St. 57.
* ' V	V TmI.i .f ~____l~ jo •	Mooe>
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•v •'IM«
i * i »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in oaboto o poludne. Cena za vse leto je t* gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta * pld. SO kr. - Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu m v trafikah v Tratu po S kr.. v Gorici in v Ajdovščini po « kr. — A«roč»t«e, reklamacije in iniierate prejema Oprovnlštvo »via Zonta 5 .
Vol dopiti ae pošiljajo Uredništvu »via frankiran. Rokopisi orez posebne vrodnosti se nila In poslanice) s-i zaračunijo po pogodbi -črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Torronte* »Nuova Tipogralla;« vsak mora biti n« vračajo. — luterah (razne vrst« nazno-- prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi
Cesar na Kranjskem.
Postojna, 15. julija.
Pisal sem Vam zadnjič o slav-nostih ljubljanskih do razsvitljave; denes Vam imam popisati Se eno najlepših točk ljubljanskih slavnosti in to je ljudska veselica v »Tivoli« dni 13. t. m.
Ob 3. uri je bil velikanski travnik pod »Tivoli« napolnjen z ljudstvom; bilo je tam najmanj 40.000 ijudi; toliko ljudske mase se gotovo Se v Trstu malokedaj vidi. Na omenjenem travniku je bilo več paviljonov, Šotorov, barak, gostilnic, kioskov, ringelšpilov, kegljišč itd., s kratka travnik je imel značaj pravega »Wurstelpraterja« oa Dunaju; na najvišjem mestu je bil paviljon za cesarja, od koder je mogel On vso maso pregledati, in pred paviljonom je bil ograničen prostor, katerega so stražili vatrogasci, v ta prostor priti posrečilo se je tudi meni in videl sem res kaj lepega. Ob 5. uri se je pripeljal cesar sd svojo suito, v kočiji na njegovej strani je sedel namestnik, baron Winkler. Cesar je bil jako vesel in je govoril z raznimi poslanci in mestnimi odborniki, kateri so ga pričakovali pred paviljonom, posebno je odlikoval dr. Vošnjaka. K malu potem prijezdi v karieri bande-rija kakih 40 mož na konjih, v kmeČ-kej kranjskej opravi in se zastavami v rokah, bili so to samo lepi fantje na krepkih gorenjskih konjih. Jezdili so mimo cesarja kakor blisk in klicali so mu navduSeni »Živio«, za njimi je priSla godba veteranov ter v hitrem koraku defilirali so veterani pred cesarjem, potem zopet godba in meščanske garde iz Novega mesta, KrSkega in Kostanjevice, potem »Sokol« s prekrasno zastavo (kakih 200 »Sokolov«, mej njimi tudi 11 naSih tržaških »Soko-lovcev«), na to nemški »turaerji«, in razna slovenska društva s prekrasnimi zastavami nad 2000 ljudi, za druStvi so prišle deputacije županov, kateri vsi so imeli črno-rumene ban-dalirje in trakove v narodnih barvah okolo klobukov; teh deputacij ni bilo •nikoli konca, in so vse cesarja nav-duSeno pozdravljale. Le tega ne vemo, kako je prišel mej župane tudi postojnski Deu, ki je menda edini poskusil se svojim »Hoch«, katerega pa so njemu bližnji župani Notranjski v kali zaduSili, zadnji mej deputacijami so bili Kočevarji, ki so tudi »Hoch« klicali, katerim pa ni zameriti. Za deputacijami so prišli Krakovčani sd »žlahtnimi« suknjami in Širokim klobukom ; to je v starinskej noši, potem so prišle lepe devojke iz ljubljanske okolice, vse v narodnej obleki s prekrasnimi pečami na glavi, potem razne ljubljanske ženo tudi v narodnej obleki, za tem je prišel voz sd 4 konji, na njem razno poljedeljsko orodje, in poljedelski pridelki, potem pa razni poljedelci in ženske s poljedeljskim orodjem, jako okusno napravljene, za
temi voz z vinom, potem zopet godba in za njo rudarji v liČnej opravi, potem vlak lovcev s psemi, ubitimi srnami, jeleni, divjimi petelini, živimi orli itd., ta vlak je bil jako lepo aranžiran in velikansk. Največ pozornosti pa je vzbudil svatovski sprevod, pred vsem voz s6 4 konji, na njem kmečka bala, katerej ni nič manjkalo, Se kolovrata in petelina ne, za vozom pa svatje v prekrasnej staroslovenskej obleki, ženske v avbah, fantje v visokih Skornjah; a to je bila vsa najlepSa mladež iz najboljših hiS ljubljanskih, mej temi svati je bila tudi hči župana ljubljanskega, ki je cesatju poklonila prelep Šopek in cesaija nagovorila, cesar je jako milostljivo sprejel Šopek in se ves čas sprevoda vedno smehljal; videlo se je, da je jako zadovoljin. Vlak je trajal skoro 8/4 ure in sestavljen je bil gotovo iz kakih 3000 do 4000 ljudi, skoro samih korenjakov, tako, da je cesar večkrat opazil svojej suiti: To je lepo, krepko ljudstvo. Ko seje sprevod končal, hoteli so cesarju pripeljati voz, da se popelje po travniku, a cesar se je sam spustil peS mej ljudstvo, za njim je hitela suita, toda cesar je bil kaj naglo tako obsut, da je ostal čisto sam mej ljudstvom, katero se mu je le toliko umikalo, da je mogel naprej. Navdušenje je privrelo do vrhunca, klici so bili mogočni, to je bil le en glas, en odmev. To navduSenje je nepopisljivo. Cesar je potem stopil v paviljon v sredini travnika, kder so potem svatje pred njim plesali ter se k malu potem odpeljal. Po Njegovem odhodu se je ljudstvo na razne načine kratkočasilo, godbe so 4 godle in »Sokoli« so moj-stersko telovadili. Zvečer je bil velikanski ognjemet itd., kateri se more meriti z lanskim v Trstu.
V Razdrtem* dne 15. julija. Včeraj, 14. t. m. ob 10. uri zjutraj jo bila v Ljubljani slovesnost polaganja temeljnega kamena za kranjski muzej »Rudolfinum«, za katerega zidanje je dala hranilnica 100.000 gld. in dežela 100.000 goldinarjev. Uže k malu po 8. uri se je zbralo na pro-storišču na južnem kraju Latter-man-ovega drevoreda mnogo dostojanstvenikov in vsa ljubljanska in v Ljubljani nazoča društva zastavami na slavnostnem prostorišču, na katerem je bil krasen paviljon za cesarja, na desno in levo pa obširne tribune, katere so se napolnile z jako odličnim občinstvom. Cesar se je pripeljal v spremstvu barona Winklerja točno ob 10. uri, sprejel ga je mil. Skof dr. Pogačar, dež. odbor, vodstvo hranilnice; deželni glavar grof Thurn ga je ogovoril in cesar je blagovolil odgovoriti tako-le:
»Zmirom sem imel za najimenitnejšo Mojih dolžnost, da pospešujem in podpiram vsako prizadevanje, ki razširja in zvišuje izobraženje mej
ljudstvom, ki zbuja in poživlja ljubezen do umetnosti in vednosti. Zadovoljno gledam, da Kranjsko v človekoljubnih napravah ne zaostaja za drugimi deželami Moje krone. Posebno Me veseli, da dežela sklicuje v živenje tako važno zavetje za izobraženje, s tem ustanovlja tudi stalen spomin prisrčne sodržnosti, katera veže Mojo hiSo s kranjskim ljudstvom.
Moje cesarsko varstvo bode »Ru-dolfinu«, ki se je pod Božjim varstvom začelo delati, zmirom zagotovljeno.«
Na ogovor predsednika hranilnice, g. Dreo-ta, je cesar odgovoril :
»Znano mi je, da kranjska hranilnica podpira vse blage namene. Ko je hranilnica povodom ženitovanja Mojega prcliubljenega sina sprožila misel, da se zida deželni muzej, pokazala je s tem svojo patrijotično mišljenje, katero jo navdaja.
