List 42.
Politiški oddelek.
Vseučilišče.
i
Te dni sta bili na Dunaju dve deputaciji slovenskih odvetnikov in sta pri ministerskem predsedniku grofu Thunu in pri posamičnih resortnih ministrih posredovali radi ravnopravnosti slovenskega jezika pri graškem nadsodišči in sploh pri cesarskih avtonomnih uradih. Zajedno je bila pri tej priliki vročena vladi spomenica ^Slovenske Matice", društva »Pravnik" in profesorskega zbora ljubljanske boge slovnice zaradi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani.
Ministerski predsednik grof Thun, kateri se je v obče kazal jako naklonjenega in pravičnega potrebam in. zahtevam slovenskega naroda, se za idejo vseučilišča v Ljubljani ni mogel ogreti in je obljubil šele potem, ko ga je dotična deputacija poučila, da Slovenci nikakor ne zahtevamo izključno slovenskega vseučilišča kakor je ministerski predsednik mislil, ampak da se v smislu sklepa kranjskega deželnega zbora poganjamo za, potrebam slovenskega naroda vstrezajoče, utrakvistično urejeno vseučilišče, — da hoče tej zadevi posvetiti svojo pozornost, kar je pač za nas jako slaba tolažba.
Ta odgovor ministerskega[predsednika je slovensko občinstvo jako vznemiril in razburil in to le ne proti vladi, ampak — če prav morda po krivici —tudi proti slovenskim in hrvatskim poslancem. Proti vladi zategadelj, ker se je smatralo postopanje ministerskega predsednika kot dokaz vladne nenaklonjenosti napram zahtevam slovenskega naroda, kot dokaz, da hoče vlada slovenske poslance samo izkoristiti, ne da bi ugodila narodovim željam, proti poslancem pa zategadelj, ker je občno dasi morda neutemeljeno domnevanje, da so storili zopet enkrat veliko nerodnost in zahtevali popolno slovensko vseučilišče namesto utrakvističnega, ali pa se niti v sedanjem toli ugodnem trenotku, ko imajo priliko,  za   narod  kaj  res
važnega in izdatnega izposlovati, ne potrudijo niti toliko, da bi ministerskega predsednika informovali, da ne zahtevamo samo slovenske univerze, ampak univerzo z različnimi učnimi jeziki, katera bode ustrezala potrebam vseh južnoavstrijskih dežel in v njih prebivajočih narodov.
Pogajanja mej Slovenci in mej vlado še vedno niso končana in tudi glede vseučilišča še ni izrečena zadnja beseda. Ljubljanski občinski svet je v prvi seji po rečeni neugodni izjavi ministerskega predsednika, to je minoli torek, sklenil resolucijo, s katero je naročil ljubljanskemu drž. poslancu, naj se z vso odločnostjo zavzame za ustanovitev vseučilišča, a če bi ne dosegel uspeha, naj iz tega izvaja vse politične konsekvence. Zajedno je občinski svet naročil županu, naj gre osebno na Dunaj in naj v tej zadevi posreduje pri ministerskem predsedniku.
Stvar se dožene v kratkem in tekom prihodnih dnij bomo vedeli pri čem da smo, ali smemo upati, da dobimo vseučilišče ali ne. Naša sodba je, da uspeh ne more izostati, ako poslanci akcijo spretno vodijo in ako se pri pogajanjih z vlado postavi vseučilišče na prvo mesto kot poglavitna zahteva vsega naroda.
Odveč bi bilo naglašati še enkrat veliki obče državni, a tudi slovensko kulturni in slovensko politični pomen vseučilišča v Ljubljani. Ta pomen je tako očiten, da bi se morali slovenski poslanci postaviti na stališče aut — aut in vladi brezozirno zaklicati, ali nam daj vseučilišče, ali pa gremo v opozicijo.
Znamenitost vseučiliškega vprašanja je najlepše in najtehtnejše pojasnjeno v spomenici, katero so vladi vročili »Slovenska Matica" društvo „Pravnik" in profesorski zbor ljubljanske bogoslovnice in katero so tekoči teden obelodanili malone vsi slovenski listi.
Nakrat seveda celega vseučilišča, s pravoslovno, modroslovno m bogoslovno fakulteto ne moremo dobiti, ker urejevanje in pripravljanje traja več let in ker ?a takojšnjo otvoritev nedostaje dušnih sredstev.
Toda s štipendijami za izobrazbo profesorjev nam še ni pomagano in mi bi se nikakor ne mogli sprijazniti s tem, da bi se slovenski poslanci zadovoljili   s sti-
412
pendijami za vzgojo visokošolskih profesorjev kot nadomestilom za vseučilišče.
Absolutno ne! Štipendije nam bodo dobro došle ali vlada nam more dati takoj vseučilišče, četudi popolno vseučilišče samo na papirju, v istini pa morda se polovico dveh fakultet. Mislimo si namreč, da vlada lahko brez odlašanja ustanovi vseučilišče, za začetek pa imenuje samo nekaj profesorjev za pravoslovno in za bogoslovno fakneteto tako, da bodo prvoletniki lahko obiskovali ta predavanja, v tem pa bo vlada dosti časa imela, da spopolni ta začetek utrakristične univerze.
Upamo, da se slovenska zahteva glede vseučilišča realizira in da slovenski poslanci ne pridejo praznih rok z Dunaja domov.