ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - LETNIK 2. * 14. OKTOBRA Pokrajina južnega bojišča: Doberdobska planota. Avstro - ogrska mornarica: Bomb ar dir an j e italijanskega pristanišča Bari. Jtalijani pri Tolminu. Gf ljubljanski ces. strelci v Galiciji, gš branilci Sabotina. o Padli junaki. 0$ Pogreb kadeta Žige ttastnerja. & Sv. Peter v beneški Sloveniji. <39 Kapelica na srbsko-črnogorski meji. o$ Veni^elos. Qf Car Perdinand. & Sofija, LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI 1915 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 7. 01010000020202010100010002010201010002020202000001020202000101010100000002020202020202020202010102010000000202020202020202010201010101010101010001010101010101010101010101070606060000000000020201010101010001000002000210101010100202020202020505010101010101010106 rlMIMMII°lllltltlTlllllIfi>IIIII>lll1ttlltl1llll1lllllltllllIMIIfllll1ltlt1IIIIIIIIIMIMIIMIMIMMMIIIMIMIIIIIMI)lfllllllllllllllllll^ ......................................................................Illlllt.......................................................................... STRAN 62. ILUSTRIRANI GLASNIK 7. ŠTEVILKA 'iiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiim Bitka pri Waterloo-u. Spisal A. L. Kielland, poslovenila Berta Vitek. (Konec.) Ivan se je !dvignil s klopi jin resno voščil: »Dober večer!« — Stric Frederik ni prav ničrad srečal tenine moške postave v drevoredu. Zelo si je oddahnil, ko je spoznal svojega nečaka. »Ah, ti si — Ivan-ček!« je dejal prijazno. »Kaj pa čakaš tu?« »Čakam tebe,« odvrnil je zamolklo in tiho Ivan. »A tako! Kaj pa ti je ? Ali si bolan?« »Ne vprašuj!« je odvrnil Ivan. Ob drugem času bi bilo to dovolj, da bi izzvalo pri stricu Frederiku celo točo vprašanj, a ta večer je imel toliko doživljajev, [da je zaenkrat nečakovo zadevo pustil za druge trenutke. »Kako si bil neumen,« je- dejal, »kako si bil neumen, da nisi šel z menoj k teti Maren, Zabavali smo se izvrstno. Veš ti — bil je pravzaprav nekak poslovilen večer za mlado damo, ki jutri odpotuje.« Ivana se je polastila strašna slutnja. »Kako se imenuje?« je zavpil in vščipnil strica v roko. »Au!« je ta zavpil: »Gospodična Blech!« Tu se je vrgel Ivan vznak na klop. Toda komaj se je dotaknil klopi, že je z glasnim krikom planil pokoncu. Iz žepa je potegnil majhno grčavo stvar in jo zalučil po drevoredu. »Kaj je mladiču!« je zavpil stric Frederik. »Kaj si vrgel ?« »Ah, to je bil tisti prokleti Bliicher,« je odvrnil skoraj jokaje Ivan. S strašnim trudom in naporom je stric Frederik zamogel še spraviti iz sebe: »Ali ti nisem dejal? Varuj se Blii-cherja!« Nato je izbruhnil v nepopisen smrtnonevaren smeh, ki je odmeval daleč, daleč z gradu v dolino. groznim glasom glušilo dan. Vrsta rjavih uniform se je leno upogibala in kopala temno prst, lomila kamenje. »Ne morem.« »Kaj ne moreš? Delaj!« »Ne morem.« Sedel je, del obraz v dlani, kot bi jokal in se ni zganil. »Delaj!«] Obupni in brezuspešni nočni napadi Italijanov na naše dobro utrjene postojanke pri Tolminu. Ni se zganil, ne črhnil besede. »Čudovit človek je to. Najrajši ga imam izmed vseh drugih, ki so mi s svojimi sibirskimi obrazi odurni. To je pravi Rus. Toda tak je kot otrok. Včasih se Ujetnik. Spisal JiFrance*Bevk.' Solnce je sijalo na polorumenelo listje, ki se je že pričelo zvijati in padati s sadjem vred na zemljo. Nebo, polno nemirnih oblačkov, je rdelo . .. Od juga se je čulo grmenje topov in s svojim večno Odpadel je Ust in v srcu je čudno hladno ... £juba zvezda, hiti v daljo: nekaj v srcu govori, da moj bratec smrtno ranjen mi leži. V i Ge zagledaš zdravega med tovariši nocoj, srčno mi pozdravi ga in nad jarkom mu postoj; če oči so že zaprte in pozdrav jih ne odpre, žalost pridi v moje srce, ti izgini za gore . . . 0. Tjolepčava. 8 ftMlHHHIIIIIUMI IIHHIHH1IIWUHIHHIHIIHUIIIHHHHIIIHIlllWHIHniHil^^ Hfi^^^^ smeje, skače, igra ... Za malo obljubo, za jabolko n. pr. bi prekopal pol sveta in potem je radosten. Včasi dela, ko da ima v enem dnevu dokončati vse, ko da samo od tega odvisi povratek v njegovo domovino ... Pa omaga kot otrok, vrže od sebe vse in takrat ni opravka z njim. Če bi ga tepel, bi jokal, a za delo ne bi prijel takrat. Krčevito bi jokal, vrgel se na tla, pulil travo, da bi mislil, da blazni . . . Pa je odrasel človek, inteligenten celo... Rad ga imam, a vendar, je — baba ...« Vsi sibirski obrazi so se medtem ozrli na nas, roke so počivale leno na držajih lopat in silnih krampov. Nekateri soserežali, eden je čudno mežikal s svojimi malimi mongolskimi očmi. I »No, le urno!« Sibirski obrazi so se uprli v zemljo, roke so se zganile. On pa ni umaknil rok z obraza, kot bi okamenel. »Povej, kaj ti je? Ali si bolan?« Odmajal je z glavo. »Ali se ti toži po domu, po osameli hiši, po materi, po ženi in otroku?« Ni se zganil. »Ali si videl morje kdaj in bi' zopet rad ob njem zapel, se zazibal na čolnu? Ti sili srce v Moskvo? Če si se vozil kdaj s trojko čez step, je tam tvoja želja? , . .« »Baba je,« je pristavil vojak, razumel vprašanj. On se ni ganil. »Kaj ti je tedaj? Česa želiš? imam dovoljenje in postrežem ti.« Z enim samim pogledom me je pogledal obraz z rahlimi gubami na licih, kot jih še nisem videl pri ruskem človeku, in je vzel kramp ter pričel kopati. Močno telo se je zaganjalo s silo in se zvijalo v ritmu udrihajočih rok. Grude in pesek so pršeli, iskra se je posvetila, on pa ni poznal nikogar, ne videl ničesar, kot svoje delo. Kot da ima s svojo neizčrpno močjo dovršiti nekaj velikanskega, celo njemu samemu nedoumnega, kot bi hotel s tem dopovedati vse, kar ima na srcu , . . Mene je bilo groza pred tem človekom. »Vidite, zdaj dela za vse. Oni so itak lenuhi. Pa naenkrat, že jutri morda, če ne danes, bo omahnil in bo slab ... Tako čudnega človeka še ne. Če bi ne imeli z njim potrpljenja . . .« Sibirski obrazi so se zopet režali in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiii ŠTEVILKA 7. ...................................................................................................II ............................................................................................................Iltl.....M ILUSTRIRANI GLASNIK ................................................................................................................IllllllllllllltIIIlllll(|l|(MM*Ulllllllt(lltllllllllllIlllltllIIIIIlillllltllllllllII lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllia 63. STRAN lilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllli: se rjavo svetili v solncu, kot vel sad. Samo en kramp je padal na trd kamen, da je zvenelo. Na jugu je bobnelo . . . rs■■■■■■■ sod ni bil naš, naj ga vrne.., Teran naj dene v veliki sod. Ampak, kam je šel, ali mu bosta povedali!...« »Bova...« »Kaj jočeta? Torej povejta mu, naj pazi, da se vino dobro izvre... Bo že vedel... Povejta mu, on je gospodar, ima mnogo dela . . .« Zunaj so se čule stopinje . . . »Torej po polnoči ga odpeljejo . . . Straža, ti ne pusti.. .« Glas je izgubil, nekdo je udaril peto ob peto. . . »Pst! Moj ljubi Bog! . . .« Starec se je zganil s težavo svojih bolečin. »Ali je straža tu? . ..« »Saj je vojska...« »Saj res . . . da, Rudolfa mi je pustila . ., dosti je, da hiša ostane ... Pa kje je? . . . Nekaj bi še moral ... Po soseda bi šla ena . ..« »Zdaj ... ga ni doma... potem ... ne vemo ...<■< »Po soseda!,.. Zakaj mi ne ustre-žete ene želje? ,,, In Rudolf naj pride ... Saj res, Rudolf, gospodar... plot naj popravi tam med našim in sosedovim vrtom,., da ne bo prepira, on je gospodar,,.« Obe sta molčali in gledali. Ena se je dvignila. Molk je presekal jokajoči glas iz veže. »Ali smo gobavi ali razbojniki? V lastni hiši zaprti . . . Rudolfa ni več, oče umi- a on ostane. Samo trije prsti in na nogi, ra ... Ali naj popademo mrtvi drug na -'da je kruljav, sreča!... Pojdi, no, naj drugega?.,.« spravi grozdje... vino naj naredi... Srednji »Pst! Pst!--« Bolnik se je vzpel na postelji z razširjenimi očmi: »Nikogar več? , . Zavoljo hiše, zemlje, rodu ...« Obe ženski sta planili iz sobe. Edinec. ^Spisal France Bevk. »Pst!« »Tiho! Reci, naj ne govorijo tako glasno zunaj . .,« »Kaj je?« se je dvignil bolni oče. »Kaj je, da ne smejo govoriti? . . .« »Vi morate imeti mir. Mir. Sicer...« »Saj umrjem ... Ampak, kje je Rudolf? Ves čas ga ni k meni. Kje je Rudolf?« »Pst! Za božjo voljo! .,, Rudolf? ,..« Obe ženski sta potem molčali, molčali in gledali kot dva strahova, kot dva strašna strahova; ena je planila v jok, druga se je zdržala. »Kaj prašam... no ... on je gospodar... da, on mora poskrbeti... Ali so še vojaki v vasi? Saj je vseeno! Sadje se mora pospraviti... Če pride vojska, če bo treba... Meni ne bo nič več treba.,. Rudolf naj poskrbi,.. On je še ... hiša ne sme iz-umreti... Če sta umrla Pavle in Jože, no ... Ljubljanski ces. strelci: Zadnja služba božja ob Dnjestru. fr=lllll=i1 gf Oj, kdaj nas povabiš na koštrunovo pleče?« »Na, zdaj vsaj vemo, kdo dela denar; zdaj se ne najdejo zakladi več v loncu, temuč z glavo.