Izrekam hranilnici zato Svojo zahvalo.«
Pregledal je potem cesar v paviljonu načrte nove stavbe; mej tem pa je mil. Skof blagoslovil temeljni kamen, in cesar je podpisal volilno pismo, katerega so ž njitn podpisali Skof dr. Pogačar, namestnik baron Winkler, deželni glavar grof Thurn, župan Grasselli in predsednik hranilnice gosp. Dreo; temu pismu so priložili raznega zdaj veljavnega srebrnega in bakrenega denarja in po eno slavnostno številko zdaj v Ljubljani izhajajočih listov in vso skupaj položili v skrinjico, na katerej je bil napis: Franciscus Josephus I. fun-damentum hujus aedis jecit 14. jul. 1883.« Na to so to skrinjico zazidali in na njo postavili temeljni kamen, na kateri je cesar s pozlačenim kladivom udaril trikrat, za njim pa so to ponavljali podpisatelji volilnega pisma in dež. odborniki. Zdaj jo zapel čitalniški pevski zbor in za njim fil-harmonično društvo. Ko se jo končalo petje, zaigrala je godba cesarsko himno, cesar pa se je mej tem odpeljal, navdušeno pozdravljen od ljudstva na tisoče zbranega. Da so je zopet le »Živio« slišalo, tega mi ni niti treba dostavljati. Zanimivo je tudi to, da je cesar pri slavnosti nazočim, ki so bili, kakor je spodobno, vsi odkriti, pomignol, naj se pokrijejo, ker je solnce močno peklo. — Potem jo cesar obiskoval razno javne zavode, kakor so hranilnica, moško kaznilnico na gradu, nunski samostan, nekatere tovarne itd. Da bi hoteli popisati vse, kar se je tam godilo, temu nemamo prostora; le toliko naj omenimo, da je bil cesar povsod jako zadovoljin in da se je povsod tako vedel, kakor pravi oče mej svojo družino. Le ena govorica gre po Ljubljani o cesarjevej ponižnosti in vljudnosti in o tem, kako je večkrat izrazil se, da je srečen in vesel mej Svojimi vedno zvestimi Kranjci. Dostaviti moram pri tej priliki, da je
Nj. veličanstvo vsako jutro vstalo uže pred 5. uro in se napotilo v spremstvu ali dež. namestnika, ali pa ka-cega adjutanta po mestu v zvezdo, v Tivoli in na grad, v zvezdi je cesar zapazil več kmetov, ki so tam spali in se izrazil, da se mu smile ti dobri ljudje, ki so se od daleč potrudili v Ljubljano, da Njega vidijo, pa da se ne strašijo niti trpenja.
Cesar v Logatcu, Idriji in v Postojni.
V	nedeljo 15. t. m. zjutraj ob polu šestih se je cesar s svojim spremstvom pripeljal v stolno cerkev k sv. maši, ki jo je imel mil. Škof dr. Pogačar. Kar je bilo ljudi prej v cerkvi, ostali so vsi, drugih pa niso mej sv. mašo spustili notri. Zbrali so se torej na Škofijskem trgu, ter so s krepkimi glasovi klicali »Živio«, ko je cesar priSel iz cerkve ter so čoz mesarski most odpeljal na kolodvor, da se odpelje v Logatec in potem v Idrijo. Tudi na kolodvoru je Čakalo mnogo ljudi, ki so želeli preljubljeuega cesarja pred odhodom viditi in mu s presrčnimi »živio« želeti vso dobro na pot.
Ljudstvo se je povsod skušalo, kde bode bolj veličastno sprejelo pre-svitlega vladarja. Od Logatca do Idrijo je bilo 20 slavolokov sč slovenskimi in nemškimi napisi. Sprejem v Logatcu je bil presrČen in navduSen ; tam je bilo zbrano na tisoče ljudstva, ki je cesarja živahno pozdravljalo, ves Logac v zastavah. V Idriji gaje pričakoval minister poljedeljstva grof Fal-kenhajn, katerega je spremljal tajnik pl. Trautenberg. Župan g. Serjun jo Nj. veličanstvo prespoštljivo nagovoril, in cesar je blagovolil odgovoriti. V Idriji jo šel presvitli cesar najprej v cerkev, potem v ljudsko šolo, kder se jo posebno zanimal za klekanje. Ogledal je potem Antonijev rov, Terezijev jašek (šalit), nadalje razstavo gozdnarstva, jašek sv. Barbare, ki je okoli 300 let star in gorišče. Pri jašku sv. Terezijo so pokazali svitlemu vladarju vse ravnanje v rudniku v preglednem tablci. Cesar je zapisal svoje ime v spominsko knjigo, pri gorišči se je pokazalo, kako se ruda žge i. dr. K obedu so bili povabljeni srenjski zastopniki, višji uradniki pri rudniku, njim na čelu višji svetovalec g. "VVolak.
Ko se je cesar vrnol okolo 3. ure pop. v Logatec, zopet ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo, potem pa odšlo na travnik, kder se je vršila v našem listu uže napovedana ljudska veselica, ki se je na vsako stran izvršila izvrstno.
V	Postojno je dospol dvorni vlak ob 37a. Postojna jo bila prekrasno okrašena; od kolodvora do konca trga so bili visoki mlaji, na katerih so vihrale cesarske in narodno zastave; a kder se pot loči proti strelišču, stal jo prekrasen slavolok so slovonskim
EDINOST.
napisom »Vse za cesarja, vse za domovino« in od tega slavoloka pa do okusno okrašenega strelišča stali so zopet mnogobrojni mlaji se zastavami. Strelišče je bilo Se nedavno v rokah nemškutarjev ; a denes je hvala nekaterim gospodom, posebno g. De-klevu in bratom Lavrenčičem, v odločno narodnih rokah. Blizo gostilne »k mestu Trstu« je stal drug Se večji slavolok z napisom; »Bog Živi nam cesaija Franca Jožefa I.« — posebno krasno je bila okrašena hiša, kder so c. k. uradnije ; tam so stali tako visoki mlaji si> zastavami, da takih nisem videl nikder; to mlaje prcskrbel je lesotržec, g. Jurca. Lepo odičena je bila tudi gostilna g. Doksata, hiša g. Lavrenčič-a, Proglerjev hotel itd.
Na kolodvoru sta ccsarja pozdravila glavar g. Globočnik in župan Burger; cesar je občno jako milost-ljivo odgovoril, potem pa se odpeljal naravnost v jamo. Vso pot ga jo pozdravljalo ljudstvo se «živio-klici«, a pred jamo ga je pričakoval le zbrani svet, kateri je vladarja navdušeno po domače pozdravljal. Ko je cesar prišel do mostu, pod katerim šumi Pivka, in kateri prostor jo bil električno raz-svitljen, zapel jo ljubljanski pevski zbor cesarsko himno, ki se jo mogočno razlegala po teh širnih votlinah. Cesar jo nekoliko postal pri monumentu cesarja Kranca I,, potem pa sedel na podzemeljsko železnico in poklical k sebi glavaija Globočnika, da mu stvari razloži, v drugih vožičkih so so peljali generalni adjutantje in baron Winkler. (Ni res, kar je poročal nek tržaški list, da je postonjski glavar bil v zadregi; jaz sera stal blizo in sem videl, da je šlo vse v zadovolj-nost cersarjevo.) Ko je prišel cesar na »plešišče«, sprejela ga je cesarska himna n pričakovala ga je deputacija lepih domačih fantov in deklet v narodnej noši. Ena deklica je cesarju prinesla »pikolita;« cesar je blagovolil izpiti čašico plemenitega Vipavca in se je gospodičini zahvalil prav prijazn >; potem pa se je obrnol proti g. Vertovcu iz Šentvida, ki je bil tudi po domače oblečen, in ga je nagovoril blizo tako-le: »Vi ste gotovo Vipavec !« Nakar mu je nagovorjeni začuden, da ga je cesar spoznal kot Vipavca, odgovoril: »da Vel..« Cesar nadalje praša : »Vipavska dolina je bila uže več let nesrečna, kako pa kaže letos letina ?« G. Vertovec je na to rekel, da je res nesrečna ta dolina; toda letos je nekoliko upanja za boljšo letino. Govoril je cesar še z drugimi in je sprejel od neke gospo-dičine spomensko knjigo, v katero je zapisal svoje ime ; potem pa je gledal mlado ljudstvo, kako se je sukalo in obrnen proti nekemu svojih adjutantov je omenil, da so ti mladi ljudje prav fletni. Sploh je bil prav zadovoljin. Omeniti nam je tudi, da je bilo plesišče električno krasno razsvitljeno in odičeno. S plešišča se je cesar peljal najprej do »Kalvarije«, kder je bila tudi krasna električna razsvitljava in so prekrasno peli ljubljanski pevci, katere je cesar pohvalil ter se posebno čudil krepkim, lepim glasom. Ko se je cesar vrnol iz jame, nagovoril ga jo pred jamo župan iz Otoka in se cesarju s6 solzmi v očeh zahvalil za podporo, katero je podelil otoškim pogorelcem. Cesar je kmeta popolnoma razumel in ga tolažil, da je sicer velika nesreča, pa da se uže pomore. Kakor poročamo na drugem mestu, pogorela je vas Otok, ki stoji prav blizo jame, dopoludne pred cesarjevim obiskom skoraj popolnoma in ljudje trde, da je nek tujec zažgal seno na nekem Skednju, potem pa ubežal; sumi se sploh na Italijane,
katerih so nokda tudi nekoliko polo-vili, ker so se jim zdeli sumljivi. Gotovo je, da so Lile vse ceste dobro stražene, a bombe, o katerih so krožile vesti v Trstu, bile so in osta^' nejo le »bombe«. Ko se je cesar od-, peljal na kolodvor, pozdravljalo ga je ljudstvo še živahneje. Na kolodvoru se je cesar prav uljudno poslovil in si je dal predstaviti predsednika strelj-cev, g. Deklevo, kateremu je rekel, da podari 10 cekinov za prvi dar pri streljanju, katero se je vršilo v nedeljo, ponedeljek in vtorek, in katerega so se vdeležili tudi nekateri strelci iz Trsta in Ljubljane. Mej ogromnimi klici in godbo je odšel cesarski vlak v Ljubljano, kamor je cesar dospel ob 1. uri zvečer. Notranjcem pa slava, ker počestili so cesarja tako, da boljše in lepše niso mogli.
