvor, tel. 45-514 T« P^p--—__ 10801 J^, jO jja^ žinsko POROČNO OBLE-drap barve. Mojca Krsnik, ■,n ^r^ič 10802 -^Hdi?"1 skoraJ novo HARMONIKO tel. 10803 'd!5lSa St18' 80-basno, 9-registrsko Te?35Š__ 11001 Hil]U\blari1 hrastove in jesenove HLO U JftgaiK Škofja Loka 11 mi Na veselici v Dupljah sem izgubil OČALA s dioptrijo. Imajo kovinski okvir. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne na naslov: Tadej Gril, Sp. Duplje 66/A_10986 kupim Kupim HLODOVINO: oreh, češnjo, hruško. Tršan, Hraše 14, Smlednik 10874 lokali več ročnih VOZIČKOV z Pr^^ Predoslje 6, Kranj 11006 ''ilir? ŠTEDILNIK kuppersbusch, ne LETVE za stensko oblo E za žlebove. Šuceva 9, 11007 53 ?»!l^AMRZOVALNO SKRINJO" ' W ! V6| ' in ZASTAVO 101, registri-ćfti ^3,°Jeto, za 12 SM. Kondič. Šor- >°J< iP^p-^fanj _11008 4 \$: p kol* tednov stare JARČKE in ^l6r°* cementne OPEKE folc. i^n^-^gjgjska 1, Kokrica 11009 CNon°Qprodarri JADRALNI DESKI. sS&ou ,n im0rad VIP Cuderman, ^o^^^^im_._upio nA C^iČr.? xtermoakumulacijsko PEČ, *U ŠTEDILNIK in dobro ohra- ! 4 "W C° IWnAf.,CLMLNIK 'n dobro ohr % ,2§K0 KOLO Rebernik, Str *m kfe^^Q3 upu **4 ^£V.4 ^ GuiOh voz. pože: y ^fklje^ 11013 Oddam PROSTOR, 140 kv. m, za de lavnico. Telefon 22 718 vsak dan do 10. ure_10970 Za mirno obrt najamem PROSTOR ali dva. Pogoj voda in trifazni tok. Na-slov v oglasnem oddelku._10971 Najamem PROSTOR za šiviljstvo, v Kranju ali okolici Ponudbe pod: Cena ni važna_10972 Iščem PROSTOR za manjši gostinski lokal v Radovljici ali Škofji Loki. šifra: Dobri odnosi 10973 PPIPIPI1VE GASILSKO DRUŠTVO SREDNJA VAS pri Šenčurju vas vabi v SOBOTO, 31. 8. ob 20 uri na KRESNO NOČ in v NEDELJO, 1.9., ob 17. uri na VELIKO VRTNO VESELICO pred gasilskim domom v Srednji vasi Bogat srečelov, kegljanje za nagrade. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. V soboto in nedeljo igra ansambel ČUDEŽNA POLJA iz Maribora in skupina 6 MLADIH, prav tako iz Maribora VABIJO GASILCI! . > - 1098H ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame MARIJE KOŽUH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in jo v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala številni duhovščini za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, 14. avgusta 1985 Vr SPOMIN Najtišjo pot si smrti šel nasproti, iskal v življenju nisi hrupne slave, kdor je kot ti zapreden v sen narave, umira sam, ko čas mu stre peruti, (Gruden) 30. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil ljubljeni FRANC ŠNAJDAR Mineva leto dni, odkar si nas zapustil in odšel od nas, ki smo te imeli radi. Utihnil je tvoj glas in prazen ostal je naš dom. Z nami žive le spomini na te, ki jih ni moč izbrisati, ker boš ti vedno živel v naših srcih. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate lučke, iskrena hvala. NJEGOVI: žena Francka in otroci z družinami Kokrica, 30. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE OBLAK Jernačkove mame iz Stare Oselice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju v Gorenji vasi, osebju Kliničnega centra in osebju na Golniku. Hvala kolektivom: Etiketa Žiri, Poliks Žiri, Termika Škofja Loka, OŠ Gorenja vas ter pevskemu oktetu iz Gorenje vasi za petje žalo-stink. Hvala tudi g. župniku Jakobu Kralju za lep pogrebni obred in govorniku za poslovilne besede. ŽALUJOČI: sinovi Frane, Jože, Vinko, Janko, Rajko ter hčerke Marica, Pavla in Slavka z družinami Stara Oselica, Žiri, Gorenja vas, Trata pri Škofji Loki, 23. avgusta 1985 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka STANETA JENKA p. d. Razpotnikov Stane iz Trboj Ul * se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi družbenopolitičnim organizacijam KS Trboje, gasilcem, Savi Kranj, tozd GTI-CE, KZ Cerklje, kranjski godbi, pevcem DU za petje žalostink in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna, zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in družinam Šter, Vehovec, Jenko, Bohinc in Kepec za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. ŽALUJOČI: žena Vera, sinova Stane in Rajko z družinama, sestre Julka, Ivanka, Milka in Fani z družinami ter drugo sorodstvo Trboje, 20. avgusta 1985 ZAHVALA Ob smrti dobrega očeta, deda in pradeda JAKOBA KOKALJA Tabrovega ata iz Gorenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem ter znancem za pomoč in tolažilne besede. Dr. Gregorčiču hvala za dolgoletno zdravljenje. Zahvala vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI , Gorenja vas, 27. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega siria, očeta, brata in strica SLAVKA HAINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga irn,eli radi in mu darovali cvetje. Iskrena hvala delavcem Onkološkega inštituta, posebej dr. Meti Klevišar za skrb in nego v času bolezni. Hvala sodelavcem Časopisnega podjetja Glas, delavcem Gorenjskega tiska in Gorenjske turistične zveze, pevcem iz Stražišča, sosedom, vaščanom Orehka in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej hvala vsem, ki so ga obiskovali v času njegove težke bolezni. VSI NJEGOVI Kranj, 30. avgusta 1985 OBVEIIII4 ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši in ADAPTACIJE vam nudi obrtnik. Te-lefon 60-584__8284 UGODNI PREVOZI in SELITVE. Te-lefon 26-124__9128 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9130 Popravilo vseh vrst ŠIVALNIH STROJEV - FINOMEHANIK Franc Ropret, Vasca 13, Cerklje. Obveščam vse stranke, da imam spremenjeno telefonsko številko. Kličite me na 064/42-805. SE PRIPOROČAM! 10981 Štirje fantje prevzamejo IZKOPE za telefon, vodo in ostala zemeljska dela. šifra: Dogovor_ 10982 Prosim stranke, ki so prinesle KOŽE V OBDELAVO Vinku Kopaču, da jih pridejo iskat do 30.9.1985. Pozneje zanje ne odgovarjam več Anton Zad-nikar, Pot v Bitnje 21, Kranj 10983 Izdelujem GRADBENE NAČRTE in tehnično dokumentacijo, potrebno za priglasitev gradbenih del. Telefon 75 951 10984 Po hudi bolezni nas je zapustil naš dobri mož, pče, tast, dedek, pradedek in stric ANTON NOGRASEK Predoslje 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in izraze sožalja. Hvala GD Predoslje, društvu upokojencev, oktetu Vigred za petje žalostink, govornikoma za poslovilne besede ter č. duhovniku s Trstenika za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi kolektivom Tekstilindus — tozd Plemenitilnica, Izvoznemu oddelku, Iskri Kibernetiki — tozd Števci, Savi — tozd Blagovni promet ter vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI i OfTALO Obrtnik odkupi pravico za TELEFON v Britofu. Kuzma, Britof 221/D 10639 Proglašam čestitko za novo leto 1976, poslano Branku Ječniku, Hrastje 176, za neveljavno. Marija Srebrnjak »Mari«, Hrastje 191 10987 Iščem ZIDARSKO SKUPINO za gradnjo hleva. Telefon 42-712 10988 Iščem VARSTVO za dveletnega otroka, vsak drugi teden. Telefon 27-288 do 14 ure_10989 Študentke, upokojenke, začasno ne zaposlene pozor! Iščemo VARSTVO za 18 mesečno deklico za čas od septembra 1985 do junija 1986, od 7. do 14. ure, na našem domu Ponudbe pod šifro: Dobro plačilo ali na naslov: Me gusar, Podlubnik 154, Škofja Loka 10991 Sporočamo žalostno vest, da je v torek, 27. avgusta 1985, umrl v 58. letu starosti slovenski