« »No, Mary« — to je veljalo ženi — »upamo, da te kmalu vidimo v četvero-vprežni kočiji.« »Viš, no, te sreče ti pa ne privoščimo; pač zelo zelo te je vzelo. In pa ni malenkost, dan in noč kuhati in kuhati. To je težko delo, pridelovati zlato. In še mnogo blagoslova nima, pravijo.« Očetu Cosgroveju je gospod Hamberton nekaj zaupal, a samo napol. V svoji naivnosti je res mislil, da je njegov župljan nenadoma obogatel. Mož se je resnično odkritosrčno veselil. »Zelo me veseli,« je dejal gospe Gal-wey, »da Vas je zadela taka sreča.« »Jerum, prečastiti, saj ni nič res, toda ljudje morajo imeti koga, da norce brijejo.« »Toda kremen in pesek z zlatom, ki ga nabira Ned, in ki ga je gospod Hamberton smatral za krompir.« »Gospod se zelo rad norčuje iz ubogih ljudi; mi smo odvisni od njega in mu ne smemo nič reči.« (Dalje.) .............111..........................IIIIIIIIIIIIM.il......Mil..........I......I.....................................................IIIIMM.I......lllll.....................MM.....II...M..IM.II.........I......I........I........lili..... ŠTEVILKA 7. ILUSTRIRANI GLASNIK IIIIIIMMIMMIMIIIIIIIMIIIIIIIIMMIMMMIMMIMIII1 MMMIMMIMMMMIM 'IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIM.IIIMIMIIIMMMMIIIMIMI ...........................................MMMIll........MIHI................lllll...........I..........................I................IIMIM.HHMIIMIMMIM.MXIK............HHIHII izkušati skozi 'Srbijo prebiti v Bolgarijo in Carigrad; kakor hitro se to posreči, je sovražnikom odzvonilo na Dardanelah. Že zemljepisna lega štirih držav bi bila taka, da ne morejo sovražniki na Balkanu postaviti armade ki bi jim bila kos. Res, pred nami so še ljuti boji, a v naših četah je preizkušena hrabrost in trdna volja zmagati in zopet zmagati. in spominski steber v pratrski Zvezdi na Dunaju. Tegetthoffovi nasledniki se borijo pogumno v njegovih mislih, se borijo kakor on za povečanje brodovja, se borijo kakor on zoper slepoto in nerazsodnost množice, ki stiska najbolj, kadar je treba dovoliti za mornarico, in ki še zdaj ne razume pomena in potrebe našega brodovja. In z 67. STRAN jilo, in kar bi imela Avstro-ogrska preveč mladih moči, bi jih odvajala v svoja preko-morska trgovišča. Tam, kjer plapola avstro-ogrska zastava z jamborov vojne ladje, se ne čuti Avstrijec več tujega in zapuščenega. On ve, da je doma, kakor hitro pride po gu-gajočemse stopnišču na krov domače ladje, on ve, da sme tedaj vzklikniti: »Jaz stojim Naša mornarica. (Konec.) L. 1869. je bil presekan ozki pas, ki je vezal Azijo in Afriko, iz sueške ožine je postal sueški kanal. To je bil najvažnejši dogodek 19. stoletja za plovbo v splošnem, še posebno pa za pomorske vlasti Sredozemskega morja. Staro pot v Indijo, ki je peljala okoli južne Afrike, so opustili. Bil je velik dogodek, ko jo je bil izsledil Vasco de Gama, sledeč predrznemu svojemu nagonu, tisoč in tisoč ladij je brodilo skozi stoletja po njej — zdaj jih gre tisoč in tisoč po novi, krajši poti. Dogodku, ki je odprl novo dobo trgovini, je hotel prisostvovati naš cesar. S potjo je združil potovanje na Vzhod, potovanje s plapola-jočo cesarsko zastavo, ki je kazala jutro-vim narodom velikost in moč Avstrije. To dejstvo samo na sebi je otvorilo avstro-ogrski obrti in trgovini trg za odjemanje v tako obilni meri, kakor nikdar poprej. Na tej spomina vredni poti je spremljal Tegetthoff svojega gospoda. Ko sta se vrnila s potovanja s cesarjem, je imenoval cesar admirala za predstojnika mornariške sekcije na Dunaju. Tegetthoff je poznal samo eno željo, samo eno voljo, samo eno veliko in sveto ljubezen in to je bila »njegova mornarica«. Njej je posvetil vse svoje stremljenje, saj je poznal bolj kakor vsak drugi njene pomanjkljivosti. Ali njegovi govori, njegove prošnje in njegovo rotenje je našlo gluha ušesa v poslanski zbornici. Pač so vriskali zmagovalcu, ko je pa zahteval za zmagovalno brodovje najbolj potrebno, so mu odrekli v svoji kratkovidnosti. Tako je umrl vzor pomorščaka 1,1871., šele 44 let star, užaljen in ogorčen. Ali njegov cesar, njegov nadvse ljubljeni cesar, je vedel, kaj sta izgubila s Tegetthoffom država in mornarica. Junak Visa in Helgo-landa je dobil krasen spomenik v Pulju Sv. Peter v Beneški Sloveniji, v katerega bližino so Italijani odpeljali prebivalce iz vasi Srpenica pri Bovcu. najbolj ubornimi sredstvi so napravili vendar sčasoma občudovanja vredno delo. Avstro-ogrska razpolaga z zelo majhnim brodovjem. Majhno je njeno trgovinsko brodovje in majhno je njeno vojno. Kajti prvo je odvisno od drugega. Kako naj uspeva avstrijska prekomor-ska trgovina, če ne plapola v daljnih lu-kah rdeče-belo-rdeča zastava raz jambor mogočne vojne ladje, ki oznanjuje moč Avstrije in varuje pogumne pilote in njeno trgovino pred krivico in sovraštvom fanatičnih rodov ? Kako naj se razvije avstrijska obrt, ki se ne skrije pred nobeno drugo obrtjo, ako nima potrebnega trga v tujih deželah ? Upravičene tožbe o draginji in slabem stanju v naši domovini so samo nasledek naše nezadostne trgovine z inozemstvom. Skrivnost glede cenega življenja v drugih deželah je — nepretrgano in živahno izvažanje in uvažanje denarja in blaga na lastnih brodih. Kolikor večji in bogatejši postajata pri nas obrt in poljedelstvo z novimi potmi za trgovino — toliko več in bolje plačanega dela dobi delavec. Nesrečno izseljevanje, ki je grozilo, da bo opustošilo naše dežele, se bo orne- na tleh svoje domovine, pozdravljena moja Avstrija!« Dve leti je, kar je prinesel ameriški list slike naših ladij - velikank. Tačas se je začudil svet pogumu in junaštvu naših mornarjev. Malo nas je, ali smo ljudi. Veliko brodovje sovražnikov se skriva pred našim majhnim. Naši pomorščaki umirajo junaško, da žive večno v spominu hvaležne domovine. Kdor varuje morje, nam varuje življenje, prihodnost. V slavo-spevu drznih činov se pridruži neizbrisno ime »Zenta« in junakov na podmorskih čolnih. Pomorska bitka v 13. stoletju. Tudi v prejšnjih stoletjih so se na morju vojskovali z veliko hrabrostjo in se posluževali vsakovrstnih pripomočkov in vojnih zvijač. 0 vojski pri Neapolju, ki se je vršila 23. junija 1283,, imamo podrobnejša poročila. Vojska"se je vnela med Ara- gonci.t.j.Španci, pod poveljstvom Roger de Lauria, s katerim so se pridružili Sici-lijanci, in med Francozi, katere je vodil princ Kari iz Salerna. Zavezniki Francozov so| bili Neapolitanci. Za bojne ladje so SlUS!C %alieje'T° Venizelos, grški ministrski SO bile dolge, ne predsednik, pristaš entente, previsoke ladje. ki je te dni demisioniral. ............................................................................IIIMIIMII lili MIH.......................I ■■ I • I < M •••■ 11111 •• M1111 M1111MIIM1111111111 ■ 111 • 111111111111111111111 I • 1111 • 1111 ■ 11111111111 • 11111111.....11111 I •• 11111 •>•••••••• 14 • ......••••■(•• 1111 ■ 111111 ■ ....... t ■ ■ • t ■ ■ 11111 • • ......HMmilimiUlUlMIIIIMIIMMIllllMIIIIIIIIIMI................... STRAN 68. ILUSTRIRANI GLASNIK 7. ŠTEVILKA ''i'**®'t"'i'*''•'•'••••'••••'••'i*tit..............................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummmuuiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiihihiiiiim Gonili so jih veslači, ki so sedeli v dveh vrstah, eden nad drugim. Spredaj so imele galeje velik, z železom okovan klin, s katerim so sovražne ladje napadale in prevrtale. Na sprednjem in zadnjem koncu so bile zgrajene bele, gradu podobne stavbe, pobarvane z rdečimi križi. Na utrdbah in sredi krova so stali vitezi, oboroženi z oklepi, sulicami in meči, poleg njih pa lokostrelci, Aragonski admiral je stopil pred bitko v čoln in se vozil od ene galeje do druge. Opominjal je, posebno Sicilijance, svoje zaveznike, naj se hrabro vojskujejo ter pri prvem navalu uničijo cvet francoskega in neapolitanfkega plemstva. Srednjeveški poročevalec, ki je stal na strani Francozov in Neapolitancev, nam popisuje razvoj te bitke na sledeči način: »Štiri milje od obrežja se brodovji srečata. Galeje se spopadejo z železnimi klini. Ker pa žalibog število podleže izurjenosti, za-puste Neapolitanci francoske ladje in se umaknejo iz bitke k obrežju. Le še francoske galeje sledijo svojemu poveljniku princu Karlu. Od strani sovražnikov pada nanje kamenje, sulice in strelice. Sicilijanci mečejp posode, napolnjene z grškim ognjem. Vesla se lomijo, tuintam odnehavajo sklepi ladjinih sten. Vsakovrstne strelice švigajo neprenehoma semtertja. Da bi naredili boju konec, so začeli Aragonci in Sicilijanci metati na sovražne . ladje baklje ter posode, napolnjene z milom in mastjo. S tem so hoteli doseči, da bi Francozom drselo pod nogami in da ne bi imeli trdne opore za obrambo. Francozi o tej zvijači niso ničesar vedeli ter so padali nekateri v morje, drugi pa v sredino ladje. Drugi Sicilijanci so metali prstene posode z zdrobljenim apnencem. Apnenčev prah je Francozom silil v oči in jim otežkočil gledanje. Akoravno so imeli Aragonci in Sicilijanci premoč in so bili bolj izvežbani, akoravno so veliko Francozov prevrnili v morje, vendar jih je tudi izmed njih veliko padlo. Slednjič so sovražne galeje zajele ladjo princa Karla ter se je hotele polastiti. Bolgarska prestolnica Sofija. Prvo utrjeno"mesto prinčeve galeje so sovražniki v budem boju zavzeli. Francozi so se pomaknili nazaj in se bojevali mož z možem. Vsi, katere je dosegel meč francoskega viteza Galiardusa, so popadali v morje. Zadel je vedno tako, da se mu do-tičnika ni bilo treba več bati. Ker se Aragonci niso mogli polastiti zadnjega dela umrjemo! Vaša hrabrost in moč nam ne koristi nič, ker se potapljamo. Prosimo tik pred smrtjo, ki ji ne more nihče uiti, sovražnika milosti!