Prihodnjič prinesemo nadaljm popis cesarjevega potovanja na Gorenjsko, ker zagotovila so se nam poročila.
Carniolia.
Leto 1283.
Leto 1883.
III.
Veličastno zvonenje po vseh cerkvah dežele, mogočno bobnenje to-pičev in zamolkli grom topov, vihrajoče zastave, okrašene palače, hiše in koče, krasni slovoloki, navduSeno po-pevanje veličastne cesarske himne in drugih patrijotičnih pesnij, slovesne božje službe. Šolske in narodne veselice, žarenje in odsevanje velikanskih kresov raz visokih gora in gričev, razsvitljava poslopij po mestih, trgih, selih in samotnih kočah: vse je gotovo pravi izraz čiste in nekaljene radosti poStenih in sičnih Kranjcev i znaki neomahljivega patrijotizina, iz-krene udanosti, srčne ljubezni in čiste zvestobe do presvitlega carja in hiSe slavnih Habsburžanov.
Vsa Kranjska so je prerodila, odela nevestino obleko, da na naj-dostojneji način sprejme visokega gosta, kojemu se ima za toliko zahvaliti. V središču Slovencev, v belej Ljubljani, goduje narod visok praznik zgodovinskega pomena; kar živi, raduje se pohoda usmiljenega, dobrotlji-vega in slavnega potomca Habsburžanov, premiloga nam carja Fran Jožefa 1. Od blizu in daleč, z doline in planine, staro in mlado, oženjen in prostinec, visoko in nizko, očetje in matere, sinovi in hčere, duhoven in posvetnik, redovnik in vojak, iz naj-sijajneje mestne palače in ponosnega gradu sredi velikanskih planin do kočo zagorskega pastirja, vse, enako morskemu valu, ki premaga vse zapreke, hiti v sredotočje Slovencev, da vidi in pozdravi milo lice avstrijskega vladarja ; da ponovi, po očetih pred VI sto leti skleneno, nekaljeno zvestobo, naj-prisrčnejo udanost do svitlega cesarja
—	do prestola. Ta VI. sto letna zvestoba se je preživo gojila v srcu slehernega Slovenca; ljubezen do cesarja in do skupne domovine se je brezštevilnopot pokazala v nebrojmh vojnah, v katerih je vsigdar zvesti slovenski rod svojo b'ago krv prelival — kar pričajo nebrojne gomile in svitle stranice svetovne in vojne povestnice. Upirajoč se prestolje na zvestobo in hrabrost Kranjcev, ki nema primere
—	vzelo jih je ono v svojej velikodušnosti k srcu, kot dragocen biser v svitlej kroni Habsburžanov.
Ti veličastni dnovi so bili prorokovani. Nesmrtni pesnik-prorok, uzor slovenske poezije, ki uže desetletja počiva v hladnem grobu, zapel jo :
■ Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,
Jim milše zvezde kakor zdaj sijale.*
Kd<5 ne spoznd vresničenja pesnikovega prorokovanja ? Zginola je nemčurska mora, ki je toliko časa nepostavno tlačila lepo Kranjo. Ljubljane lice je postalo svitlo, narodni je-tik je zadobil svoje pravice — in kakor so dnevi nepopisljivo sijajnosti pokazali, ona je eminentno slovenskal I kak<5 ne bi ? Svitlega carja, kojega ima v svojej sredi i slavi izredno slavnostjo, — ta očetovski car, kojemu ro enako dragi vsi različni narodi Avstrije, zaukazal je svojim ministrom : Naredite mir mej mojimi narodi I — in si zapisal na zastavo: Enake pravice vsem narodom.
Veseli kresovi žarć po gorah in hribih in cel6 «Triglava siva glava» plameni; mesta, trgi, vasice in skromne koče po deželi plavajo v morju lučic, pričajoč, da živi plamen kranjskih Slovencev v ljubezni do milostljivega vladarja v njih srcih žari. In molitev, sad notranje unetosti njih src, te veličastne dni in vselej žarneje v nebo kipi za blagost cesarjevo in presvetlo Habsburško rodovino. Vse to pa je milega cesarja globoko ganolo in slike, katero je videl v Ljubljani, no izbriše mu čas iz spomina: slike zadovoljnega naroda po pridobljenju svojih svetih pravic.
S Kranjo se radujejo i druge nje sestre po krvi, jeziku in veri. S Kranjskimi brati se radujejo vsi Slovenci od Spielfelda do Jadre. Ž njimi smo delili žalost, a sedaj delimo nepopisljivo radost; kajti brat od brata ne more biti različen. V žalosti in turobi svojih bratov na Kranjskem smo videli i svojo žalost; v /eselju i svoje veselje; v njih moči i slavi — vidimo in spoznavamo naSo moč i slavo.
Kadar je središče močno, silno, jako, ni se nam ob periferiji bati pogube. Kakor so se Nimrodovci ozirali na Babela v neb<5 kipeči stolp, da se ne pogubć v svet; kakor so se ozirali Izraelci v puščavi na žareči oblak nad šotorom skrinje zaveze, da pota ne zgreSe, in kakor se Maho-metan ozira na Meko, takisto se mi Slovenci, živoči na periferiji, oziramo v središče, od kder potrebujemo pomoči. Da, kolikor močneje je naše središče, toliko bolj upljiva na periferijo, kder se narod mora boriti z vsakojakimi sovražniki, osobito pa v Trstu in tužnej Istri.
In elementi, ki k nam v Trst dohajajo iz Kranjske, vedno bolj vežejo to mesto na Avstrijo. Uprav Kranjcem se mora Avstrija zahvaliti, da ni uže davno zgubila Trsta, da to avstrijsko mesto ni postalo italijansko mesto. In nek italijanski zgodovinski pisatelj o Trstu pravi: Mi smo hvalo dolžni Kranjcem, da je Trst ostal vedno sklenen z drugimi provincijami notranje Avstrije.
O nas pa Tržačanih naj se ne misli in sodi, kakor so navadno mej Slovenci, žalibože, misli in sodi; istinito povedano: Mi smo zvesti borilni, največje pomoči potrebni! Bratje, ne pozabite nas!
Politični pregled.
Notranje dežele.
Najvažnejši politični dogodek zadnjih dni je cesarjevo popotovanje po Kranjskem, katero gotovo za Kranjce in posredno tudi za druge Slovence ne ostane brez dobrega sadu, ker je cesar imel sam priliko, prepričati se o razmerah in mišljenju slovenskega ljudstva. To popotovanje je otemnilo vse druge izjavo o notranjej politiki.
