Kako sem v Galiciji kruh pekel. MartiB Cesnik, doma od Sv. Vida pri Ptuju piš8 du« 18. jimija svojim domačim s seTernega bojišča : Dragi domadi! Vi si pač menda mislite: BTi pa<5 imftš zlati čas, da vedno pišeš domor." R«« je tako. čez dan leiisno v Jiaših postojankah in prod»jamo zlati Čas, da me že v^asih vse boii od samega ležani«,, po nodi pa fnjemo ie straiime po rrati, da ja nobi sovražni strio kje proti r?am prioalml in nas 8 svin5enks,mi pozdraril. Pa tega ¦i »ovTtžni itrtc ne upa v»»d, ker bmo mn !e pcšteno plafiali njegovo pi-edrznoet in zcUj ga pa fonemo redno nnztj in kar pri beieui dnavn jo mahnemo za njim. Eadar se pa njtavimo, se v semljo zarijemo in Ros naaa ne more do žiTega. Na desni strant naše bojno firte so ga že pognali Se« mejo t njegOTO deželo. Prebl. Devica Msrija nam i%prosi pri Ijnbam Bogn miloct, da bi g» še na levi bojti črti p«gaali ia potem bo pa p8te odbrasil na srojo zemljo! Le prosimo vsi prehlaieno DeTico Marijo, da bi pri Bogu izproeila zmago avstriiRiemu orožja ter TRrovala nboge tojake badega. Zakaj, kdor v Marijo in Boga zanpa, So nikdar ni bil zapaftčen. Eo bmo te pomikali napraj, imo prišli v neko tbb, iz kater* so prebivalci sbeiali pred so»r*žnikom. Šli siro Tizitirat upnikieDe ko€e in smo naili maraikaj za pod zob. Bni so takoj mabnili po kur»h in po pojnkih, jih osknbili pa knhali in pekli, }<a sem b« pa b«Ij pošie»o držal, pa sem bil ladoroljen ¦ krompiijem, seljem in fižolom, samo da sem kil sit. Tndi srnja imo to p* tam naili: koruz", pStnioo, ječraen. Tnbtali »mo, kako to umleti, ko ni žrmlj. P« ;imeh smo srečo, naili smo sUre šoraigare žrmlje ia fan^je ao kamei raalo spoktapali in začeli smo mleti, da je bilo renelje Kahali smo si žg»njce. Povem Vam, da ko sem ai konuo in ječmen tknptj eqk1«1 in si prrokrat po dolgem čmu ig»njee ¦kahal in od (orariier dobil ipeh ia 80), da s< in zabelit in solil, da mi je bolj teknilo kakor oajboljši fareš, ki smo ga doma imeli V tistem kraju nam je š!o tako dobro, da bi ee bili skoro maio prevzeli. Dru g krat sva šla ztpet s tovarišem viiitirat, pa amlo bo'j v stran. Našla sva v neki koui pon^. nčko z&mo*ene;?a testa, ki je Ž!j vso kipalo. Kai zdajV Hitro sva za :urila peč. (Jinil sem si roke, vzel drngo krn o<o in šel krnha ven p!at. Tedaj pa je prišel delec pa je ta o hitel vodo na cgenj polivat ktr se j^ bal, d« ne bi roidva koie zažgala. Tulažila 87a ga, da ne ho nič hndt-gn. Tedaj sein hitro p>ka zal svojo umetnost, da inam krnh peci. TovariS jc držal potreni lcpar jaz seui pa testo vsipaval na lopar, malo po mazal in hajdi ž njim v pa*. Pa lej g. šmenta! V peči ni biio več prostora ko sa tri kolača, in za tri kolače t<wta sem moril v uidkah pnstiti Kcmaj se jo krah z» silo spe- kel, pa jo prišla tista mamika in njen sin nazaj, ker se je spomnila Da kruh, da bi ga v pe6 djala. Začela »e je jokati. Dra Kolača nama je pustila, a tretjega pa je ma mika obdržaU. Ko sera prinesel krnh k tovjinš; m, sem sereda gkoraj vsa razdeiil. StneSBo se ?am mogočo zdi 10 moje »pravilo. pa tiam p ide vse prav. Ljabi Bog veduo za nas skrbi, pa tudi g. poro6nik kot 6totnijs<i poveijuik vrlo *a nas nkrbi. Knpi nam kar celepa pajska in ga razdeli mod moStvo. Tako nam <*ss hitro beii, skoro bo ža poletje minilo, prifila bo jesen, a mi pan o, da nomo do tačas pokončali sovražno mofi. Prosimo Ijnbega Boga, da bi že skoraj irnni <S-s do^fgli. Vem, da \as doma deto. •« li posebno zdaj ko ste sami, pa j»z Vam tie morem pomagati. Oj, jaz pa upanje imam, da pridepa zopet enkrat k Vam. MnogO pozdravov! (Nadaljevanje pisem na 7. strani.)