« Sovražnikom pa je zaklical: »Usmilite se! Kar ste iskali, ste našli! Tu je princ in cvet francoskega viteštva.« Princ se je obrnil k Aragoncem in zaklical: »Kdo je vitez med vami?« prinčeve galeje, sta skočila dva izmed njih, ki sta znala sapo zadržavati, v morje in poizkušala pod vodo prinčevo galejo prevrtati. Drugi so skočili na sidro in odse-kavali stranske deske prinčeve galeje. Ko so bile deske odtrgane in ladjin trebuh »Jaz sem,« mu je odgovoril admiral Roger de Lauria. In takoj je zaklical princ: »Admiral, vzemi mene in tovariše v ujetništvo, ker usoda tako hoče. Jaz sem princ.« Aragonci so prosečim podarili življenje in odvedli princa v ujetništvo. Viteze, ki so jim izročili orožje, so zvezali.« V tej^bitki so Aragonci in Sicilijanci zaplenili 42 galej in potopili 5. Le 4 ladje so ušle. Ujetnikov je bilo 8000 mož. Število mrtvih na obeh straneh je znašalo čez 6000 mož. qiiiiiiilliiiiiilliiiiiilliiniil))iHHttit»)Q|iiiiii||iiMii||iiiiii||iiiiii|[: Gf (Rasno, OŠ lll!llllllll!l!l!l!lll!lllll!lll!lll!!ll!i:illllllllllllllH llllllllllllllll Varujte 30 ,Sdeči kri d"! iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kupujte in pišite le razglednice /j 3birke Del čistega dobička je namen/en goriškim beguncem in slovenskim oslepelim vojakom. O pridobivanju premoga. Kratek nastopni pregled kaže, koliko se proizvaja premoga v mirnih, ter zmanjšano množino istega v vojnih časih. Kot najbogatejše v tem oziru v Evropi so: Angleška Nemčija Francija Belgija 287,000.000 ton 192,000.000 „ 41,000.000 „ 23,000.000 „ Bolgarski kralj Ferdinand. Skupno torej 543 milijonov ton, ali približno 90 % evropskega premoga (druge države vsled precej manjše množine ne pridejo vpoštev). Statistika kaže, da se je vsled vojnih razmer zmanjšalo število istega na Angleškem za 27 milijonov in na Francoskem za 31 milijonov ton. — Razen Turčije je v ostalih evropskih prevrtan, je voda udrla v notranjost in po- državah letno 39 milijonov ton, vsled vojne tegnila galejo navzdol. Utrdbe so se vedno zmanjšano za 8 milijonov ton premoga, bolj bližale morski gladini in vitez Galiar- Skupno torej 66 milijonov ton letno. Ako dus je zaklical princu: »Poglej gospod, mi se prišteje še zvišana poraba premoga pri mornarici, najmanj 10 milijonov ton, je torej računati na zmanjšano produkcijo istega do 56 milijonov ton. Izvzemši Nemčije in Belgije se splošno računa od omenjene množine (534 milijonov ton) pred vojno — sedaj okroglo 87 milijonov manj premoga. 19, 20 ali 21? — 22 + ?... Ob izbruhu vojne med Italijo in Turčijo so javljali razni listi svojim čitateljem sestavo vseh vojnih napovedi tekom svetovne vojne. Tako naprimer je poročala »Nova Preša« 19, neki drugi list 20, in nekdo, ki je bil še bolj »podkovan« o sedanjih dogodkih, je trdil, da jih je že 21. Upravičeno pristavlja »Vaga«, da smo v časih, ko se za eno vojno napoved večfali'manj ne gre. Gospodje »vojni statistiki« bodo morali paziti, da sc pravkar ne bodo »urezali« v svojih zaznamkih, ker stojimo pred kopo novih"— gob po dežju... 11 ii i m i h i imun m m in tu luninimi i m i ........................HUMIH..........IIHIIHI.....I.........HIIIHIHIHHIIHIHHIHHHIHHIHIHHIIH.......I......II.........IIIIIIHIIIH.......HIHIHIHIIHIH......IIIIIIIMIII IIIIIMIMIMMMI ŠTEVILKA 7. ILUSTRIRANI GLASNIK 69. STRAN ■millHHMIHIIIHHIH IHHMMMMMIlMMMIlHMMHMIMIMIIMMi ............hhhhhhhhiiiiiii.....hhhhh..........mmmimh.....hhhhhih...............mhhhhhhhhhhh...............................................................mihihihihiihiihihi..........ihiihhi ot Pogodbe. 00 Dogodbe o volku. Januarja 1867. leta je odšel večerni tovorni vlak iz Arlone v francoskih Ardenah. Vozil je železnino in tri vozove živine, volov in koštrunov. V gorovju je medlo kakor za stavo; zasipavalo je tir in vlak ni mogel z navadnim tempom naprej. Ko so prišli na višino Fonteneuille, niso mogli naprej. Izprevodnik Lantier se je napravil peš na bližnjo postajo po pomoč. Vlakovodja, strojevodja, kurjač in drugi izprevodnik so trebili sneg izpod stroja, ker jih je skrbelo, da jim primrzne. Pri tem delu v nočni tmini in tihoti jih preseneti neznano divji glas, ozrejo se in zagledajo plesati goreče oči. »Volkovi!« so rekli vsi naenkrat in skočili so na stroj. Orožja niso imeli razen lopat in kopača. Pomoč bo prišla kdove kdaj; bil je res siten položaj. Zveri so posedle za stražo okrog stroja in so zavijale od časa do časa, da so šli možem lasje pokoncu. Na odprtem stroju se ne bi mogli braniti dolgo lačnih zverin, katere je sicer priklicala živina, ki bi se pa ne branile človeškega mesa, kakor je kazalo. Kurjač je izpustil paro, je zabrlizgal s piščalko, je obračal svetilkin žar na volkove, ki so le zavijali v odgovor. Možje so sklenili pobegniti v zadnji voz, ki je imel vrata odprta. Skok za skokom so delali po mostiščih vagonov, volkovi skok za skokom za njimi po visokih grebenih snega. Trije so ušli srečno v vagon, četrtega je popadel volk za suknjo ravno, ko je hotel skočiti na varno in ga je potegnil nazaj. To je bilo znamenje za napad. Vseh pet volkov se je vrglo besno na može, ki niso mogli zapreti vrat, dokler je bil njih tovariš zunaj. Kurjač je delal s kopačem in udaril volka tako po črepinji, da je kolebnila zver. Tačas, ko so skočile zveri k tovarišu in ga trgale, so potegnili možje hitro tovariša v voz in za- JI**. vnf V. Italijanski vojni poročevalec; „Na Ruskem položaj zelo ugoden . . prli. Zdaj so pač napadali volki vrata, a železničarji so bili na varnem. Volkovi so ponehali in so se domenili, da bo za silo dobra živina, ki nima lopat in kopačev, da bi se branila. Dve dolgi uri se je razlegalo v tiho noč mukanje in blejanje. Volkovi niso mogli do živali; predelki med latami živinskih voz so bili pregosti, da bi mogla vanje volčja glava, a naskakovali so vagone in živina je tulila in skakala. Glag mož, ki so prihajali na pomoč, je pregnal volkove. Ko so trebili in iztrebili sneg okrog stroja, so slišali še vedno jezno zavijanje pregnanih zveri. Francoski kronisti pripovedujejo o volkovih, ki so bili tako slavni in strašni kakor pri nas kralj rokovnjačev. Tak volk ni okusil več živalskega mesa, če je okusil enkrat človeško meso. Slaven je bil volk Courtand, ki je živel v času Karola VII. Tiste dni, pravi kronist, so se razpasli volkovi tako zelo v okolici Pariza, posebno tačas, ko se je mudil kralj v mestu, in so imeli tako besno poželenje po človeškem mesu, da so požrli zadnji teden septembra 1438. med Montmartrom in vrati sv. Antona štirinajst oseb. Ako so naleteli na čredo, so pustili ovce in so napadli pastirja. Ako je kdo zapustil Pariz, so ga svarili pred volkovi, in ko so ubili enkrat Cour-tanda, so ga nosili slovesno po Parizu. Drug imeniten volk je bil gevandanski ali gevandanska zver, ki je živel in slovel pod Ludovikom XV. in je strašil petnajst mesecev gevandansko okolico, ki leži med Auvergno in Cevenni. Svoje delovanje je začel 1. 1764. Menili so, da je zver, ki je plašila lovce in pastirje, hijena, ki je bila ušla iz menažerije v Beaue-aire. Prvi žrtvi zveri sta bila dva otroka. Ko je okusila človeško meso, je davila pač ovce, a jih ni raztrgala; morila je ljudi in glas o njeni krvoločnosti je šel hitro po deželi. Sklicali so par velikanskih lovov; dvanajststo kmetov, oddelek dragoncev in lovcev se je spravilo na sled zveri. Zaman. Lovci so pravili, da so streljali na pošastnega volka, ali da se je otresel krogel. Ljudje so bili prepričani, da to ni čisto delo in njih strah je bil še večji. Volk-zver je raztrgal že štirideset ljudi; zahajal je že v Auvergno. Župan mesta Viviers je razpisal 200 liver nagrade, plemstvo je obljubilo 2000 liver, a volka ni ubil nihče. Pastirji so gnali samo v družbi in oboroženi na pašo, sejmi po Auvergni in okolici so ponehali, škof v Mende je ukazal moliti, kakor v času hudih vojska. Februarja je paslo pet nedorastlih otrok v bližini vasi Viliers. Vsi so bili oboroženi z dolgo palico, ki je imela na koncu za roko dolg železen klin. Ko so zapazili otroci volka, so se stisnili v gručo in nastavili palice. Volk jih je oblezel trikrat in planil na najmanjšega dečka. Hotel ga je odnesti. Toda dečki so skočili za njim in so ga obdelavah s svojimi železnimi klini tako, da je izpustil dečka, ko mu je že iztrgal kos mesa z rame in požrl to pred otroci; potem je planil po deklici, zgrabil jo za ramo in vlekel s seboj. Eden dečkov je rekel: »Bežimo tačas, ko bo žrl Vivo.