Kranjski del. zbor kakor smo poz vedeli iz zanesljivega vira, ne bode imel do septembra nobene seje, in to
zarad važnih predlogov, kateri se stoprv zdaj pripravljajo.
V	Češkem delelnem zboru so se Nemci toliko potolažili, daje mogoče mirno obravnavanje. To pa dunajske judovske časnike grozno jezi, ker se bojć sprave, kakor hudič križa, ker potem bi morala vzeti konec tudi njihova sleparija, od katere se redć in žepe polnijo. — Ti judovski časniki i njih patroni so tudi krivi, da se je po Dunaji razširil nek duh, ki je neprijazen nenemškim avstrijskim narodom ter ima svoje zavetje celo v mestnem svetu. — To je celo barona Helferta primoralo, da se je oglasil v «Vaterlandu», v katerem graja preveliki napuh nekaterih krogov in za-ničljivo oziranje na avstrijske dežele, katerim se ima Dunaj zahvaliti za svojo velikost. On pravi, da ščuvanje zoper drugojezične državljane te vedno bolj odvrača od Dunaja, kar mu gotovo ne more koristno biti. Helfert konečno pravi, da Dunajčanje nekdaj niso bili taki, kakoršni so danes nekateri po štrevcah hodeči blebetači, poprej se je o druzih narodih, kakor o bratih govorilo. — Take izjave z veseljem pozdravljamo, one nam pričajo, da se bližajo dnevi resnične sprave.
Dalmatinski deželni zbor se bojuje z velicimi ovirami, če tudi so narodnjaki v veČini. Žalostno je to, da se je tako imenovana srbska stranka združila z italijanaši ter z vso silo napada narodno večino. Poleg vsega tega pa je tudi v nasprotji z deželno vlado, katera preti, da se deželni zbor zapre, ali razpusti, ako večina ne odstopi od nekaterih zahtevanj. Če poj de na Dalmatinskem tako dalje, utegnć se pripetiti reči, katere ne bodo mile ni vladi ni narodu. Ali tega deželni namestnik, baron Ivanovič, ne vidi ?
Grof Taafe se je državnemu poslancu in krškemu županu za podelitev častnega meSčanstva pismeno zahvalil ter mej drugim rekel, da ga je ganolo pripoznanje njegovih prizadevanj za spravo in da mu je v veliko čast zaupanje, katero mu je bilo izrečeno.
Vnanje dežele.
Glavarji upornih Albancev so se zopet obrnoli do zastopnikov velesil v Škodri; oni tožijo, kako barbarsko postopajo turški vojaki ter prosijo pomoči.
Albanski governer Hajiz paša je črnogorskej vladi naznanil, da je od 15. t. m. pripravljen odstopiti Črnejgori one pokrajine, zarad katerih je bil prepir.
Na Francoskem zopet rogovilijo anarhisti. 14. t. m. zvečer je 300 anarhistov napadlo mestno hiSo v Roubaix; pri tej priliki je bil osrednji komisar hudo ranjen. Nekoliko raz-sajalcev so zaprli.
V	Parizu so, kakor vsako leto, 14. t. m. praznovali obletnico republike, letos je bila ta slovesnost še večja, ker so odgrnoli kip republike; vdeležili so se je načelnik mestnega svetovalstva, pariški senatorji, državni poslanci ter brezštevilna množica ljudstva.
Angleški časniki poročajo, da se je francoski poslanec Tricou prizadeval, dobiti Japonsko zoper Kitajsko, da pa japonska vlada za tako zvezo nič neče vedeti.
Kitajska vlada, kakor poročajo angleški Časniki, pošilja vojake na tonkinske meje.
Iz Kar turna se poroča v Rim «agenciji Stefani», da je krivi prorok Mahdi ukazal vse kristijane pomoriti, razen misijonarjev, katere ima ujete in uklenene.
EDIN
OST.
Dopisi.
V Skorklji 16. julija.
iObhod. — Pritožbi.) Kakor je bilo uže naznanjeno, vršila se je ▼ nedeljo 15. julija v roja n s kej župniji cerkvena slovesnost jako dostojno.
Dan je bil krasen, a nadležen; kajti nastal je bil piŠ, ki slehernemu ne ugaja, in tako je marsikateremu račun prekrižal. Bilo je domačega ljudstva v izobilji, l ptujcev še precejšnje število. A kakor smo se nadejali, vendar ni hotelo biti. Župnija i župnjani so se oblekli v praznično obleko, da dostojno slav4 cerkvena patrona z obhodom sv. Rešnjega Telesa. Kodar je procesija hodila, na prvi hip se je spoznalo, da prejšnji dan marljive toke niso mirovale. Slehern in sleherna se je po moči potrudil, da počasti Onega, kojemu ni izvora ni konca : večnega stvarnika nebes in zemlje. Zelenje, cvetice, mlaji, preproge, trakovi, zastave itd., se stvarjali ono mnogorazličnost, ki očesom jako ugaja. Altarji so bili izborno napravljeni in odičeni; a nam se je najbolje dopadal oni pri 12 inurbah. Privatne hiše po kampanijah so razobesile svoje zastave, i slovenskih trikolor se je tu i pa tam videlo; osobito Kastelčeva hiša se ponaša s krasnimi slovenskimi zastavami. Po skončanej pontifikalnej sv. maši, kojo je pontificiral preč. gosp. stolni kanonik dr. Ivan Sust, pričel se je pomikati iz cerkve sprevod. Lepo je bilo videti naše ženske in dekleta v prekrasnej narodnej opravi. Lepo število pevcev je poveličavalo redko svečanost, i smelo trdimo, da letos so se skazali izbornim.
—	Krasno, veličastno je bilo petje, da še nikdar ne tako, in to vse zopet dokazuje, kaj vse sloga more. In godba? — Sleher n vć, da avstrijske godbe slovi evropskim glasom; hvale ne potrebujejo, pač pa občudovanja. Moško je stopal Dreja za baldahinom v škarjab-parše in gants glaci s blancs — paradiramo, i to nekoliko izdd! — In naš poslanec Ce-sare ? Ob lil1/« je bilo uže vse pri kraju; skončalo se je pred nastopom vročine
—	kar mi smatramo za inodro naredbo.
Kakor nam je prav.l naš prijatelj —č, jako tožijo prebivalci ulice Belvedere o neredih, ki se tam godš, in oni žel6, da bi straže bolj pazne bile, osobito zvečer i po noči, na one brezbrojne oštarije, ki se zdaj tam naha)ajo.
Razsajanje, pretep in kletvi na so na dnevnem reuu. Ne le to, tudi javna varnost je v velikej nevarnosti. Kakor se je nam pripovedovalo, potikajo se po onih pivnicah ljudje, ki niso na dobrem glasu.
Taki ptiči pridejo zvečer v pivnico, popivajo, kriče, plešejo itd. v pozno noč. Će mej te volkove zaide poštena duša, Biloj se jej pridruži, ponujajoč jej pijače Itd., dokler se ne opije, za tem pa jo obero do belih kosti in pusti na ulici.
Naš prijatelj —-č ima v onej ulici majhno prodajal nico jestvin. Nek večer, ne jako pozno, pogovarjal se je ta z gospodarjem hiše na pragu lastne prodajal-niče. Kar vidi izstopiti neko osebo iz krčme »Alla Stiriana« i za njo še drugo; obe ste bili gotovo sporazumljeni.
Prva, liki pobuljeni volk, jame vohati okolo prodajalnice, siopaje gori i doli po ulici, druga pa se je pristavila nekoliko na strani, v nekem temnem kotu.
Gospodar reče —iču: Ta dva nekaj vohata i dobrega ne obetata; čakaj! jaz zlezem za hišo domu, ti pa dobro zapri prodajalnico. Opredelim revolver, ti pa krušni nož, Če prideta, dostojno ju sprej-meva.
No, lopova nista prišla; se li sme pa zanašati, aa več ne prideta? Če velja i tu logika -1? revizija, zatem naskok; najbolje je, da seju koj po prvi reviziji Istakne i potakne v luknjo.
oa- o, »®*'in, 12. julija.