pesnik in pisatelj, kulturni in politični delavec VALENTIN POLANŠEK dolgoletni predsednik Slovenske prosvetne zveze in član upravnega jdbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, član odbora SPD Zarja in posojilnice in občinski odbornik v Železni Ka-pli, soustanovitelj SPD Obir na Obirskem, nagrajenec Prešernovega sklada SRS, nositelj plakete ZSO ter drugih priznanj, odličij in nagrad. Pokojnik je s svojim obsežnim literarnim delom koy>esnik in pisatelj slovensko koroško književnost oplemenitil s številnimi deli, s katerimi si je v slovenskem slovstvu zagotovil vidno mesto. Kot narodnopolitični in kulturni aktivist je vsestransko prispeval h kulturnemu in političnemu razvoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V svojem poklicu je kot ravnatelj in učitelj vzgajal mlade v duhu trdnosti in enakopravnosti ter v zavedne člane naše narodne skupnosti. Za njegovo nesebično delo in zvestobo svojemu rodu se prizadevnemu kulturnemu delavcu iskreno zahvaljujemo. Ohranili ga bomo v častnem in hvaležnem spominu. Od našega velikega sina se bomo poslovili na žalni seji v nedeljo, 1. septembra 1985, ob 9. uri v Železni Kapli. Nato se bomo od pokojnega za vedno, poslovili ob 11. uri na pokopališču na Obirskem. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem — Slovenska prosvetna zveza v Celovcu — Zveza kulturnih organizacij Slovenije — Društvo slovenskih pisateljev — SPD Zarja v Železni Kapli — SPD Obir na Obirskem Praznik krajevne skupnosti Ljubno Več kot 5000 ur prostovoljnega dela Prebivalci Ljubnega, Otoč, Po-savca in Praproš, združeni v krajevni skupnosti Ljubno, so si za svoj praznik izbrali 24. avgust. Na ta dan pred štiriinštiridesetimi leti so krogle iz nemških pušk prestrelile srca prvih petih ljubenskih žrtev. Z raznimi športnimi tekmovanji in kulturnimi prireditvami ter s podelitvijo priznanj so krajani obeležili svoj praznik. Še najbolj pa bo letošnje praznovanje ostalo v spominu vaščanom Praproš, saj je v njihovih hišah prvič zazvonil telefon. Razširitev telefonske mreže v Ljubnem, na Pčsavcu, v Otočah in na Praprošah je bila največja skupna akcija krajanov. Želje krajanov po telefonih so bile vse večje, zato se je krajevna skupnost povezala s Podjetjem za PTT promet, ki je odobrilo 170 telefonskih priključkov. Dolžina osnovne mreže je 6333 metrov. Krajevna skupnost je sredstva, namenjena za razvoj KS, vložila v telefonsko omrežje ,in tako znaša delež na posamezni priključek 26.560,00 dinarjev. Pri izgradnji so pomagali Iskra Otoče, Kemftna tovarna Podnart, Špeceri-ja Bled, Zavarovalna skupnost Kranj, komanda vojne pošte Bohinjska Bela in PTT Kranj. Krajani so opravili 5015 prostovoljnih delovnih ur za izkop in zasutje trase. Tisti, ki se izkopa niso udeležili, pa so plačali 919 metrov izkopa. Poleg telefonskega omrežja so za potrebe kmetijstva v spodnjem delu Ljubnega izjemno odobrili tri lokacije za gospodarska poslopja. Glavna stanovanjska gradnja v krajevni skupnosti je bila na Po-savcu, kjer je v zaključni fazi dva-intrideset stanovanjskih enot v okviru zazidalnega načrta. Uspelo jim je asfaltirati dve avtobusni postajališči na Posavcu, obnoviti javno razsvetljavo in še bi lahko na- Ištevali. Ostaja pa še kopica nerešenih nalog. Ena izmed njih je izgradnja f nove prodajalne na drugi lokaciji. I Današnja trgovina je utesnjena, « sanitarne razmere so neustrezne, Na področju KS Ljubno je preskrba z vodo normalna v naseljih Otoče in Posavec. Že vrsto let pa je motena v Ljubnem. Zato je predvidena rekonstrukcija vodovoda Le-devnica—Ljubno. Na trasi