Razgled. — Znamenit belgijski pesnik Verhaeren se je ponesrečil na železnici. Vzlic svarilom sprevcdnika, je skočil z vlaka, ko se je ta še pomikal, in padel je tako nes rečno, da ga je na kosce raztrgal. Pokopan je bil na narodne stroške z največjim sijajem. — Henrik Sienkievvlcz. Občinski svet v Krakovem je sklenil, stopiti v zvezo z rodovino Henrika Sienkiewicza, z gališkim deželnim odborom in z narodnim svetom poljskim ter prediagati, naj se truplo velikega poljskega pisatelja prepelje v Krakov in položi v častno rakev v samostanu Skalka. — Kirurg Doyen umrl. V Parizu je umrl slavni kirurg, preiskovalec raka, Louis Doyen. — Avstrljske in nemške igrače na Francoskem. Pred vojno sta Avstrija in Netnčija izvažali ogromne množine vsakovrstnih igrač na Francosko in z njimi zaslužili prav masttie milijone. Začetkom vojne je francoska vlada sekvestrirala vse zaloge, kar jih je bilo last avstrijskih in nernških firm ter jih je zdaj razstavila, a samo za franCoske izde'ovalce igrač da bi namreč ti posneli, kar bi jim moglo biti koristuo in bi sami začeli izdelovati take igrače ter tako po vojni preprečili nov uvoz avstrijskih in nemških izdelkov. — Analfabetl. Analfabetov pride na 1000 ljudi: v Rusiji 917, v Srbiji 430, v Italiji 342, v Belgiji 101, na Francoskem 30, na Angleškem 10, v Nemčiji 004, v Avstro-Ogrski 340 (samo v Avstriji 165). Najmanj analfabetov v naši državi je na Predarlskem (0 8o °); na Koroškem jlb je 12*3>, v Galiciji 4O'6°/o, v Bukovini 53 9>, v Dalmaciji 628°/o. Pp narodnosti je najmanj analfabetov pri Čehih (2*4°/o), potem pri Nemcih (3*l°/o), največ pri Malorusih (61°/o). Vseh analfabetov v Avstriji je 460.809. — -Usoda poljskih otrok. Ko je ruska armada zapustila Poljsko, je odšlo z njo na stotisoče poljskega prebivalstva. Ti begunci so se razšli po vsej Rusiji in zdaj se, kakor pri nas, dostikrat zgodi, da iščejo otroci starše in starši svoje otroke. Med drugimi je tudi 14.000 otrok, ki sploh ne vedo, kako je njihovim staršem ime in kje so prebivali; dostikrat niti ne vedo svojega lastnega krstnega imena. Te otroke so spravili v sirotiščnice in če ne najdejo njihovih staršev, jim bodo dali nova imena. — Statistika poljskih šol na Ruskem. Berlinski tednik nPolnische Blatter" prijavlja statistiko poljskih šol na 'Ruskein. »Poljski občanski kotnite" v Moskvi vzdržuje dve šoli v Moskvi in v Mohilevu s 596 učenci. BPoljski odbor v Moskvi ima 6 šol s 1047 učenci in 597 učenkami. »Poljska šolska organizacija v Petrogradu1* vzdržuje šolo s 300 učenci, BPoljski pomožni odbor za žrtve vojne" vzdržuje v Harkovu, v Kijevu, v Minsku, v Orlu, v Smolensku in v Vitebsku 7 šol s 1143 učenci, BPoljske organizacije v Kuluzi, Kursku, Odesi in Saratovu" vzdržujejo srednjo šolo z 220 dijaki. Skupna poljska organizacija za vso Rusijo vzdržuje 17 srednjih šol s 3086 dijaki, v Suvalku obrtno šolo in v Petrogradu višjo dekliško šolo, ki je bila pred vojno v Rigi, — Draginjska doklada učiteljstva na Češkem je skrajno majhna, a še to beračijo jim je birokratizem prikrajšal. Davkarija v Falken3uu na Češkem je namreč naročila šolskim vodstvoro, da morajo draginjske doklade v mesečnih plačilnih listah posebe navesti, ker je zanje plačati poseben kolek. Tako se je zgodilo, da je morala učiteljica v Falkenauu, ki jc dobivala mesečno po 15 vinaijev draginjske doklade, plačati kolkovine 14 vitiarjev in ji je ostal na rnesec en vinar! Kakor znano, so pa bile pred kratkim časom zvišane vse pristojbine, in nesrečna učiteljica, ki je dobivala mesečno 15 vinarjev draginjske doklade, bo morala plačevati zanjo 5 vinarjev kolkovine, imela bo ted?j mesečno 20 vinarjev izgube, ker se tej Jzredni draginjski dokladi" ne sme odpovedati! — To se čuje v današnjem veku, kakor pravljica iz 1001 noči, pa je žal — bridka istina! Potlej pa naj človek živi! — Henryk Sienkiewicz t Dne 15. tiovembra t. 1. je umrl v Veveyu v Švici za srčno kapjo najznamenttejši poljski pisatelj Hentyk Sienkiewicz v 70. letu svoje dobe. — Henryk Sienkiewicz je bil rojen 1. 1846. v Voli Okrzejski na Ruskem Poljskem ter je študiral v Varšavi. Tam se je posvetil pisatevljevanju in postal časnikar, urednik varšavskega dnevnika »Slowo". Ze zgodaj so zbudile njegove povesti in črtice splcšno pozornost, svetovno slavo pa si je pridobil s svojimi historičnimi romani: BZ ognjetn inmečem", BPotop", BGospod Volodievski", »Križarji". Med nsjpopulariiejša dela svetovne literature se prišteva njegov rimski roman «Quc vadis". Zadnje njegovo veliko poljsko-naroduo zgodovinsko delo so ,,Legiony", ki jih je začel pisati tikoina pred vojno ln ki so ostali najbrže nedovršeni. — Henryk Sinkiewicz je mnogo potoval, bil je v Ameriki in Afriki, živel je mnogo v ljubIjenem Parizu. Doma na Poljskem je imel veliko posestvo, kamor je zahajal med svoj narod, ki mu je bil vedno iz dna srca vdan in zvest. To posestvo mu je poklonilo poljsko plemstvo kot dar poljskega naroda. — Po izbruhu vojne se je nastanil v Švici ter se je tam posvetil poljskemu pomožnemu delu. Politiško ni nastopal. Njegove simpatije so bile pač bolj na strani entente, toda zaman je bil ves trud četverozveze, da bi ga pridobila za izjavo, ki bi se protivila onitn poljskim narodnim stremljenjem, ki hočejo v zvezi s centralnima državama zasigurati poljskemu narodu nove svetle čase. — S Poljaki žaluje za njim ves slovanski svet, katerega duševna last so postali njegovi veliki romani, vence mu polaga na grob vse kulturno človeštvo. saj ga menda ni jezika, ki bi nanj ne bila prevedena vsaj njegova glavna dela. — Slava spominu tega pisatelja-orjaka in velikega Slovana. — Sllkar Ženišek t. V Pragi je utnrl dne 15. novembra slavni češki slikar Fran Ž e n i š e k , profesor na praški umetniški akademiji. Doživel je starost 67 let.