»Kaduj se Slovenija, v tvojem srcu biva te dni tvoj viteški vladari Radost in veselje, ki danes tvoje srce poji, čutimo
forko tudi mi, tvoji okrajni mejaši, krep-o braneči se proti sili požrešnega ptuj-stva. ki na vse pretege preti tvoje sinove tebi izneveriti ter je navdahnoti z duhom, ki je nasproten tebi, nasproten pa tudi tvojemu vladarju, kateremu ti daues zvestobo, udanost, ljubezen prisegaš. — Kar je večkrat pri odrastlih popolnem zgubljeno, utegne se pridobiti še vedno pri nežnih srcih, katerih še ni pogubni duh ptujstva okužil. Da bi se v mlada srca zvestoba in ljubezen do materinega jezika, s tem do slavne Avstrije in njenih viteških vladarjev vcepila, omislil je tuk. krajni šolski svet šolskej mladini 50 knjižic »Habsburški rod«. Predsednik, ki je ob enem nadzornik kraj nega šolsk. sveta, p. n. gospou dekan Ivan Filipič, je včeraj, ko je presvitli vladar mejo Kranjske prestopil, te knjižice mej šolsko mladež razdelil, potem ko je v prelepem govoru naslikal viteške lastnosti vrlih Habsbur-žanov. V zahvalo za prijete knjižice za-doni navdušeno iz 50 nežnih grl cesarska himna. Tako smo tudi mi skrajni Slovenije in Avstrije mejaši okusili vsaj trohico onega veselja, katero uživa te dni Slovenije srce, bela Ljubljana.
Naj mi bo Še dovoljeno izreči najtoplejšo zahvalo vsem p. n. gospem in go-
spodom. ki so sč svojimi darovi pripomogli oskrbeti ubogim otrokom tukajšnje šole šolske potrebe. Osobito se zahvaljujemo svitlej kneginji gospej pl. Hohenlohe, bi. gospej Karolini Sardoč, ki je o priliki svojega Devinu, posebno njegovim prijateljem nepozabnega soproga, blagovolila darovati šoli precejšnjo svoto. Srčno hvalo tudi vrlemu (Jebu, gospodu Avgustu Zver-Žini, kojemu je prava izgoja otrok tako pri srcu, daje vedno pripravljen, jo z darežljivim srcem jim omogočiti.
F. K.
Prem, 11. julija.
VeBel deželni in narodni praznik, kateri radostno obhaja vsa Kranjska, obhajali smo danes tudi pri nas jako slovesno z šolsko mladino, in sicer po temle redu:
Ob pol 7. url zbrala se je bila šolska mladina v okrašenej šolskej sobi, od koder je paroma šla ob 7. uri v farno cerkev. Ob 7. uri se je pričela slovesna sv. maSa, katere se je udeležilo obilno število tudi odraslega ljudstva. Po dokonča-nej sv. maši se je napotila Šolska mladina zopet v šolo, od koder je šla paroma na prostor pred tukajšnjo knez Porcijevo grajščlno, šolskej mladini na čelu je šel krajni šolski svet in corpore.
Veselica se je otvorila z slavnostnim govorom, katerega je govoril g. učitelj, za katerim je zapela šolska mladina cesarsko pesem, ter zaorila trikrat »Živio!« Dvajset učencev in učenk je govorilo iz zgodovine slavnih Habsburžanov, katere govore so se naučili bili otroci iz knjižice »Habsburški rod« tako točno na pamet, da smo se kar čudili. Po dokončanih govorih smo zapeli slavnostno pesem: »Cesarja naj nam Bog živil« potem ste bili dve primerni deklamaciji. Za deklamacijama je prišla zopet pesem: »Radost z lica« itd. Potem je mladina nekoliko skakala okrog grajščine, in slednjič bilo je gostovanje: vsak otrok je dobil kos kruha in košček pečenega koštrunovega mesa, ter kozarec domačega vina.
Ko so se otroci z jedjo poživili, zapela se je zopet himna: »Kranjska z Avstrijo«, ter se potem razdelilo mej nje 100 knjižic: »Habsburški rod«, 50 slavnostnih pesem z napevl, 100 podobic in 10 spominskih medalij. Obdarovanih je bilo vseh otrok skupaj 172.
Zapela se je potem še enkrat cesarska pesem, ter slavnej Habsburškej hiši zaklicala trikrat »slava«t
Obnovili so potem otroci še prisego, da se hočejo svojim pradedom in roditeljem enako držati vedno starega lepega gesla : »Vse za vero, dom, cesarja !«
Skupna molitev je završila to lepo in otrokom gotovo nepozabljivo slavnost.
Naj Se omenim, da je slovesnost po-veličalo strelanje z domd narejenimi petardami. Ustrelilo se je 21krat. Da se je mogla pa veselica tako sijajno vršiti, zasluga gre preblagim dobrotnikom, kateri so v ta namen darovali znatno svoto 44 gold., za kar bodi jim tukaj javna .in prisrčna zahvala izrečena, zagotovilom, da jim za njihov patrljotični čin ne bode nikedar žal, kajti pripomogli so s tem, da se je Čut ljubezni in zvestobe do visoke vladarske hifie v otročjih srcih še bolj ukoreninll.
Svojo opravičeno nevoljo moramo izreči pa tistim gospodom »domoljubom«, katerim je Bog sicer obilno premoženja podaril, a so pri tej priliki zaprli svoje srce ter rekli: »ne dam ničla — Tako je, kder je besed preveč, tam je dejanj premalo.
Metlika, 12. julija.
V	Metliki smo 11. julija svečanost COOletnice združenja Kranjske i Stirske s prestavno Habsburško dinastijo, in prihod Nj. Veličanstva cesarja Fran Josipa I. v našo Kranjsko, raju podobno deželo, v belo Ljubljano, tako-le praznovali:
Ob 8. url je bila budnica. Ob 9. uri pa se je brala v farni cerkvi sv. maša, koje so se udeležili gg. uradniki, šolska mladež, meščanje in ostalo ljudstvo, ter se končala s »Te Deum laudamus« in — himno.
V	šoli se je povedal mladeži visoki pomen svečanosti 6U01etnice in končal s trikratnim »žlvio«-klicem na cesarja.
Šolska mladež je jako lepo pela in deklamovala, potem so se razdelile svetinje učencem in knjižica »Habsburški rod« pa učenkam; tudi je daroval gosp. Davorin Kamenšek in gosp. Dragotin Butorac nekaj poštno-branilnih knjižic. Popoludne se je priredil banket v čitalničnih prostorih ; tu so ge vrstili govori; posebno izvrsten je bil oni gosp. Josip Senčarja, sodnj. pristava; tudi seje poslal teleiram deželnemu načelniku gosp. baronu Winklerju.
Prestop Njegovepa Veličanstva cesarja v rajski vrt, kakor imenuje neki angleški pesnik K ranjsko deželo, oznanjali so streli štukov ali možnarjev in ubrano zvonjenje. —■ Velika navdušenost po vsem mestu i okolici.
Večer je bil jako Čaroben, razsvetljeno je bilo kaj dostojno, posebno lepo je bila razsvetljena mestna hiša; zastave so vihrale skoraj na vsakej hiši.
Ob 9. url so se kresovi podkurili in bengalični ogenj se je spuščal v zrak.
Jako zanimivi so bili kresovi v pozno noč, ker videli so se, kar človeku oko »ega. pa ne le po Kranjskem, nego tudi po Hrvaškem, ter se razlegalo po dolu i hribu streljanje štukov. Lepe slovenske
Sni so se čule daleč okrog. Pa kdo bi ne pel, ako se pomisli, da resovi ne pomenjajo več onih groznih turških časov, nego čas svobode i miru.
Z vsem se je pokazalo, kako ljubi slovenski narod svojega blagega očeta, presvitlega cesarja in vso Habsburško hišo; da je pripravljen zmiraj za vero, narod, dom i carja kri in živenje žrto-vati. Ne opeva zabadava naš Koseski: • Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane.« Živio 1 Bog ga ohrani — »Naprej zastava slave !•
Domače in razne vesti.
Pre«vltli cesar je podaril Ljubljani svoj doprsni, po Tilgnerji na Dunaju krasno in umeteljno modelirani kip iz brona.
Odlikovanje. Cesar je poklonil mariborskemu pokneženemu škofu Ste-pišniku naprsni križec z brilanti v vrednosti 8000 gold.
Imenovanja. Primorsko finančno vodstvo je imenovalo dosedanjega računskega asistenta Ivana Golja oficijaiom ; in računskim asistentom davkarskesa ad-junkta Lovro Scher-a in računska gojenca Antona Bonifacio in Alojzija Fajfer. — Finančnim oficijaiom je imenovan dosedanji finančni prejemnik Jožef Rapotnik; finančnim prejemnikom asistent Valentin Košuta in finančnim asistentom Vladimir Pacel in Gustav Brosenbach.