« Najstarejši, ki je štel enajst let, pa je razsodil: »Moramo za njim, da jo izpusti, ali pa naj nas požre vse.« Tekli so za volkom in ga zbadali in ga napodili v močvirje. Ker so zapazili, da ne morejo prebosti njegove debele kože, so se ga lotili okoli oči in žrela. Volk je zagazil do trebuha in ni mogel naprej, dekletce je držal s tacami na tleh, z odprtim žrelom je hlastal po klinih, ki so ga zbadali tako vztrajno, da je moral zbežati. Dekletce je imelo samo rano od zob in majhne praske. Vsi tedanji časopisi so proslavljali pogumne otroke, dva pesnika sta jih opevala v dvatisoč in tristo vrstah, kralj jim je poslal lepo darilo. Vsa Francoska je govorila o neznanski gevandanski zveri. Kralj je doložil 6000 liver k prejšnji nagradi. To je vleklo. Za tak denar je vredno boriti se s skrivnostnimi močmi, so mislili lovci in vzdignilo se je triintrideset občin iz Gevandana, trideset iz Auvergne, tem se je pridružilo dvajsettisoč lovcev; na čelu lova so bili župani in plemiči. V župniji Pannier so zalotili zver. Domači župnik ji je sledil preko od snega na-rastle Truize, preganjal jo je štiri ure, ustrelil je nanjo in jo ranil. Zver se je zgrudila, pa je vstala zopet in izginila v gozdu. Čez par dni so se dvignili lovci na novo delo, objezdili in preiskali so ves okraj — zveri ni bilo. Kralj je poslal tja markija d' Enuevalles, ki je bil že pobil po Bretanji nad dva tisoč volkov in je bil najslavnejši lovec na Francoskem. Zbrale so se nove družbe lovcev; velika nagrada je privabila iz mest in kmetov vsakovrstne baže mož, — a kakor nalašč je prišla zver čisto blizo lovcev. V bližini gradu, kjer so taborili in pili lovci, je slonela predpoldne mlada žena s tremi svojimi otroki. Kar je planil nenadoma velik volk na večjo deklico, ki je pestovala dojenčka. Mati je skočila, da bi iztrgala volku dojenčka. Volk je jel grizti deklico in mater, raztrgal jima je obleke in razmesaril roke in obraz, vendar je rešila mati oba otroka v hišo. Volk je planil na tretjega, ki se ni domislil, da bi bežal. Volk je zagrabil otroka za glavo, mati ga je obdelavala s polenom, in ko je hitel volk naprej, se mu je vsedla na hrbet, jezdila je tako nekaj časa na drveči zveri, potem je padla omedlela raz divjega konja. Črednik je Italijansko vojno poročilo: „. . . V roke nam je spet padel kos sovražne zemlje . . ." videl volka dirjati, tekel je k njemu in ga zbadal s svojo palico. Volk je izpustil otroka in je skočil na ovčarja. Tu je priletel ovčarjev pes na pomoč gospodarju. Volk je skočil preko meje in štiri metre visokega nasipa, je razgrizel psu grlo in se izgubil v gozdu. Otrok je bil mrtev. Lovci so se dvignili od miz in so iskali zver. Nastavili so ji zastrupljenega mesa. Ni pomagala ne sila ne zvijača. Rekli so, kdo se bo bodel s tistim, ki se ne vidi? — in razšli so se. Po deželi se je razširil glas, da je požrla zver celo rodbino. Več kot petdeset lovov ni imelo uspeha. Ljudje v Gevandanu so obupovali; varni niso bili v svoji lastni hiši. To je bolelo kralja. Poslal je na lov dvornega lovskega mojstra gospoda Antona z izbranimi najboljšimi lovci in ovčarskimi psi. Tem so se pridružili knez Coude in nadvojvoda Orleanski s svojimi lovci. Čez mesec dni so bili lovci že v Gevandanu. Gospod Anton je obkolil vso okolico in nalovil dosti volkov, ki so opravljali gotovo nekaj tistega dela, ki so ga pripisovali gevandanski zveri, — ali te zveri niso mogli izslediti. V zasmeh lovcev je raztrgala mladega ovčarja. Septembra 1665. je napočil srečni dan, ki je rešil Gevandan in Auvergno strahu. Gospod Anton je poročal kralju, da plava vse v veselju. Slišal je, da so videli zver v kraljevi opatiji Chazes in je šel z lovci tja. Garde in nekaj lovcev je iskalo po gozdu, gonjači so gonili k njim. Gospod Anton je stal ob tesni gozdni stezi, kar zagleda velikanskega volka, ki je pridirjal po stezi in se oziral za seboj. Gospod Anton je izstrelil svojo grmečo puško, ki je bila nabasana s petimi naboji smodnika, z veliko kroglo in petintrideset volčjih UHlIllltIHIIIIIIIIIIIIIIMIlItlllllllllllllll.......IIIMIIII.....MIHI.....IIIMlItllllllllllllMIlllllllllHMIllllllltlllltItlllllllllllllf IHtlllllllllllllll..........MII • IIII lili II llliillllllllll I lllltllllllil lllla.tlllltf lllllll III lllll lili III •!■• IIIII (•«■••*•• •«< (I •• 11|| |||||||| ||| 11111| |||tlllll •llllllil lllllll |||||l ILUSTRIRANI GLASNIK 7. ŠTEVILKA svinčenk. Krogla je šla zveri skozi oko, svin-čenke so jo zadele v hrbet in trebuh. Gospoda Antona je vrgla moč izstrelka na tla, kakor tudi volka, samo pobral se je volk hitreje kakor njegov zasledovalec in tekel je besen proti njemu. Gospod Anton ni utegnil nabasati puške, klical je na pomoč. Lovec Orleansov je pritekel in poslal volku kroglo, vsled česar se je zgrudila zver. Dolgo se ni upal nihče do nje, ker je še grizla od besnosti okrog sebe. Bil je velikanski volk. Ko so ga razparali, so našli v njem ostanke rdečega blaga in kosti. Požrl je triinosemdeset oseb, ranil do štirideset žena in otrok. Deželni stroški za love in nagrade so znašali 29.614 liver. Smešno, kaj? Pa spomnimo se »Bauern-schrecka«. Tudi takrat je bilo vika in krika o čudni veliki zveri. Razpisali so nagrade in nastavili vojaške straže. Vse to za volka, ki baje ni bil niti pošten volk, ampak podivjan ovčarski pes. Angleško navdušenje za vojsko. Ko hodi po Londonu mož, ki nabira in vabi za denar v vojake, gleda vsak mlad moški, da se mu izogne; ako se mu to ne posreči, se pa spomni hipno, da ima nujen opravek v drugem delu mesta. Druge, ki se ne znajo izgovoriti, osvo-bode starši, šefi, prijatelji, ki jih izvlečejo iz vojašnic. »Zakaj niste v vojski?« vpraša na-birač krepkega mladeniča in ga prime za suknjo. »Nisem kriv,« se izgovori. »Ponudil sem se, pa me niso hoteli.« — »Sedaj vas vzamejo.« — »Menite, da pustim službo? Ko sem se ponujal, sem služil na teden 12 šilingov, zdaj jih služim 18.« — »Kaj vi niste Anglež?« — »Seveda sem Anglež, ali jaz sem Anglež, ki opravlja svoj lastni posel, ki nima zveze z vašim.« — Drugi, ki se ne morejo izogniti, pokažejo ponosno na svoj vojni trak. Zakaj ga nosijo? Ta nadzoruje stroje za pletenje nogavic za vojake, drugi delajo papirnate ovitke in podplate, tretji imajo ves dan dovolj opravila, da se izognejo sitnim nabiračem in nabiralkam. Naglost ni vselej dobra. L. 1804. je nameraval Napoleon napasti angleško obal in podjarmiti ošabno kraljestvo otokov. V samozavestnem prepričanju, da bo premagal prevzetno Angleško, je dal kovati novce, ki no-nosijo na licu Napoleonovo glavo z napisom: »Napoleon — Empereur«, na drugi strani pa podobo Herkula, ki ubija velikanski nestvor, pošastno ribo s človeško glavo. Napis je slovel: »Descente en Angleterre, Londres 1804.« (Izkrcanje na Angleškem.) — Jeseni so poročali listi, da so našli Nemci v zavzetem ruskem topu več stotin nanovo kovanih novcev z obrazom carja Nikolaja na licu, na drugi strani so imeli novci napis: »Vhod v Berlin 1. 1914.« — Napoleon je prišel na Angleško kot jetnik, njegovi spominski novci so se poizgubili; v muzeju v Boulogne zagledaš še spomin prevelikega samozaupanja. rr=JIIIII=fl ot Zdravstvo, g* fsHHNbil p hi ir Obliž za stare gnojne rane. V novi polo-ščeni posodi raztopi 60 g rumenega voska v 350 g laškega olja, primešaj potem 125 g mi-nija, mešaj na ognju, dokler ne porjavi, odstavi in mešaj še naprej, dokler se zmes ne shladi do mlačnosti, potem primešaj polagoma 125 g pšeničnega škroba, deni posodo zopet na ogenj, mešaj četrt ure, odstavi in prilij 100 g benečanskega terpentina. Ko je dobro premešano, zriblji 8 g kafre v 3 žlicah olja, vmešaj še to, namaži na platno in na-veži. Ta obliž potegne strup iz rane, tudi če je bila rana od vgriza ali pika besne živali ali od strupenega vboda. Vsakih šest ur se predene obliž in je treba ta čas izprati rano z rožmarinovim čajem ali z razredčenim rož-marinovim razmokom. Krpe za izpiranje in obvezo morajo biti prekuhane, voda pre-vrela, umivalnik in roke skrbno umite. Glavobol v vročnici. Stolci kumarino ali salatno seme, pokropi s kisom in naveži. Ko se posuši, menjuj. Tudi stolčene črešnjeve ali bresove peške pomagajo. Vinska ruta, stol-čena na soli, ali kruhove drobtine, zmočene s kisom, so tudi dober obkladek. Nemirnemu bolniku naveži na glavo malo strešnega mahu; ko se umiri, ga odveži. Dobro je tudi obložiti noge s pelinom. Repikovo olje za izpadanje las. Na 1/2 kg suhe repiove (Klette) korenine nalij kilogram finega laškega olja, 12 g francoskeg aolja, 10 g španskega olja in 4 g klinčkovega olja. Lonec postavi v večji lonec tako, da ne pride dno na dno, vlij pod manjši lonec vode in postavi na ognjišče, da se voda segreje ali ne zavre. Tako naj stoji štiri ure v topli vodi. Nato od- Italijansko vojno poročilo: ..Sovražnika smo izvabili v svoje postojanke . . ." stavi in pusti stati deset dni, premešaj pa vsak dan, potem prekaplji skozi krpo