Dvajsetletnica mariborske čitalnice. Zaradi umetne razdraženosti, katero nemški listi strastno netijo, Slovenci maiiborski nismo boteli veliko brupa delati, kedar smo obbajali veseli 2Oietni god svojega najvažnejšega zavoda tukajšnjega — namreč svoje milene čitalnice. Zadovoljili smo se z menjšo veselico. Obbajali smo jo doma v svojih prostorijah za se in med seboj. Vkljub temu počastilo nas je mnogo in odličnib gostov, gospa, gospodičin in gospodov. Velika dvorana bila je natlačena veselib Slovencev, imajocib resnično dovolj uzrokov veseliti in radovati se o 201etnem, srečnem delovanji ove prre, najstarše čitalnice na Štajerskem! Dne 17. julija 1861 sešlo je se pri g. dr. Dominkušu 16 narodnjakov mariborskib. Jih imena so : d r. D o m i n k u 8, d r. S e r n e c, d r. P a u 1 i 6 (f), d r. P r e 1 o g (f), p r o f. M a j c i g e r, p r o f. Š uman, prof. Šinko, prof. Herg, d r. Ploj, učitelji: Mikloaič, Jož. Zemljič, Dragotin Vučnik, Franjo Ferk, trgovski gospodje: Franjo Žvarc (f), Jan. Rupnik in R. Ravnikar. Ti gospodje so utemeljili našo čitalnico. Misel je sprožil g. dr. Jan. SerDec. On je tudi predložil pravila in potem izvoljen bil za prvega predsednika, g. prof. Šuman bil je njegov name8tnik in g. dr. Pavlič prvi denarničar. Visoka vlada je pravila potrdila dne 19. sept. 1861. Tako je bila mariborska čitalnica ustanovljena. Vrlim domoljubom utemeljiteljem pa bodi hvaležen spomiu obranjen pri Slovencih za vselej! Mladi zavod začel je kmalu svoje delovanje. Namen mu je: Slovencem mariborskim biti zbirališee, da se shajajo, v materinsčini urijo in se zabaviajo. Vkljub temu omejeaeina nameau imela je vsestranskih uspehov, ker je Slovence dramila, budila in z voditelji oskrbljevala. Pred vsem uplivala je 8 svojimi veselicami in po odličnih osebab, ki so ujeno delovanje podpirali. Odlični naš domoljub g. dr. Dominkiiš je veliko skibi žttvoval zlasti za to, da se čitalnici odberejo dovoljne prostorije iu pripravi pohištva. Nastanili so čital- nico najprvlje v Srameljnovej hiši. Poznej je bila v g. Čeligijevem poslopji ,,Gambrinu8halle", potem v čeligijevej hiši v ^Grttb", dalje v g. Pompreinovej gostilnici, potem zopet v Šrameljnovej biši m je se letos preselila v g. Greinerjeve prostorije v postnej ulici. Dne 23. augusta 1861 sta čitalnico obiskala slavui dr. Tomau in nepozabljivi slovenski knezoškof Anton Slomšek. Prvi je napisal znano pesen: nMar i bor", katerej je napev vglasbil g. J. Miklošič. Knezoškof Slomšek pa so položili 100 fl. in pristopili kot ud cdpisavši odboru: Dokler ne bode čitavnica zoper sv. katol. vero, zoper slavnodomovinoAvstrijokaj podvzela in dokler bode v miru in spravi z drugimi narodi živela, boeem biti zvest njen ud. Tudi preuzviseni škof Juraj Strosmajer je se spomnil velevažnega našega zavoda in mu poslal 200 fl. v podporo! Sijajna je bila prva obletnica mariborske čitalnice dne 2. augusta 1862, obbajana v Kartinovih prostorijab. Ljudje so jo dolgo pomnili. Navzoči so bili dr. Toman, dr. Bleiweiss in mnogo Hrvatov. Se sijajnejše obhajala je čitalnica 1000letnico slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, to pa zunaj Maribora na Scberbaumovem nBrandbofa" due 10. augusta 1863. Okolo 5000 ljudij je navrelo poslušat navdusenih govornikov. Sledile ste še dve sijajnejši obletnici, namreč 1. 1864 in potem 25. septembra 1865, tako imenovana nSlomšekova beseda". Pri tej besedi bili so navzoči gg. dr. Bleiwei8S, dr. Toman, dr. Kosta, Herman, Einspieler ter so skleuoli osnovati odbor, ki ima Slomšeku postaviti dostojen spomenik. Zuamenita je bila še obletnica 1. 