Dobro polje—Peračica so že začeli delati. Foto: F. Perdan premalo je dnevne svetlobe, skladišče postaja vlažno. Tudi šola postaja pretesna, saj se v nove hiše na Posavcu in Ljubnem vsebujejo mlade družine. * Na svojem območju ima KS Ljubno Tovarno merilnih instrumentov ISKRA Otoče, ki zaposlju-je že prek 550 delavcev. Počasneje od rasti števila zaposlenih se je večala površina proizvodnih in spremljevalnih prostorov. Zato so bila vložena izdatna sredstva v izgradnjo novega objekta, ki bo prav kmalu nudil boljše delovne razmere vsem zaposlenim, med njimi tudi številnim krajanom KS Ljubno. T. Bilbija Leseni most čez Savo je dotrajan, zato je vanj nesmotrno vlagati denar. Gradnja novega mostu je vključena v dolgoročni plan občinske skupnosti za ceste za obdobje 1986—1995. Letos naj bi bili izdelani načrti, graditi pa bi začeli spomladi 1986. leta. Foto: F. Perdan ■V soboto, 31. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planina I, Kranj, PC Planina Center, Kranj, PC Britof, PC Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure: Diskont Kranj, od 8. do 12. ure, Diskont Naklo, od 7. do 17. ure: PC Šenčur, od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure: Kle-menček Duplje . ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg JESENICE Delikatesa, Kasta 2, Jesenice, Delikatesa, posl. 2, Jesenice TRŽlC ABC Loka, Bistrica, Živila, Jelka Tržič, Mercator Križe # V nedeljo, 1. septembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: od 7. do 11. ure: Delikatesa Kranj in Nako v Naklem, od 8. do 11. ure: Gorenjka Cerklje TRŽNI PREGLED JESENICE — Solata 200 din, korenček 150 din, česen 220 din, čebula 100 din, fižol 250 din, pesa 120 din, kumare 80 din, paradižnik 120 din, paprika 95 din, slive 110 din, jabolka 120 din, hruške 100 din, grozdje 220 din, limone 402 din ajdova moka 215 din, koruzna moka 95 din, surovo maslo 876 din, smetana 357 din, skuta 266 din, sladko zelje 150 din, orehi 2.500 din, jajčka od 18 do 24 din, krompir 60 din. Strela udarila v gospodarsko poslopje Žeje — V ponedeljek, 26. avgusta, je strela udarila v gospodarsko poslopje, last Petra Jerale iz Žej. Domači so ogenj sicer takoj opazili, vendar ga jim ni uspelo omejiti. Požar je zajel vse gospodarsko poslopje, v katerem so hranili 300 kilogramov ječmena in mlin za mletje žita. 20 glav živine so še pravočasno rešili iz gorečega hleva. Kljub pomoči poklicnih gasilcev in okoliških prostovoljcev gasilskih društev je poslopje docela pogorelo, tako da gmotna škoda znaša 2 milijona. Telefoni že zvo-nijo Akcija za gradnjo krajevnega telefonskega omrežja je končana. Prizadevni krajani so se dokazali z delom in v marsikateri hiši, tudi v bolj oddaljenem kraju, že zvonijo telefoni. Jože Langus, predsednik KS Ljubno: »Želje krajanov po telefonskih priključkih so bile vse večje, zato je razširitev telefonske mreže in priključitev telefona -v Praprošah postala naša prvenstvena naloga. Prebivalci te vasice so sami poleg denarnih sredstev prispevali še drogove in opravili veliko prostovoljnega dela.« Alojz Jeglič, Praproše: »Uresničila se je naša želja in sedaj imamo telefon. Prej se je bilo treba peljati v Ljubno, saj v vasi ni imel nihče telefona. Za priključek je bilo treba odšteti okoli osem milijonov, prispevati drogove in se izkazati s prostovoljnim delom. Po- I leg želje po telefonu, ki se nam je že uresničila, upamo na uresničitev še ne asfaltirane ceste od Ljubnega do naše vasi.