Spremembe mej dubovstvom tržaške škofije. Velečast. g. Janez Legat učitelj veronauka na c. k. gimnaziji, imenovan je ravnateljem novega dijaškega seminiSČa, katero se otvori meseca septembra. — Velečast. gosp. Josip Budin je od stolne cerkve premeščen k sv. Antonu staremu; čast. g. Janez Bersenda od sv. Antona starega k stolnej cerkvi. Velečast. g. Josip Omers (kateri je resig-niral na župnijo v Loki) gre za administratorja v Korte; čast. gosp. Jan. Mahnil iz Pregarjev za duh. pomočnika k sv. Jakobu v Trstu; čast. g. Franc Svetiiii duhovski pomočnik v Hrušici. nameščen je na kaplaniji v Pregarjih. Čast. g. Matej Rebolj pojde iz Klane za duh. pomočnika v Brezovico; čast gosp. And-ej Stitar iz Kastve za administratorja v Klano; čast. gosp. Janez Ivii iz Lanišč za administratorja v Vodice; čast. g. Anton Kociper iz Brezovice za duh. pomočnika v Lanišče: čast. gosp. Franc Teran iz Pomjana za administratorja v Antinjan. Čast. g. Blai Dekleta iz Lindara za administratorja v Loko (Lonche); čast. gosp. Jernej ViteeiČ iz Pazina za duh. pomočnika v Lindar; čast. g. Andr. Mikiia \z Lovrana v Bršec. in čast. g. Nikola Žic iz Bršeca v Lovran. — V pokoj sta stopila Čast. g. Primož Subtc, administrator vAntinjanu, in čast. g. Jurij Zubranii, kurat v kaznilnici v Kopru. Za to kuracijo je razpisan konkurs do 31. julija. — V poslednjej seji mestne delegacije je bil imenovan, na lastno prošnjo, kaplanom v Trebčah čast. gosp. Pahor, dosedanji učitelj veronauka na mestnih ljudskih šolab.
Tržaške novosti. Poročilo c. k. delke ljudske Sole. Iz tega povzemamo, da je šolo obiskovalo v šolskem letu 1882-1888 1124 učencev; od teh je bilo Slovenov 119, In v slovenske ure je hodilo 141 učencev. — Iz poročila c. kr. dekliške šole vidimo daje to obiskovalo 56+ deklic od teh je bilo Slovenk le 37. Koliko je pa vpisanih mej Lahinje in Nemkinje!
Pro felici partu. Ker se bliža porod Nje visokosti carjevne nadvojvodice Štefanije, ukazal je tukajšnji škofovski ordinarijat posebnim pastirskim listom, vsem častitim gospodom svečenikom ze-dinjenih škofij, naj molijo pri sv. maSab pričenši od 15. t. m. za zdravje Nje cesarske visokosti nadvojvodice Štefanije in prihodnjega rojene«. — Tak ukaz se je dal tudi po vseh druzih škofijah.
Nesreče. Triinšestdesetletna babica Luiza Ruzina iz Marsilije. pala je po stopnicah svojega stanovanja ter se poškodovala na jedno nogo. — prav tako se je močno poškodoval na glavo in na spodnjo ustno šestletni Ernest Lulek bivajoč v ulici Erta. — Triindvajsetletna Tonica Braico iz Pirana, služkinja, opekla se je močno na prsi. Da bi raje polena na ognjišču gorela, polije jih s petroljem, nevarna tekočina se uname in posodo zdrobi. S petroljem se mora previdno ravnati; najbolje pa je, da se to polivanje odpravi, kajti z ognjem se ni igrati! — Trudil in potil se je devetintridesetletnl Juraj Norbedo iz Kopra v nekem lesnem magazinu v ulici Corsia Giulia, da si prisluži vsakdanjega kruha; ali zadene! ga nesreča, na levo nogo mu pade debela in težka deska, ki mu zadžt hudo rano. Moral je iti v bolnišnico. — Grdovič Jakob, mizarski učenec, stanujoč v Kadinu, ponesrtrVl se je zarad neposlušnosti. Kdor ne uboga, tepe ga nadloga ; pravi domač pregovor. Ta se je igral, če prav so ga drugi svarili, naj bode pri miru, s paro-strojem, ki se rabi za pilenje desk. Žaga
zagrabi fanta za desno nogo in mu jo hu lo poSkodva. Z jeklenimi zobi se ni šaliti. — Otroče postreičeka klalnice pri sv. Ani, o kojem smo poročali, da je pilo v kotel kropa, umrlo je za opeklino. — Ranilo se je pri igri jako hudo na tflavo petletno otroče A. Vouk v ulici S. M arco. — Osemnajstletni Lojze Sušan je padel raz zida v kopališču pri sv. Andreju in si glavo razbil. Poslednja oba so prenesli v mestno bolnišnico. — Sedemletni Tonček Dezide je pal v ulici Belvedere raz tri metre visokega zida in se hudo poškodoval na glavo. Skoraj moramo misliti, da nekoji otroci netnajo roditeljev, ki bi na nje kaj pazili 1 — V ulici Cappello št. 2 je pal žele/en drog na glavo Marije T., ter jej zadal hudo rano na glavo. Odvedli so jo na lastno stanovanje. — Zginola je Virginija Fer-rando, v službi pri nekem trgovskem kapetanu na trgu Giuseppina. Bati se je, da si ni dekle kaj žalega storilo. Zatega-del je redarstvo išče.
Neprostovoljna kopelj. Štirje mornarji neke grške ladje so se hoteli prepeljati na suho. Kar potegne močan piš, ki la-dijo pahne v neko verigo in jo preobrne. Dva se koj primeta za verigo, dva pa sta se morala še precej časa boriti z srditim elementom, dokler jim niso prišli na pomoč drugi ljudje, ki so ponesrečene oteli.
Začetek požaru. Soboto v jutro je pričelo goreti v nekem prostoru tukajšnje Pollak-ove tovarne za mj'la. Vatrogasci so bili koj pri roki ter ogenj pogasili. Skoda je neznatna. Kako je nastal ogenj, ne vć se.
Požar. V soboto v jutro je pričelo goreti v magazinu za olje v ulici S. Fran-cesco Št. 32. Zgorel je sod olja; ogenj so koj pogasili prišli vatrogasci.
Poskus samoumora. V soboto popoludne so dobili v nekej jami »pri Lovcu« triinpetdesetletnega Dunajčana, natakarja, Mihajla Geista. Ta se je hotel usmrtiti, in v ta namen si je bil uže z britvijo
Eorezal žile na rokah. Prenesli so ga v olnišnico. Misli se, da se ozdravi, če prav je zelo oslabel. Uzrok je menda pomanjkanje, ker je bil uže dalje časa brez dela.
Samomora. Jožef Lučič, mašinist pri Lloydu, pil je strup in umrl na postaji Nabrežini. — Vtorek v jutro se je v Bo-schettu obesil brivec Pavel Riva iz Tržiča. Truplo mrtveca so prenepli k sv. Juštu. Uzrok samomora je neznan.
Noš. Peter Požar iz Trsta, težak, stanujoč v ulici Molin grande, moral je iti v bolnišnico, ker se je pretepal z drugimi tovariši, i pri tem poslu dobil globoko rano v hrbet. — Miha Jeleršič, tudi iz Trsta, bivajoč v ulici Acquedotto, v boju na nož, kakor je v Trstu nesramna navada, dobil je tri rane, na obraz, na hrbet in v prsa, k sreči rane niso nevarne. — Viljem Poljak, zlatar, bivajoč v ulici An-drona della Scala, dobil je v tepežu dve rani. Ranilca A. F„ preprogarja, je straža odpeljala v temnico. — Dvajsetletni brivec Kivil6 Anton, bivajoč v ulici Soli-tario, pretepal se je v javnem vrtu z nekim Arapom. Poslednji prime za stol in s tem hudo pobije brivca. Moral je iti v bolnišnico.