in daj malo peruvanskega balzama za vonj. Kadar rabiš, namoči krpico in tari kožo, kar delaj vsak četrti ali šesti dan, kakor pije koža mast; preveč ni dobro. Enkrat ali dvakrat v mesecu skuhaj mekine, precedi, razmaži po glavi rumenjak in izperi z mekinino izkuho. .......... HŽB1 as Gospodinja, at Mali nasveti. Jedi o k i s a j šele, kadar so kuhane, meso se strdi po kisanju. — G e 1 a t i n a se razprosti hitro, če jo namočiš par minut v mrzli vodi, jo iztisneš in deneš v krop. — Starost karpov spoznaš, če vzameš luskino pod prsmi, jo zmočiš v špiritu in držiš napram luči. Ako vidiš v luskini eno svetlo piko, je karp star leto dni, ako ima pika kolobar, dve leti itd. — Vrv za perilo je treba tudi včasih oprati. Napravi lug in kuhaj v njem vrv kake četrt ure; iz kotla jo deni v vročo boraksovo raztopino. Ko je stala v tej dve uri, jo pusti čez noč v čisti mrzli vodi, obesi zjutraj vun. Ko je suha, jo navij na desko in spravi v vrečico, da se ne zamaže. Zamazana vrv zamaže perilo. Dobra gospodinja ne pušča vrvi napete in na dežju. — V senci uspeva čebula, peteršilj, špinača, redkvica, solata in regrat, rani grah, korenje. — Kovinske plošče se ne smejo drgniti z bencinom, drgni jih z volneno krpo in briši z oljnato cunjo. Ako so tu rjasti madeži, potresi krpo z zdrobljenim apnom in teri madeže, potem zbriši s suho cunjo in naposled s cunjo, namočeno v olju. — Maslo ostane dobro: Vzemi nepo-loščen nov tegelc, zamaši luknjo s plutovim zamaškom in polij dno z raztopljeno vročo kolofonijo. Potem napolni lonček z mrzlo vodo in ga postavi v podstav, ki je tudi napolnjen z mrzlo vodo, zavij maslo v perga-ment in deni ga v vodo, lonec pokrij s pa- pirjem. Najbolje je, da stoji na prepihu. Voda izhlapeva skozi lonec in tako ostaneta voda kakor maslo hladna. Čim večji je lonec, tem bolj se drži maslo. — Pesek za cvetlice v loncih mora biti iz reke, pesek iz jam je poln prsti in gnilobe, treba ga je dobro oprati pred uporabo. — Šotni prah in zdrob je dobra nastelja za kurnike, kunce in tudi za debelo živino, posebno letos, ko je malo stelje. Šota brani baje živino tudi nalezljivih bolezni. — Moka ni letos tako suha kakor druga leta, zato pride kruh bolj težak. Moko razgrni na zračnem prostoru na velikem papirju, da se presuši, pa bo kruh lažji in bolj okusen, nikakor ne smeš spravljati te moke v zaprte škatle ali skrinje. isHIbn r=llllfa g* , 1 slamoreznica, 2 fini nastropni svetilki, 2 fini umivalni opravi, 2 čistilnici, 3 garniture srebrnih žlic, vilic in nožev, 10 slik z okvirom, 3 kukala, 2 garnituri za čaj, 2 kavni garnituri i. t. d. 50 dobitkov v vrednosti po 20 K: posode za čaj, kavo in mleko, srebrne verižice in ure, garnitura srebrnih žlic za kavo srebrne doze za cigarete, nastavki za pecivo, stroji za rezanje mesa, košare za kruh! aparati za brijenje, stroji za rezance, balanc-vehtnice'za 5 kg, namizni nastavki, stenske ' jjaletna ogledala, garniture za kadilce, rilniki i. t. d. ure z nihalom, pralne garniture, pisalne priprave, to likalniki, slike, okraski, par 100 dobitkov v vrednosti po 10 K: budilke, nikelj naste ure z verižico, karafine, nastavki za jajca, svečniki, posode za dišave, ptičje kletke, mizarska orodja, likalniki, pisalne priprpve, stroji za rezanje mesa, ribežnji za zelje, garniture nožev, vilic in žlic, doze za surovo maslo, košarice za kruh, košarice za sadje, garniture za čaj, kavo in mleko, posode zA premog, stenske ure, zlati prstani, kadilne mizice, dežniki, palice s srebrnimi rofaji, gnojnični razpršilniki i. t. d. 1500 dobitkov v vrednosti po 5 K: budilke, srebrne verižice, nikeljnaste ure, srebrne zjapestnice, košarice za kruh, karafine, ročne svetilke, samovari, škafi, omarice za pisma,-posode za kruh, posode za sol, ptičje kletke, laserezni stroji, konjske škarje, stroji za rezanje mesa, mlinčki za kavo, kuhinjske tehtnice, razna vrtna orodja, travniška, orodja, mizarska orodja za domačo rabo, likalniki, svetilke, pisalne priprave, okviri za fotografije, pisemski papir, kancelijski papir (po 500 pol), srebrni svinčniki, srebrne oksidirane cevke zal smodke, garnitura kavnih žličk (china), doze za sladkor, britve, denarnice, žepni noži, katiilne garniture, dežniki, palice, vrči za vino, vrči za kavo in čaj, double jzavratne verižice i. t. d. Slovenci in Slovenke! Žrebanje velike loterije »Slovenske Straže« se vrši nepreklicno v torek dne 26. oktobra. Danes Vam pošiljamo igralni načrt- Kdor čita, zakaj se ta loterija vrši in kdor ve, koliko so žrtvovali naši vojaki na bojnih poljih, da nam ohranijo domovino, moral bi imteti kamenito srce, da ne bi kupil srečke. Sve,-ta dolžnost nas vseh, ki smo ostali doma, je, da takoj pokupimo vse srečke. Nai ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela srečke. Prav vsi Slovenci in Slovenke pomagajte pri prodaji in agitaciji za srečke! Nagovorite svoje znajace, da Vam dajo kro-nice za srečke in potem na skupni naslov naročite več srečk skupno. To delobo-di te dni za nas vse prva dolžnost! Če to delo izvršimo, bomo lahko ponosni na vspeh velike slovenske dobrodelne loterije. Vsak naj se žrtvuje v ta namen. Z dejanji dokažimo, da razumemo, da živimo v velikem, času! Kai hoče »Slovenska Straža« s svojo veliko loterijo? V teh časih draginje — pa kronice v loterijo? Pravijo: »Obrni vsak vinar devetkrat, preden ga izdaš,« sedaj pa naj kar sipljemo srebrne kronice in pa one papirnate po dve? Prav imaš ti in prav imajo oni. Le 'obračaj svoje kronice in obrnil jih boš v namen, katerega hoče doseči »Slovenska Straža« s svojo loterijo. Naše narodno-obrambno društvo je med vojsko skoro jenjalo delovati, a sedaj kliče na pomoč pri najbolj potrebnem narodno-obrambnem delu. Kajti njena loterija je prireiena v korist tistim našim ljudem, ki jih je: ta vojska najbolj udarila: invalidom, vdovam in sirotam naših padlih junakov. Na bpjnem polju so dali za nas zdravje in življenje, vrnimo mi tem junakom in njihovim vdovam in sirotam kar le mogoče največ. Prvo loterijo »Slovenske Straže« je niše ljudstvo sprejelo z zadovoljstvom, ker iso glavne dobitke dobile večinoma revne in potrebne osebe. Za »Slovensko Stražo« je bilo to glavni dobitek, da je njen loterijski dobitek v vrednosti 5000 K dobila obubožana družina na Notranjskem. Tudi za to drugo loterijo, ki ima tako blag namen, se je zadnje čase razvilo živahnejše zanimanje. Posebno obmejni kraji se c.vjašajo. Do žrebanja, ki se vrši 26, oktobra, imamo semo še nekaj dni. Vsak posameznik in vsaka naša organizacija naj poskrbi s podvojeno vnemo in pridnostjo, ca bodo tekom tega meseca vse srečke lazprodane. Storjeno bo tako veliko domoljubno delo, korist za potrebne bo velika in lep spomin na ta veliki čas trpljenja našega malega naroda. Bog daj vsem srečo pri tej loteriji! Posnemajte ga! Vrl prijatelj »Slovenske Straže« nam je po poštni nakaznici poslal 20 K. Piše: Pošljite mi takoj 20 srečk »Slovenske Straže«, da jih razdelim med znance, med katerimi sem nabral denar za srečke.« — Posnemajte! Vsak, ki čita te vrstice, naj med svojimi znanci takoj nabere denar za srečke in naj zanje skupno naroči srečke! Ne odlašajte z naročili na srečke! Ker so slabe poštne zveze, je treba srečke »Slovenske Straže« takoj naročiti, da more pisarna pravočasno odposlati srečke. Naročila naj se pošiljajo na naslov: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani, Ljudski dom. Slovenska županstva in slovenski denarni zavodi, ki doslej še niso naročili srečk »Slovenske Straže«, naj to takoj store! Ali bi bilo res mogoče, da bi kaka naša korporacija se ne zavedala pomena in namena tega narodnega podjetja?! Iz ljudstva ste — žrtvujte za ljudstvo! Zahtevajte srečke »Slovenske Straže« v vseh prodajalnicah in trafikah. V Trstu se prodajajo srečke »Slovenske Straže« v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva v ulici G. Rossini (za cerkvijo Novega sv. Antona). V Celju se dobe srečke v trgovini Go-ričar & Leskovšek, V Mariboru prodaja srečke trgovina tiskarne sv, Cirila, Vse čitatelje opozarjamo na inserate »Narodno obrambnega Vestnika«. Tu dobe res dobre, priporočila vredne tvrdke. Prosimo cenjene čitatelje, naj se pri svojih naročilih sklicujejo na inserat v »Narodno obrambnem Vestniku«! Kaj dela »Slovenska Straža« med vojsko? V sedanjih težkih časih se vse dobrodelno delovanje v prvi vrsti osredo-točuje na olajšanje gorja, katero povzroča vojska. Zato se je moralo tudi delovanje »Slovenske Straže« precej omejiti, v prvi vrsti pač vsled pomanjkanja dohodkov, ki so skoro popolnoma izostali. Vendar pa tudi med vojsko »Slovenska Straža« ni spala. Še vedno vzdržuje slovensko tri-razredno ljudsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu, dalje otroška vrtca v Sv. Križu pri Trstu in v Velenju na Štajersk em, Do izbruha vojske z Italijo je vzdrževala tudi otroške vrtce v Devinu, Podgori in Ločni-ku pri Gorici ter v Gorici sami. Seveda mora tudi nadalje še vzdrževati otroške vrtnarice, da jih lahko takoj, ko bodo razmere dopuščale, pošlje zopet v njih