«. Matevž Košir, Posavec: »Z razširitvijo telefonske mreže se je tudi meni uresničila želja. Za telefon sem moral prispevati okoli šestnajst milijonov, saj se izkopa in zasipavanja trase nisem udeležil. Tudi meni kot polkmetu je telefon dobrodošel, saj zdaj odpadejo mnoga nepotrebna pota.« T. Bilbija 7 1 kK0t0j srečka št. din srečka št. din 20 160 197234 30.000 5610 1.000 481604 30.000 55190 10.000 15 65 120 80 110630 200.000 271 200 85 140 4841 2.000 280745 30.000 7231 800 382355 30.000 00511 4.000 480105 30.000 42 140 6 60 52 80 60796 4.060 582 200 0912 600 37 80 8352 880 567 400 05022 4.000 08747 8.000 40262 4.000 246937 30.080 63872 6.000 348132 30.000 28 100 3 60 78 120 0483 660 568 200 014313 30.060 086188 100.000 142318 1,000.000 14 120 425038 30.000 5594 600 425528 30.100 7514 1.120 39994 10.000 29 . 80 44524 6.000 49 100 69204 6.000 79 100 83444 4.000 36629 8.080 180084 2,000.000 55149 6.100 Razgled in cvetje vabita na Krn GOMIŠČKOVO ZAVETIŠČE NA KRNU — Ko se planinec s katerega visokih vrhov v Julijskih Alpah ozre proti jugu, uzre na robu visokogorja po obliki zanimivo goro, ki se, podobna nosu, dviga nad ravno okolico. To je 224S metrov visoki Krn, ki ga lahko kljub skromni absolutni višini štejemo med velikane Julijcev. Njegovo pobočje nad Soško dolino meri namreč več kot dva tisoč metrov. Zaradi take lege slovi Krn po izrednem razgledu tako proti višjemu goratemu svetu na severu kot proti južnejšim nižinam proti morju. Obiska je vreden še zaradi drugih lepot, zlasti zaradi raznovrstnega planinskega cvetja. Znan pa je tudi po mračnih dogodkih, iz prve svetovne vojne, na katere spominjajo ostanki vojaških zgradb. »Vse to privablja na Krn številne goste,« povesta Janez Sedminek in Majda Vasovič, ki letos oskrbujeta tamkajšnje Gomiščkovo zavetišče. »Od začetka maja do sredine avgusta se jih je vpisalo v knjigo obiskovalcev približno 2300, vseh skupaj pa je bilo še nekaj več. Povečini prihajajo slovenski planinci, pogosto tudi v večjih skupinah. Največ obiska je od začetka avgusta naprej, zlasti ob koncu tedna. Odkar je od lani odprta Koča pri Krnskih jezerih, je v zavetišču manj gneče. V letni sezoni, dom je redno oskrbovan od maja do konca septembra in ob koncu tedna še oktobra, lahko prenočimo do 45 obiskovalcev. PD Nova Gorica, ki upravlja zavetišče, bo letos uredilo v montažnem prizidku zimsko sobo, kjer bodo planinci lahko prenočili tudi zunaj sezone.«. Mladima oskrbnikoma, ki sta prišla z Dolenjske v gore prvič opravljat tako zahtevno nalogo, gre delo kar dobro od rok, saj sta po poklicu gostinca. Janez skrbi za strežbo in druga opravila, Majda pa se suče v kuhinji, kjer je na štedilniku vedno dovolj okusnega čaja, pogosto pa za- Od Gomiščkovega zavetišča, kišH letos oskrbujeta Janez in Majda» le deset minut hoda do vrha Kf^\ — Foto: S. Saje diši tudi po juhi, enolončnici ali gi jedi po naročilu. »Kljub dolgemu in naporni dnevu je skrb za planince pr»F naloga,« zaupata pred slovesom? jazna oskrbnika. »Dobro se poču" med njimi in kar nerada bova v dolino. Upava, da so tudi oba valci zadovoljni z nama, kar d* zujejo mnogi vtisi v knjigi gosto^ Naš znani gorniški fotograf f Čop, ki se je v začetku avgusta tfi na Krnu, je vanjo zapisal: »In ^ na tej čudoviti gori! Poleg to" počitka še odlična, vroča in enolončnica. Upam, da bosta nika vzdržala «. To si verjetno le tudi drugi planinci, ki so se uS# li v Gomiščkovem zavetišču na ona Tone Andrejčič — Cika Tonči transverzale dovoljenje za obmejni pas, ^ * Jp^ transverzala ponekod dotika. j^jM} Knafelčevih markacij so na oo&" i\ In Pohodniku je v pomoč Pregledna karta občine Ptuj, izdala jo je občina Ptuj. Upravitelj je PD Ptuj, Trg svobode 3, 62250 Ptuj, p. p. 122. Vodnik, dnevnik, značka. 