Tatvine. V petek proti večeru je star gospod mirno sedel in svoje pivo pil v pivovarni »Alla cittA di Francoforte«, ko se mu približa neznan mladenič. Mladenič se z svojo uljudnostjo in dostojnim vedenjem gospodu prikupi, jameta se raz-govarjati o sedanjem in minolein, in stvar se konča s tem, da mladenič »premi starca do stanovanja v ulici Rossetti. Ko pa starec, domu prišedši, segne v žep, spozna, ali prepozno, prevaro: z mladeničem je zginol i portfelj s 65 gold. Volk v ovčjej koži! — V nedeljo so straže vzele trgovskega mornarja A. P. iz Trsta, ker je ta dne 9. julija v društvu s tovariši pokral svojej gospodinji M. M. več obleke v vrednosti 20 gold. — 'IVžaka A. G. in Ivan F. sta nakladala na voziček sod vina na obali Grumuia. Uže sta bila z vsem pri kraju, ko ju straža popraŠa o pooblastilu do soda. Pooblastila nista imela ; straža oba pospremi v senco. Sod vina se je pa izročil pravemu gospodarju.
Tat v rohovicah. V tabakarnico nasproti kavane »Stella Polare« pride ele-gantno oblečen mladenič in zahteva ko-lekov. V stacunici je bila goječa, in on to vporabi, ter zgine s koliki v vrednosti 5 gold.
Trije obračajo, jedna pa obrne. Bili so trije ponočni bratje. Studirali so, kako bi prišli v okom blagu i denarju, ker so menili, da se nahajata v nekej krčmi v ulici San Marco. Neko noč obiščejo krčmo, i resi — pridejo, ogledajo vse bolj na tanko, i vrata poskusijo, če so kaj tvrd na. Ali ne ve se ni kako, ni zakaj, delo popuste na polu tira. Gospodinja pa, dobra ženska, čak, si misli, bomo se uie videli! Naslednjo noč ptiči zopet pridejo in zle-žejo čez ograjajoči zid na dvorišče. Gospodinja se požuri skozi stranska vrata po stražo, ki sprejme trojico in jo odvede v zavod, kder se dobiva rićet zastonj. Ptiči so jako dobro znani policijnim registrom.
Beg. V noči od 16. do 17. julija ubeg-nola sta dva ujetnika. Eden je Rus, drug
EDINOST.
TržaĆan. Ko to pišemo, policija jim Se ni prišla na sled.
Morski tom. Naznanja se občinstvu, '.ti rado zahaja v morje, da se v milskem (Mujgi;i) zalivu klati izre ino velik morski som (cagiiiz/.a). Občinstvu priporočamo opreznost, naj se ne spušča pri kopanju cez postavljeno grajo in se ne raz-postavlja nevarnosti.
Iz proframa državne gimnazije v Trslu posnemamo, da je to šolo v zadnjem šolskem letu obiskovalo o^lG učencev; po materinem jeziku je vštetib 118 mej Nemce, 114 mej Italijane, 8.~> mej Slovence in 19 mej druge narodnosti. K preskušnji zrelosti se je oglasilo 35 učencev In 4 eksternistl, 3 so jo izvišili z odliko, 21 pa dobro, 1 eksternist je od preskušnje odstopil, dva učenci št« hila na dva meseca, 1 na polu leta in 2 na eno leto reprohirana.
&l«ve*na stoletnica ustanovljenja iole za žensko mladino se je sUvtla v pondeljek v samostanu tenediktinc v Trstu. Navzoči so bili mil: g. škof. c. k. namestnik, mestni župan, več k aitomkov in druga odlična gospoda.
Za dijaško semenišče se je nabralo inececa junija 776 gol 1. 13 kr. Zdaj, ko j'1 otvorenje tega važnega zavoda blizu, želeti je obilni!) darov.
Konfiskacije. »Soče« št 28 je državno pravdništvo zaseglo zarad do-pisa iz Bnl ; a potem brez tega dovolilo aru^o izdajo. — »Trieater Tagblatt« od pondeijk* je bil zasežen zaradi nožnih in bombnih affir na Kranjskem. Prepričali smo se sami v Ljubljani, daje » i ag-blatt« imel mladega, Še nezrelega korespondenci. za poročnika, ki je poročal tudi, da v Ljubljani »Hoch« klicali — ali tega tatn nI bilo slišati. — Fant ni brez fantazije, bimbe zna izvrstno iz trte zvijati.
Ugovorna obravnava uredništva »Kade Sloge« zarad konfiskacije št. 12 (interpelacije na barona De-preti-sa) se je zvrSila vfieraj in je bila vzdignjena konfiskacija in državno pravilniŠtvo obsojeno k plačilu tiskovnih
troškov.
Šestdeset centov pisem.
Parnik »Surat« je priSel zadnji petek iz Indije v Brindisi, da tam pošto izkrca, ali ljudstvo, ki se je balo, da se ne za-trosi kolera, pretilo je, ter ni pustilo poŠte na suho; vsled tega je italijanska vlada kapitanu ukazala, naj odide v Narignano v genueŠk^tn zalivu, kder bode 20 dni v kvarenteni. Iz Londona pa je kapitan dobil ukaz, naj Ide v Trst. A. tudi v Trstu mora pamik v kvaranteno in pošta se mora prekaditi. Ker ima »Surat« Šestdeset centov pisem, tedaj bo treba 14 dni kaditi, pred no se vsi prekadč.
Prve prihodnje porotne SOdbe se pridtič v Trstu 3. septembra ob 9. uri zjutraj, v Rovinji 4. in v Gorici 5. septembra. Za načelnike porotnih sod-nij so liili imenovani : v Trstu deželne sodnije načelnik dr. Defacis, za njegova namestnika, deželne sodnije svetovalca dr. Oktavi jan Danelon In Domeni k Sciolis ; v Rovinji okrožne sodnije načelnik dr. Linderraann, za njegova namestnika deželne sodnijo svetovalca dr. Peter Da-vanzo in Kristijan Golouc, In v Gorici okrožne soiinije načelnik Sbis4, za njegova namestnika deželne sodnije svetovalci Ferdinand Gironcoli pl. Steinbrunn in Jožef Gorjup.
Izpred sodišča. 7. t. m. je bila na po<1|a<_'i rekurza Valentin Stolfa iz Sežane pri tukajšnjem tribunalu obravnava zavolj obrekovanja Sežanske župnije. Visoki tribuual je rekurs Valentin Stolfa zavrgel ter potrdil prvega sodnika raz-soiibo, po katerej je bil Valentin Štolfa obsojen v desetdnevni zapor ali 50 gold. globe.
Iz $ ko r k I Je se nam poroča, da je * nedeljo 15. julija oddelek veteranov, namenjen v slučaju vojne v pripomoč ranjenim i bolnim, imel prvo vajo v c. k. gar-nizijskem špitalu v kolonji. Ta oddelek spada vodstvu rudečega križa. Podufie-vanje se je vršilo v slovenskem jeziku, — če tudi je nek Kranjec rekel, da vsi nemški uinejo, i naj sa vrši v nemščini. Skazalo na se je, da prav ta svetovalec je nemščine nevešč. Takovi so Čuki 1
Iz Gorice se nam piše: Maturo na c. lc. učiteljišči je delalo 21 gojenk in sicer 12 ital. in 9 slov. narodnosti. Z odliko so napravile izpit 3 maturandinje in sicer gospodlčine: Kren (slov. in nemšk. po-učnimjezikom) Luzzato fitaljansk. in nemškim pouč. jez.) in Mationi (z italj. pouČ. jez.) Zrelim je bilo imenovanih 16 in sicer 7 z i talij. pouč. jez. 2 z italij. in nemšk. 1 z ital. in hrvat. 1 s slovenskim in nemškim in 5 z slovenskim pouč. jezikom. Dve pa ste bile reprobane za dva meseca iz materinščine. Na novosposobljene slovenske učiteljske pričetnice so gospodiČine: Berlot, Dominko, Franko, Grmele. Kren. Morel, UršiČ. — O i vnanjih so bile nezrelim pri-Stere 3; jedna reprohirana na 2 meseca in 1 zrela. — Ročna dela so razstavljena in kažejo napredek na tem polji in tudi v obče moramo čestitati bodočim mladim učiteljicam in jim voščiti mnogo sreče ter vstrajnosti.