delokrog. Dalje je »Slovenska Straža« izvršila celo vrsto v narodnem oziru z,elo važnih ukrepov, o katerih bo mogoče poročati šele po vojski. Tudi naših junaških fantov in mož, ki se bore za cpsarja in domovino, ni »Slovenska Straža« pozabila. V neštete bolnišnice po celi Avstriji in Ogrski je razposlala vso svojo zalogo knjig, okoli 40.000 po številu. To razpošiljanje je dalo ogromno dela. Velijo je njeno delo za razdelitev novih f lovenskih molitvenikov med obratne Slov ence itd. Pri upravništvih slovenskih listov je izpo-slovala »Slovenska Straža«, da; razpošiljajo slovenskim vojakom na bojišče in v razne bolnišnice vsak dan na tisoče časopisov, da imajo tako tudi v tujini vedno na razpolago slovensko čtivo in uo vedno v zvezi s svojo ožjo domovino. Takoj po vojski pa bo »Slovenska Straža«, seveda obsegu kalo ta-z vsemi stvari že toliko uslug storile v zadnjih letih, se obračamo, da vplivajo v svojem krogu na izrazito slovensko mišljenje, posebno pri nežni mladini. V tem času je to najvažnejša narodna dolžnost. Žene in dekleta, izpolnujte jo! »Siidmarkino« glavno vodstvo v posebnem oklicu poživlja vse društvene podružnice, da so budne in skrbe za društveno življenje in delovanje, da ne bi nasprotnik porabil sedanji vojni čas in udri v zapuščene nemške trdnjave. Obenem naznanja vodstvo, da je že več podružnic poslalo poročila o svojem delovanju, iz katerih izhaja, da so se te podružnice v vojnem letu živahneje gibale in imele več dohodkov nego preje. Zapovedi za Slovence: Veruj v svoj narod in njegovo bodočnost. — Spoštuj in ljubi ime svojega naroda kakor samega sebe. — Ne govori samo slovensko, marveč moraš predvsem slovensko čutiti, misliti in delati. — Spoštuj velike može svojega naroda, njegove mislece in junake in njihovo življenje si vzemi za zgled. — -i — Nikoli ne pozabi, da se bo narod ohranil le, ako bo čednosten in krepak na duši in telesu. — Bodi pripravljen k žrtvi, ki jo terja od tebe narod v boju za svojo čast in obstanek. — Veruj, da je narodna mlaČnost začetek narodnega propada. — u Cikorija obmejnih Slovencev je gotovo najboljša in že zato zasluži, da se čim najbolj razširi. Ker pa je tudi na prodaj v tak rodoljuben namen, je naravnost dolžnost vseh naših gospodinj, da kupujejo izključno le cikorijo obmejnih Slovencev. Zahtevajte to cikorijo pri vseh trgovcih. Trgovci naj jo naročajo naravnost v Ko-linski tovarni v Ljubljani. Splošna draginja, ki je nastala vsled vojske, je znatno povišala tudi cene papirju. »Slovenska Straža« pa kljub temu prodaja svoj papir po starih cenah, dokler ga je še kaj v zalogi. Zato priporočamo vsern uradom in trgovcem, naj hite z naročili. Na razpolago je še različne vrste konceptni, pisarniški, pisemski papir, dalje papir za pisalni stroj ter pivnik. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite takoj po vzorce papirja na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani. Opaža se, da vžigalic v korist obmejnim Slovencem ne gre več toliko kot prej. Dolžnost vsakega prijatelja »Slovenske Straže« je, da rabi izključno le te vžigalice, Zahtevajte jih po vseh trafikah in prodajalnah. Na debelo se naročajo pri tvrdki C. Menardi v Ljubljani, Naše gospodinje tožijo, da jim kruh iz sedanje moke noče tako vzhajati, kot bi želele. Veliko je temu vzrok, kakšne so drože. Če hočeš jesti tudi v sedanjih časih dober kruh, se obrni na tovarno drož Jos. Košmerlj v Ljubljani. Tu boš dobil izvrstno blago in videl boš, da bo kruh dober. Poleg tega pa imajo te drože tudi to prednost, da se prodajajo v korist »Slovenske Straže«. zopet pričela delovati v polnem Veliko narodnega dela nas bo ča krat in za to delo s'e moramo močmi pripravljati že sedaj. Zato se obračamo do vseh zavednih Slovencev in Slovenk z nujno prošnjo, naj tudi v sedanjih hudih časih ne pozabijo »Slovenske Straže«, marveč ji pomagajo pri njenem težavnem delu. Vrtec »Slovenske Straže« v Sv. Križu pri Trstu se je otvoril ob gromenjti topov 15. septembra. Italijansko ljudsko šolo dobimo menda v Ljubljani, Sedaj je najprimernejši čas, da država otvori slovenske in hrvaške ljudske šole v Trstu. Avstrijski misli veljavo. K temu članku; ki smo ga nedavno priobčili v našem listu, nam pišejo iz Istre: Tudi Istra je bila tekom 33 letne zveze z Italijo deležna zunanjega in notranjega poitalijančevanja. Celo napisi na vseh železniških postajah so bili došedaj samo laški1, tako da je moral vsak potnik dobiti ^tis, da se pelje po izključno italijanski deželi, 33 let' se je v Istri dušila avstrijska misel. To se v 100 letih ne bo popravilo! Slovenskim ženam in dekletom! Slovenska deca se naj vzgaja katoliško, avstrijsko, a tudi odločno slovensko. Slovenske žene, vzgcjujte deco v tem smislu. A fudi na slovenska dekleta, ki so narodni Nošo zemljo. Na naši zemlji stoje danes krdela raz-nih avstrijskih in ogrskih narodov. Občudujejo našo zemljo, opazujejo naše domove, slike naših gora pošiljajo po širni državi svojim znancem. V njih dušah pa nastajajo naše kretnje, naše šege, naše ob našanje, imenovana inteligentnost, to je posebnost celega naroda. Kaka je sodba? Tu in tam sem že slišal laskave pohvale in občudovanje o umnosti v kmetijstvu, o skromnosti in izobraženosti, ki vlada med našim narodom. Splošna sodba bo pač ugodna za naše ljudstvo. Svoj napredek tudi sedaj, ko zjednačuje druge narode, naše ljudstvo samo spozna in je zato zavestno. Prav je! Naš narod je šel vkljub silnim zaprekam naprej v vsakem oziru, in sicer bolj naprej, ko drugi, ki so imeli vse temeljne pogoje in pripomočke. O tem smo mi danes popolnoma prepričani. Naše ljudstvo sprejema z isto naklonjenostjo vse, bodisi Ogre, Čehe, Nemce, Slovake, Hrvate, Poljake, Rusine. Nobene razlike, vsi gredo v skupni boj — za skupno rast, — zato vsem enako čast. Slovensko ljudstvo je že po naravi p r a v n o č u t n o . — zato tako ravna. vsakemu svoje da, a tudi svoje zahteva, Hrabre zmage, oziroma zmagovalce brez razlike narodnosti pozdravlja cesarska zastava in trobojniča ob slovesnosti; zastava naša je del našega narodnega telesa, tedaj nam sveta. In kaj bodo videli še narodi? Razun silno lepih in rodovitnih dolin in nebotičnih gora — tudi občutno pomanjkanje urejevanih voda, pomanjkanje prometnih zvez, cest, železnic, pomanjkanje vodovodov, pomanjkanje luči. Ljudstvo je razumno in ve ceniti vse te pripomočke do blagostanja, a zmore jih ne. To bodo videli in ponesli bodo ob svoji vrnitvi misel: država mora podpreti in omogočiti tudi na jugu svojemu zvestemu ljudstvu pot do plodonosnega napredka. Še nekaj vidimo mi, vidi naše ljudstvo, Ni v Avstriji en narod, fciso samo Ogri in Nemci, ampak številno prevladujejo drugi narodi slovanski. Ne moremo verjeti raznim statistikam o narodnosti, ki so bile do sedaj — armada nam daje drugo merilo. — Da bi se tudi po vojni našli vsi narodi monarhije v skupnem delu, vsak vsakemu pustil svoje, dal mu tudi nazaj, kar mu je vzel — pa bi se razumeli. Pravičnost je podlaga! Le na tej podlagi lahko delamo skupaj — v blagi tekmi, vsak za svoj narod, v monarhiji. To je mogoče! Pričali bodo, da je to ljudstvo globoko narodno, da ljubi svoj jezik, ljubi svojo zemljo, se zanjo trudi, na nji živi in umrje r^do, udano cesarju in državi. In pri tem ne sovraži tujca kot gosta, ne sovraži tuje narodnosti. Na svoji zemlji hoče pa živeti in se razvijati svobodno in neovirano, Pravnočutno ie naše ljudstvo — Mesto boraK v Gmfloflu - novo lilva liste naših Beguncev. Poroča dr. Jos, Ličan, profesor bogoslovja iz Gorice. Napovedana koncentracija slovenskih beguncev iz Nižje-Avstrijskega in Ogrskega v Gmiindu je že v polnem teku. Da uredim po naročilu svojega nadškofa dušno pastirstvo beguncev v novih okoliščinah, podal sem se z Dunaja v Gmiind, ki leži skoro ob češki meji na Nižje-Av-strijskem. Po Franc Jožefovi železnici sem se odpeljal v 160 km oddaljeno mesto, ki šteje nad 10.000 lastnih prebivalcev nemške narodnosti. Medpotoma sem imel priliko občudovati kolosalen most čez Donavo pri Tullnu in pri Sigmundsherberge velikansko taborišče barak, kjer je za visoko in močno žično ograjo zastraženih nad 70.000 ruskih ujetnikov. Ko izstopim v Gmiindu, naletel sem kmalu na slovenske begunce — Doberdobce, ki so obžalovali, da se jih je premestilo v barake in se jih ni pustilo na prejšnjih bivališčih pri kmetih, kjer se jim je razmeroma dobro godilo. — Splošno sem opazil, da so bili begunci na Nižje-Avstrijškem bolj zadovoljni z domačim prebivalstvom dežele kakor oni na severnem Moravskem. Lega begunskega taborišča. Četrt ure od kolodvora se nahaja raz-sežno taborišče barak, namenjeno prvotno ukrajinskim beguncem, in sedaj, ko se ti vračajo v Galicijo, našim Slovencem. Na veliki 54.000 m2 obsegajoči planjavi je v najlepšem redu postavljenih 144 lesenih barak. Prostor je na južni strani obrobljen z bogatim smrekovim gozdom in na zahodni z velikimi ribnjaki. Barake so dozidali meseca februarja, nove oddelke še vedno izdeljujejo. Sedaj biva lahko v izgo-tovljenih barakah nad 61.000 oseb. Tudi