1866, pri katerej so domoljubi (n. pr. dr. Prelog, g. Berdajs io njegova sopruga) igrali prvi slovenski igrokaz v Mariboru: nČrni Petei•". Potem je pa silovita političoa borba nani več kakor 10 let ogrenila skoraj vsaksno veseljevanje in porabila vse duševne sile, kolikor nam jih sovražniki niso iz Muribora iztirali. Citalnica je delovala na dmg način, priredivši Slovencem potrebnega novega duševnega orožja. In tudi v tem oziru je imela srečo! Kajti v njej je se prvič porodila iu spiožila misel, naj se osnuje v Ljubljani ,,Matica slovenska". G. dr. Lovro Tonian je potem dne 8. uaarca 1863 v ljubljanskej čitalnici željam mariborskih domoljubov ustregel in utemeljil ,,Matico slovensko". Mnogoletni presednik čitalnice mariborske, g. dr. Prelog in neumorno delajoči čitalničar g. prof. Majciger sta leta 1867 ustanovila tednik: ,,Slovenski Gospodar", list prostemu ljudstvu v poduK in kratek čas. In naposled 80 tudi ,,Slovenski Narod" po prizadetji g. dr. Dominkuša mariborski čitalničarji sprožili, da bode glasilo izobraženim krogom slorenskim. Po lOletnem trdnem boji smo Slovenci v maiiborskeua okraji pri volitvah zopet prodrli, zbirajoČ prvo klasovje, katero je iz truda mariborskih čitalničarjev po od njih osnovanih listih prirastlo. Ob eneoi bil je spoinenik Slomšekov dodelan in postavljen v mariborskej stolnej cerkvi. Slo?enci smo zopet obbajali večjo veselico dne 24. juuija 1878 na čast razkritju Slomšekovega spomenika. Od tiste dobe napreduje naša čitalnica zopet od leta do leta, krepko vzrarnana lipa po silnem vibarji! Priproste ove vrstice naj čestitim bralcem nekoliko pojasnijo, zakaj smo se Slovenci v Mariboru dne 17. jul. t. 1. veselili ter odlični narodujaki nam čestitali po sledečih telegramib: 1. Iz Ljubljane: Tukaj zadržani po 251etnici pomočnega društva kličemo naJBtarejšej slovenskej čitalnici tisočerno: Slava! Naj ostane tudi v prihodnje zbirališče narodnib braniteljev, naj vzbuja in krepi duh slovenski na meji slovenstva. Dr. Vošnjak, dr. Zarnik, dr. Mošej. 2. Iz Ljubljaue: Bog ohrani in okrepčaj mariborsko čitalnico v prid naruda slovenskega in njega krščanskega razvoja. Jarec, predsednik katol. društva. 3. lz Ljnbljane: Prazuujoči petindvajsetletnico ljubljanskega obrtnega pomočuega dru.štva radostuo pozdravljamo v Mariboru zbrane štajerske slovenske rodoljube in kličemo mnogaja leta mariborskej čitalnici. Horak, predsednik obrtnega pomočnega društva. 4. Iz Ljubljane: Slovenskim bratom na Stajerskem srčno čestita k dvajsetletnici mariborske čitalnice. Kušar, trgovec in predsednik trgovinske zbornice. 5. Iz Ljubljane: Slovensko di aruatieno društvo v Ljubljani čestita mariboiskej čitalnici, najstarejšej mej sestrami, ob ujenera dvajaetem godu. Murnik, predsednik. 6. Iz Ljubljane: Slovenski dnevnik, ki se je rodil v Mariboru, kliče socijalnemu središču svojib j ustauovnikov, mariborskej čitalnici, danes ob njenej j dvajsetletnici: Zivela mnogaja leta!" j Ureduištvo ,,SIovenskega Naioda". | 7. Iz Ljubljane: Uredništvo ,,Slovenca'' se bratovsko raduje z Vanii ter želi Vaši delavnosti in vstraJD08ti čedalje večega vspeha iu najlepšega ' 8adu. Elun. j 8. Iz Ptuja: Svojej sestri kliče ptujska Citalnica: ,,Živela na veke v prid naroda, a sebi na čast." Predsednik. 9. Iz Škofje Loke : Tisofikratni: Živio ustanoviteljem čitalnice! živel Slomšekov spomin! živeli bauketovci! Kačič, bivši predsednik čitalnice mariboreke!