častnim članom ste imenovali meščanski hrambi iz Krškega in Kostanjevice župana ljubljanskega, gosp. Gras-selli-ja. V soboto ste mu naznanili posebni deputaciji to o llikovanje. — Častno občanstvo je dobil vitez Schneid v obči" 1 Št. Mihel-Stopic. Slava !	v|
Nesreči. Vas Otok pri Postojni je 15. t, m. opoludne skoraj popolnoma pogorela; izmej 34 hišnih številk je 28 z vsemi poslopji vpepeljenih. V Postojni se je ob enajstih dopoludne raznesel glas o požaru; trasniki iz raznih krajev kranjske dežele, ki so prav ta dan v Postojno prišli pri eesarieveru popotovanji, hiteli so na pogorišče, a niso mogli več mnogo oteti, Ker je bilo už* vse v ognji: sreča Se, da noben človek ni zgorel. Cesarju se je o tej nesreči brzojavno poročilo in ko je prišel v Postojno, najprej je vprašal okrajnega glavarja o požaru ter ran izročil 1500 gld. z besedami: Vzemite to, za prvo potrebo. — Tudi v Sent Miklošu na Og^rskem je bil 13. t. m. velik požar in zgorelo je okoli 20 osob, mej temi tudi mestni načelnik.
Kolera je zadnje dni v Egiptu nekoliko manj huda; poročila naštevajo na dan okoli 150 mrtvih v vseh okuženih krajih; v Damlettl, kder je bila najhujša, zelo ponehuje i ne kaže se, da bi se širila, le v okolici glavnega mesta Kahire je zadnje dni 5 osob zbolelo.
Tržno poročilo.
Kava — vedno u dobrem obrajtu, cene trdne in stalne.
Sladkor — v slabem obrajtu, cene mlahove.
Sadje — skoro brez vsake kupčije.
Olje — cene trdne in stalne.
Petrolj« — nespremenjeno na 9'[t.
DomaČi pridelki. — Maslo velja gld. 98 do gld. 116.
Žito — brez kupčije, cene se pomikajo nazaj.
Let — v dobrem obrajtu.
Seno — dobro velja gld. 1.40 do gld. 1.90.
Borano poročilo.
Borsa je bila te dni mlabova,	in so tudi kurzi postali nekoliko Sibkeji.
Dunajska borsa
dn$ /7. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru '9 »	65 •
Zlata renta......99 >	15 •
5®/» avst. renta .... 93 »	65 »
Delnice narodne banke . R89 »	— «
Kreditne delnice .... 294 »	75 «
London 10 lir sterlin . . 119 »	25 »
Napoleon.......9 »	50 >
C. kr. cekini......5 »	65 »
100 državnih mark ... 58 »	50 »
Poslano.
Opozarja se na denaSnji inserat gospoda Filipa Fronini-a.
Naznanilo.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je 2. t. m. odprl v Lokvi (Corgnale) trgovino na drobno z lesom t. j. deske, remeljne, krajce in majhne trame po
nizki ceni, ter se priporoča za mnogobrojna naročila.
Karol Muha,
trgovec z lesom na drobno v Lokvi (Corgnale,)
Na znanje.
V tržaSkej okolici je na prodaj 300veder domačega izvrstnega belega vina. Natančneje pov6 uredništvo »Edinosti.«
Št. 104.
o. š. s.
Razpis služb
učitelja III. plačilne verste v smislu dež. post. 4 marča 1879 št. 9 na štiri razredniki v Komnu in na enorazrednici v Skoclann.
Prošnje naj se vlagajo po predpisani poti nri c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Sežani v dobi G tednov po oervem priobčenju tega razpisa v listu »Osser-vatore Triestino«.
C. k. okrajni šolski svet.
V Sežani dne 16. julija 1883.
Portlandski in Romanski
najboljše vrste i po zmernih cenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastnp in zalaga pri
Schnabl & O.
Via Carintla tU. 12-1 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) maSinsko olje, jermene itd.
The
Singer Manufacturing&C.
New-York,
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pet let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.
(13-12)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
T" pri]>ro»tn in nar»rno zdravilo je pr*vn dobrodejoa pr>moe in m treba mnogih besedi, da ho do-hafe njihova Čudovita m> 8. če se le rabijo nekoliko dni, olnjlajn in prelennjo prav kmalu najtrdorrfit-i	nilelelodčne bolmi. Prav Uvrstr o
. .__..... vstre»ajo »oper bemorojde, prmi boleznim naj etrih in na vranici, proti Breve-niro boleznim in proti (fhatam. pn »enakih mleBnih nadletnogtih, »oper beli tok, boljast, zoper sroopok ter Matije pokvarjene kri. Uno ne preganjajo aam« omenjenih bolesni, aapak nas obvarujejo tudi pred v?ako boleznijo.	io-e
Prodajajo se v vaen glavnih lekarnioah na avetu; r.i Harocbo m poii^aive pa edino v Inkarniol CriitnfoUtH v Oartci, v Trt tu v lekarni C. Z »nt tti i O. b. It o vi, in O, B. Forabotchi. Ena steklenica stane 30 novcev.
.tv»rovati ae je pokvarjenih potnttkov, a katerimi ae zavolj Celje po dobiflku tu pu tam ljudstvo goUufa, dasi nl-niujo nobene moCl in vrednosti.
DEHAENICE
varne proti ognju in tatvini
Wiese et Co„ fabrika denarnic.
DUiAJ. BUDAPEST. PRAG*
Zaloga: Dunaj, II.. Unter Donaustrasse št. 25.
Fabrika: Dunaj. II, Pappenhelmgasse
St. 58.
Iv—9
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno
uro.
Velikanska
razprodaj a.
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico ; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodalo svojih ur. Te tako zvane Washingtonake Snpnf ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giijoširane ter so amerikanskega sistema.
Vse ure so natanko repasirane ter rantiijemo za vtake ar* pet let
V dekaz gotovega Jamstva In atrage ao-lldnoatl, prevzamemo s tem dolžnost javne, da vsake aeprlstsJeSo uro nazaj vzamemo In 2 druge zamenjam*
IOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, 9 kristalnim okrovom, Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, 7. verižico. medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. IOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na aekunde rtpaairane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gl. 7.25. IOOO komadov ur na valje (cllinder-ur) v giljoširnnih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploSčnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem preje gl. 16. daj le gl. 6.60.
IOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13lotnega srebra, odobrenega ed o. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala
ie preje gld 27, zdaj pa samo gl 11.40. (SO komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o kr. dtnar* nega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi bene-cijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. IOOO komadov Washlngtonsklh remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij tr^ba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dd se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdai pa neverjetno samo gt. 16. IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. IOO zdai gl. 40.
66O komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 66O komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov:
der	13-2
Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107.
Lečniška tovarna hlepčkov (paslilj)
na parogon sš stroji
lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski cesti.
^kllimlni hlplli^Li npnli Lnfovii iz soka želi5t. ustavlajajo kašeljske napade, na-(1111/11111 IIlCliuM JJI Ul/I Kdldl U močijo in razstopijo sluz (sehleim), pomagajo
proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše preservativno serdstvo proti Diphterltls. Skatlja 20 kr.
Sladčice iz gume Proti kaS,iu in hripavosti. V Skatljah 10 kr.
^ilarl^Sr***	illrk^lra iz naJSistejšega sladnega izlečka. lehko prebavljive, redivne, ustavljajoče kašelj,
k^Idll^lLfC IA SldUllC^d lAIC^IVcl namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju, hripavosti, in bolesti na pljučih,
v prsih in v vratu. V akatljah 10 kr.
Hlah/^L i 5«y PfTiifopmiirfcrrO Vzclr2ujejo redno prebavljenje, pospeSujejo tek in so gotov pripomoček proti sla-llltUbM \L 1 llClCl lllllll£»(l» bosti želodca, želodčnemu krču itd. Neizogibljivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatlja 10 kr.
HUK/SI ; irm	Vsak hlebček zadržuje 0 05 Santonine. Edino in najboljSe sredstvo preti glistami za
I1ILIK M \L OcHIiUIIIIH . otroke in odraščenc. I ikatlja 10kr,; 100 hlebčkov 70 kr , 1000 hlebčkov gld. 6.50.
UliK^I/i 1»» endn Prijetnega okusa, krepćajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo preobilne kisline niCJJL-ftl 1L »UUC. prebavljavnih organov. I ikatlja 10 kr.
Hlebčki iz tanižU,"llde, prijetno, topilno in posebno po leti žejo gaseče zdravilo, Skatljioa po 20 soldov.
9C Razprodajalci dobć odbitek (rabat}. Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska.
20-10

Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.