to taborišče je ograjeno z žico in z vojaštvom zastraženo. Nihče ne sme brez posebnega pismenega dovoljenja zapustiti barak. S tem ukrepom se hoče zabraniti, da se morebitne bolezni iz barak ne raznesejo v mesto in v druge kraje. — Taborišče ima lastno orožništvo in vojaško kompanijo za stražo. Razpredelba taborišča. Sredi taborišča vodi široka asfaltirana cesta, ki deli na eni strani barake za stanovanje, na drugi strani sanitetne naprave. Poleg te ceste vodi mal tir, ki je združen z železniškim kolodvorom za prevažanje živil itd, iz postaje. Izmed 144 barak je določenih za prenočišče 126, 18 barak za nadzorovanje novo došlih beguncev, da se ne bi zanesla v barake kaka nalezljiva bolezen. Vse novo došle osebe in njih blago razkužijo in vsi se morajo skopati v prostornem kopališču barak. Ogledal sem si barake od znotraj in videl, da imajo vse električno razsvetljavo, v vsaki je tudi po ena ali več velikih železnih peči in pa majhen štedilnik za privatno rabo beguncev. Hrana se pa kuha za vse begunce v posebni kuhinjski baraki, in sicer po osem spalnih barak ima eno kuhinjsko barako. V spalnih barakah je prostora za 200 do 250 oseb. Ležišča so iz desk pribita ob stenah na levo in desno, poleg tega je še ena velika podolgasta šte-laža po sredi barake. Na tej štelaži so ležišča v dveh vrstah: pri tleh in pa zgorej v višini 2 metrov. Spalne barake slone na stebričih, leseni pod je dvignjen od tal skoro 1 meter. Stene so iz dvojnih lesenih plošč, tudi okna so dvojna. Razen teh barak s skupnimi ležišči je še 8 barak z malimi stanovanji, t, j, s kuhinjo in sobo. Te barake imenujemo »no-bel«- ali »luksus«-barake in se razločujejo od skupnih v tem, da so znotraj s posebnim papnim papirjem prevlečene ali tapecirane. Vsaka sobica ima po. eno okno, ima svojo električno svetilko in majhno železno peč. Dve baraki imajo le posamezne sobe brez kuhinje in so namenjene učiteljem, uradnikom barak in duhovnikom. — Do 15, septembra je bilo v barakah že 53.000 beguncev. Cerkev v barakah. Sredi taborišča se dviga na prostornem trgu lesena cerkev, ki se od drugih barak razlikuje po svoji višini in zvoniku. Notranja oprema cerkve je sestavljena za grško-katoliško bogoslužje v slovanskem jeziku, ki je v navadi pri Ukrajincih. Glavni oltar — posvečen presv. Srcu Jezusovemu — z Najsvetejšim je skrit za leseno, spredaj okrašeno steno (»Ikonostas«), ki ima trojna vrata. Glavna vrata sme odpreti le svečenik in sicer strogo po litur-gičnih predpisih med službo božjo. Stranska oltarja sta posvečena prebl. Devici Mariji in sv. Jozafatu. V cerkvi je prostora za 2500 ljudi. Občudovali smo veliko ponižnost in pobožnost tukajšnjih ukrajinskih begimcev. Zunaj cerkve lepo pozdravljajo duhovnika in druge s krasnim klicem: »Slava Isusu!« z odgovorom: »Slava na veke!« Še preden cerkev zjutraj od-pro, se vidi cele gruče ukrajinskih vernikov klečati s povzdignjenimi rokami pred cerkvijo, ki napol glasno pobožno molijo. Ko vstopijo v cerkev, poljubi vsak sv. razpelu pri vhodu, se obrne proti tabernaklju, se globoko prikloni in se z desnico dotakne tal in potem prekriža, dočim mi pred Najsvetejšim poklekujemo. Pri molitvi drže večkrat visoko dvignjene razprostrte roke. — Pri sv maši po iztočnem obredu je ljudstvo v te: stiku z duhovnikom, deloma poje, deloma moli. Pogosto se sliši vzklic: »Aleluja, slava Tebi, Bože! Gospo-din pomiluj!« Kakor znano, rabi iztočna katoliška cerkev za daritev sv. maše okva-šen kruh v štirioglati obliki, tudi za sv, obhajilo vernikov se rabijo majhne posvečene kocke. V tej cerkvi smo imeli Slovenci prošlo nedeljo prvikrat svojo službo božjo. Zjutraj pri sv. maši je imel slovenski govor č. g. Ciril Vuga, kurat iz Podgore, popoldne podpisani. Sv. mašo je tudi imel č. g, Jos. Kos, vikar iz Brestovice, Sedaj smo torej tu v barakah trije slovenski duhovniki, vseh Slovencev je došlo nad 5000, v kratkem pride še 12.000 Slovencev (med temi mnogo Hrvatov) z Ogrskega in nekaj tisoč z Nižje-Avstrijskega, tako da bo naša naselbina štela nad 20.000 Slovencev. Šola in izobrazbeno delo. Poleg cerkve je postavljena prostorna šola, pred katero je lepo urejen vrt in velik slavolok z napisom: »Mladina naša bodočnost«, in sicer v ukrajinskem in nemškem jeziku. Sploh so vsi napisi dvojezični. Šolsko poslopje je zelo prostorno, zračno in svetlo. Lansko leto je tu poučevalo 25 učiteljskih moči. Pouk se je vršil v 20 razredih za 1600 otrok, pa tudi za odrasle analfabete (917). V šoli so tudi obrtni, gospodinjski in trgovski tečaji. Poučevali so od vlade nastavljeni strokovnjaki. K nadaljevalnim tečajem smemo šteti velike delavnice, kjer se vežbajo delavske moči in izgotovljaii vse potrebščine beguncev. Pod vodstvom strokovnjakov stoje tri velike delavnice za čevljarsko, krojaško; mizarsko, ključavničarsko obrf. Veliko vajencev je dobilo tu spričevalo usposobljenosti, — Za ženske se nahaja oddelek za šivanje, za umetno pletenje, za dela iz .jumetnih- .biseroy_ iid • _Z -SipV£p c g_n am e r a -va oskrbništvo barak odpreti strokovno šolo za kleklanje čipk in za izdelovanje papirnih ovojev, vrečic itd. Iz vsega se vidi resna volja oskrbništ-va, da pripravi beguncem kolikor mogoče prijetno in koristno bivanje v tem prognan-stvu. Za prirejanje zabav so zgradili posebno gledališče, ki je stalo 8000 K, in pa »Kino« z vsakdanjimi predstavami. V nedeljo popoldne so Ukrajinci priredili lep koncert z narodnim petjem in godbo. Pohvalno je treba omeniti ukrajinsko inteligenco, ki se žrtvuje tu za svoje domačine, zlasti duhovnike in učitelje. Vsi uradniki skoro so vzeti iz ukrajinskih krogov, Mnogo ukrajinskih dijakov je zaposlenih v nadzorstvu barak, pri sanitetnih napravah in pri oskrbništvu. — Za nas Slovence nastane potreba, da naprosimo tudi za lastne slovenske uradnike, katere mora vlada primerno remunerirati. Naj bi se iz krogov naše inteligence našlo jih mnogo, ki bi imeli pogum posnemati Ukrajince! V privatnem občevanju z inteligenco smo veliko zanimivosti zvedeli, zlasti glede njihovega razmerja do Poljakov. Preživljanje beguncev. Za begunce, kakor omenjeno, se kuha v skupnih kuhinjah, kjer pa pomagajo domače ženske. Enkrat, na teden, ob nedeljah, dobijo tudi goveje meso, drugače obstoja njih hrana iz rastlinskih in močnatih jedil. Prve dni ni nič kaj dišala našim beguncem hrana, napravljena po tujem načinu. Vendar se je obljubilo in deloma preskrbelo, da se jim pripravijo jedi »po našem okusu«. Skupno preživljanje oskrbuje pod_nad-zorstvom oskrbništva bara:k znana židovska tvrdka Grohe iz Modlinga. Obžalo- vati je, da ni mogoče dobiti kravjega mleka za begunce, katero se bolj otrokom reservira, drugi dobivajo — umetno mleko. Kruh se mesi in peče v posebni baraki, kjer opravljajo vse delo stroji z električnim obratom. V tej pekarni se speče na dan do 9000 kg kruha, V barakah seve ne poznajo krušnih znamk. Za shrambo živil služijo velika lesena skladišča. Poleg tega je v barakah posebna klavnica, hlevi za prešiče, krave, kurniki za gosi, kuretnino itd. Uradniki in begunska inteligenca, katere tu ne manjka, dobe postrežbo v lepi restavraciji, ki je z vsem modernim komfor-tom opremljena. Človeku se niti ne zdi, da sedi pri mizi v leseni baraki. Postrežba je dobra in poceni. Pri restavraciji je tudi kavarna. Razen tega ima naš tabor svojo trafiko, štacuno z vsakovrstnimi potrebščinami, lastno pošto, svojo požarno bram-bo z visokim opazovalnim zvonikom, svojo posredovalnico za dela itd. Pitna voda je iz gmiindskega vodovoda, Na sredi vsake ulice barak se nahaja poseben vodnjak in hidrant. Preskrbljeno je tudi za kanalizacijo. Pri kopališču je perilnica na prostem, kjer so postavljena številna korita iz betona. Tu perejo pridno ženske in razobešajo po žični ograji perilo, ki napravi od daleč vsled raznovrstnih barv prav zanimiv vtis. Zdravstvene naprave. Na ločenem prostoru je zgrajenih 12 barak-bclnišnic, v katerih je šest oddelkov za notranje bolezni, kirurgični oddelek, oddelek za otroke. Štiri bolnišnice so za nalezljive bolezni in štiri za sumljivo obolele. V bolnišnicah je prostora za 1500 oseb. Bolnišnico vodi okrajni zdravnik iz Gmiin-da, ki mu asistirajo nekateri drugi zdravniki, potem 21 medicincev in medicink ter okoli 40 strežnic, V tem oddelku je osem ambulatorijev in ena lekarna. Taborišče ima tudi lastno pokopališče, ki krije marsikako žrtev svetovne vojske. Življenje v taborišču. Ko človek vstopi v taborišče, zdi se mu, da je prišel na velik semenj. Vse ulice med barakami so polne beguncev, zlasti pa glavna ulica pred oskrbništvom in cerkvijo. Tu je pravi »živ žav«, V pestrih, večkrat v čudnih narodnih oblačilih hodijo Ukrajinci gori pa doli, med katerimi se uprav skrijejo naši Slovenci. Pred cerkvijo in pred oskrbništvom postajajo zvečer v raznih gručah in razpravljajo o svojih dnevnih dogodkih, velike električne ob-ločnice pa razsvetljuje cel prostor, kateremu smo nadeli ime »naš prater«. Skoro bi rekel, da se tudi tu pojavljajo prizori velikega mesta. — Čez dan seveda ne manjka beguncem dela za snaženje barak, čiščenje obleke, za pripravljanje raznih potrebščin v delavnicah, — Zlasti se pa radi naši Slovenci po kosilu postavijo na solnce, da se ogrejejo v teh mrzlih krajih. Zima tu že nastopa, Prošli teden so že imeli zjutraj dve stopinji mraza. Ah, tako radi bi prišli naši Slovenci v bolj južne, toplejše kraje, ker se bojijo, da bo tu zahtevala zima veliko žrtev. Ukrajinci so nekoliko bolj vajeni mraza. Imajo pa tudi prav tople kožuhe. Le nekateri izmed njih so tako utrjeni, da sploh ne marajo v barake. Zanje je na prostem določen prostor, kjer pri svojih konjih, ali v šotorih na vozeh prenočujejo. — H koncu tega opisa naj omenim, da s posebno vnemo skrbi za begunce voditelj barak, ministr. svetnik dr. pl. Czapka in tajnik dr. Bilinski, ki Je zet o priljtibl)ert'pri Ukrajincih, Umevno, da imajo begunci še razne želje, ki jih žal ni mogoče uresničiti. Pripraviti se morajo na razne neizogibne žrtve. Pri vsem trpljenju jih pa veseli, da imajo v svoji sredi domače duhovnike, katerim zamorejo potožiti svoje gorje, da imajo zraven cerkev z Najsvetejšim, kjer zajemajo potrebno tolažboinmoč! — Priporoča se: Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar, V dveh delih. Nevezan 16 K. Cigale: Nemško-slovenski slovar. V dveh delih. Nevezan 4 K. Dobiva se po vseh knjigarnah in pri kn.