47. Bratska planinska pot Ljubljana — Rijeka (42) — Vezna planinska pot z 20 obveznimi in 3 neobveznimi kontrolnimi točkami, obhod 7 dni, Knafelčeve in druge markacije raznih veznih poti. V dnevniku z opisom poti je pot označena kot 42. vezna pot. Speljana je po Ljubljanski mladinski poti, po Notranjski in Cerkniški poti, po poti kurirjev in vezistov NOV ter po poti Snežnik—Snježnik, Ciglarjevi poti E6 in končno po Rije-ški transverzali. V SR Hrvatski so 4 kontrolne točke. Upravitelj je MDO ljubljan. planin, društev ljubljanskega območja, 61001 Ljubljana, p. p. 214 ter Opčisnki planinarski savez, Korzo narodne revolucije 40/1, 51000 Rijeka. 48. Slovenska geološka transverzala — Vezna planinska geološka pot z 8 obveznimi kontrolnimi točkami, 33 je opazovalnih točk, obhod 4—5 dni, Knafelčeva markacija. To je ne le prva slovenska in jugoslovanska, temveč tudi prva evropska geološka pot. Pogoje za značko je poleg prehojene poti tudi članstvo v Društvu prijate „ ljev mineralov Tržič. Društvo je poleg vodnika in dnevnika ter značke izdalo še karto Karavank (2. izdaja) z vrisano transverzalo. Če ima vse to poleg članske izkaznice društva po-hodnik s seboj, ni potrebno posebno Zaprta cesta Zali log—Podrošt V soboto, 24. avgusta, so delavci cestnega podjetja začeli popravljati most na cesti Zali log—Podrošt in napovedali omejitev prometa za avtobuse in tovornjake. Od ponedeljka dalje je cesta zaprta tudi za ostali promet, kajti most so do kraja porušili. Cesta za Sorico in Petrovo brdo bo do nadaljnjega zaprta, dostop do obeh krajev pa je možen le iz bohinjske in primorske strani, kajti obvoza iz Škofje Loke ni. še rumene puščice — smer°k^oir|!% prekrižanimi kladivci. Žigi so na jtl trolni točki št. 14 in št. 2 v P°se je skrinjicah, ostalih pet žigov pMg planinskih domovih (Kofce, ^2^^%' Zelenica, Valvazor, Pristava). ^oCj?1 ročljivo je, da ima pohodnik s s J%\ še manjše kladivo, vrečko za vZ kamenin, etikete in povečevalno R^, klo. flfffst 49. Brežiška planinska pot -7 . gj \ žna planinska pot s 3 kontrolnu^ ^te^ čkami, obhod 5 ur, Knafleleve P J* s) kacije. Pot je markirana od sta^Sfj mostu preko Krke, kjer je tudi s skico poti. Upravitelj je PD Br^' am , 68215 Brežice, dnevniki pa se 18jpk* dobe tudi v frizerskem salonu stanjšek v Brežicah in v motelu trol Čatež. Dnevnik (karton) in Q čka. Za 5 pohodov je predviden posebno priznanje. .J) 50. Po sledeh partizanskih rel«Lj kurirjev NOV Gorenjske. Pot sP j> nov g- Točkovna pot s 40 kontrol/* j, točkami, obhod 25—30 dni, mar* ~ ni, informacije pri domačinih. Jp\ vitelj poti je Odbor IV. brigade a part. kurirjev Slovenije, Podoub ^ Gorenjsko, Cigaletova 15, 6100" p bljana, vddnik pa se dobi tudi pr $ misiji relejnih kurirjev NOV Pr,Ljt; činskih odborih ZZB (le-ti podle«^ jo tudi spominska priznanja za območja). Brošura (vodnik), o"1"1!^! " značke (za 10. k'A kontrolnih t°c z zemljevidom, 4 značke (za 10.; in 40 obiskanih kontrolnih ^je^j spominskih obeležij so predvl bronasta, srebrna, platinasta i° značka). KT imajo motiv kur' zvezdo, napis in črko G od 1 do 40. števi Opomba — Število ju| skih transverzal sq jejdjt letos nekoliko spremen Hrvatski sta namre transverzali, tako da tej republiki 40. Tudi N je dobila svojo prvo trt Zdaj je v Jugoslaviji 145, zal in tri mednarodne, le. skupaj torej 148. Kaže, da bo tudi odprta - ali pa je že_u»^rQig -m planinska pot — Po BoB^^ćg brigad. Pot ie krožna sjjj^rjg 16 kontrolnimi točkajni dve varianti. Za obhod PD Inles Ribnica. ca. — A. A. 0S*C} k J