-šk. ordinariatu v Ljubljani. Velika zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajoiih potrebščin. w Ljubljana, Mestni tro štev. ts. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izbira vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, robcev, volne, bombaža, umetnih cvetlic itd. Predtiskanja In vezenje monogramov na roko In s strojem (tamburrianje). v JSju6ljani\ Prečna ulica šfev, 2, II. nadsfr. prireja pogrebe U LJubljani in na deželi, od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih in zaprtih steklenih vozovih. k pogrebni stroki spadajočih potrebščin, kakor: kovinastih krst, kovinskih vložkov, vseh vrst lesenih krst, čevljev, vencev, umetnih cvetic, mrliških oblek, ročnih križcev itd. itd. • < Kzoršnie eksimtnacife In grepeljace mrličeo iz Lp3s9fane na use strani in obratno. Posebno se priporoča za prepeljave na raznih krajih avstro-ogrske pokopanih padlih junakov ter preskrbi vse za to potrebne predpriprave in oblastvena dovoljenja in daje vsa tozadevna pojasnila brezplačno. Ravnateljstvo mestnega popimera zavoda ilNIM, Prečna ulica l ILnaistr. o Oi so edino najboljši na svetu! Za cenj. obisk in naročila se priporoča IGN. VOM, špecial. trgovina šivalnih strojev in koles, Lfublfasia, Sostoa ulica 7. Vsled velike zaloge oddajam po znižanih cenah brez zareze in z zarezo tudi v podolgasti obliki, ki prekaša po svoji trpežnosti vsako drugo opeko in se zanjo prevzame vsako garancijo. Tovarna cementarn Ivan Jelacin v Ljubljani. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M.R. Cena K 1-20, v platno vezana K 1-80. Knjiga ima prav posebne vrline, ki so obrazložene v predgovoru, in uči naše gospodinje, kako pripravijo z malimi sredstvi najokusnejša jedila, katera lahko postavijo na vsako imenitno mizo. Knjiga, po kateri naše gospodinje prav pridno segajo, ; bo veliko pripomogla k blagostanju slovenskega naroda. Slovenski zemljevid Evrope. Merilo 1:4000000. Cena K 2 40, nalepljen na platno s palicami K 6-50, nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko K 6-—. Ta zemljevid v slovenskem jeziku presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vse druge zemljevide in nudi za mal denar najlepši pregled. Velikost znaša 115 X 86 cm. Kleinmayr: Italijanščina za Slovcnce. Slovnica in razgovori za samouke. ! ■ Druga predelana izdaja K 120. Dr. Valjavec: Laško-slovenski slovar. ' j$ad 40.000 besed z bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zem- ' ljepisnih imen. Vez. K 4-50. Slovar je jezikovno in tehnično na višku. Kljub svoji obširnosti ima pa prav priročno žepno obliko. 'i Iskravec: Slovensko-italijanski slovar, ' Vez. K 3'—. Slovar obsega 543 strani, bogat besedni zaklad in ima prav pri-ročno žepno obliko. anka i . O^failkl novega blaga za obleke, izgo-114.1 lili. tovljeno perilo in najnovejše J rute so došle na zalogo. O o ja ti f{1 se prodajajo vsako sredo in ^utliimt soboto za skoro polovične cene na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokač v Ljubljani, v Šelen-burgovi ulici štev. 5 v prvem nadstropju, nasproti glavne pošte. Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan takoj, ko dobimo naročilo. Naslov za pisma zadostuje: Podjetje ,Hermes' Ljubljana Šelenburgova ulica št. 5JG. Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut. I_____I Deželni dvorec v Ljubljani - vhod: Gosposka ulica, Sprejema vloge na lfranilne knjižice in jih obrestuje po 41/2 %, vloge v tekočem računu po dogovoru od dneva vloge do dviga. Zalaga vadije in kavcije za podjetnike in obnnike. Daje posojila proti vknjižbi in na amortizacijo. Izvršuje druge bančne posle in priporoča v nakup svoje pupilarno varne 4V2%tne zastavne liste in komunalne zadolžnice z imensko vrednostjo kosov po 100, 200, 1000. 2000 in 10.000 kron. Ti vrednostni papirji zajamčijo vsled ugodne nabavne cene skoro petodstotno obres.ovanje in so najpripravnejši za različne ustanove, fidejkomisne in kuratelne mase kakor tudi vojaške ženitvene kavcije. Obrestni kuponi so p ačljivi 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Po bančnih pravilih jamči za vse posle, vloge in vrednostne pa-pirje Kranjske deželne banke dežela Kranjska. Priporočamo turdko Hlaček 5 Ko. z zgctouljEno obleko za gospode, dEčkE in otrokE Ljubljana Franca 3ožefa cesta 3. IjUBLJAN A MARIJE TERE: ZIJE CESTA ši.\h NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH: TE VAJ TE PRVI S LOV. CEN IK BREZPLAČNO t © R335B ■gaga BESBE E2221 (1 fSllli svcčar začasno Sodntjska ulica št. 7, I. nadstropje, priporoča prečastitim cerkvenim oskrbništvom, kakor tudi vsem p. n. gospodom trgovcem svoje čebelno-voščene sveče zvitke, sveče za pogrebe in božična drevesca, kadilo, stekla in stenje za večno luč, amoole itd. & &tP£>£>&o>&£>0cPe)8)6>&4)&č)£>lg> fP ®> 6> & aP # (p «P & & N ©> G) *> £ $ S % č C/5 2. 5 s: «p o. e>

O. 4P te

HU1 Prvo ljubljansko delavsko konzumno dru štvo kupuje vse v gospodinjstvu potrebne predmete, živila vsake vrste t<^r poljske pridelke PoMdfte na m aaste Imtml trs št. L Jf 1 ^ posojilnica rzsistrouana zadruga z neomejena zauszo Ljubljana, Miklošičeva Gesta 0, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela UKION za franč. cerkvijo Stanje vlog čez 22 milijonov kron sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska Slame vloo čez 22 milijonov kron % in jih obrc- ^fl 31 0/ brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih stuje po i* /4 /0 vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice brezplačno na razpolago. r i immtmtninmnNmiiiiiiiiiiiiiiiiii Edini slovenski zavod brez tujegrn kapitala jo: VZAJEMNA ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Zavarovanja sprojema proti požarnim Škodam : 1. raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med iasom gradnje; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, §trojo, Živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašale I. 1912. K 673*350*17, so poskočile koncem 1. 1913. na K 736.147*17. Tedaj čim večje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tem bolj bo rastel zaklad. Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno povorjeništvo v Celju ln na Proaoku kakor tudi po vseh iarah nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitov in takojšnje izplačilo. ^kiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiituiluirTTTTnTTTTrTiiittiiiiktii«. iiiituiiiiHiiiiiiihiii»iiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiniiiiitu c ~iiiiiaiiaifliiiiKiiiiiaiiiiiftiiiiiixiaiisitiaiifiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin>=r Tovarna oljnatih barv, laka in firneža ©6)@©I mxi I ©©6)6) i Dima LJUBLJANA Iggjgg I]®[D(D | Miklošičeva cesta 4, nasproti hotela Union. iSHSSHS 6)6)6)6)= Električna sila. | Ustanovljeno 1842. Telefon štev. 154. 1 1 = ~iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili:iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiit(iiiiiiii[iiiciiiiii]iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiii.= Pri zgradbah in projektovanjih svetujemo slav. občinstvu, prečastiti duhovščini in drugim zadevnim kor-poracijam, naj se tozadevno obračajo na solidno in znano stavb, tvrdko IVAN OGRIN Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8 [ll[lja[l]@®!liEi3!i®g®[ffl][i][i][š][a][i][S]aB[ m Gospodarska zveza v Ljubljani. Zaloga poljedelskih strojev iz najsolid-@ nejših avstrijskih tovarn. g 1] Nakupuje in prodaja, vse poljske pridelke. Velika zaloga pristnega vina. H Prodaja močna krmila in otrobe. Vnovčevaltiica za živino posreduje pri nakupu in prodaji plemenske in klavne živine. 9eter Oioma&%. Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsadki množini.