Leto 3 JUSIJ - ROŽNIK Štev. 6 , MESEČNIK Za SLOVENSKO MLaDINO Za uredništvo: Za upravo: Iranci Medved. ^nica Krulc Marijan Kosem Albin Miedved Vsebina: Najboljši Prijatelj (Rev. Šuštaršič) .81 0 materinem jeziku (gdč. L. Verbič) .82 Franc S. Finžgar ( gdč. L. Verbič) .84 Olas mladine: Kako sem dobila foto-aparat (Anica Pečelin) ..86 Ligin sestanek ( Anica Krulc) .87 Srečanje in ooisk (Paula Križičnik) .38 Naše šmarnice (nila Vidmar) .85 Medvedec (F.M.) .90 Urednikova pošta... 92 Cerkvica na gori (Jožef Stritar) .g2 Misijoni: sv. Frančišek Ksaverij .93 Frigcde nagajivega Lobija. 94 *************** Naslov: Naročnina: MINNESOTSKI ZVON Celoletna $1-50 Bok 503 Folletna $1.00 Biwabik, kinn. Kdor pridooi pet novih naročnikov, bo dobival MINNESOTSKI ZVON za eno leto brezplačno. lev. Šuštaršič a a č IM\ m A > ‘ j 7 ';p.| %.0. PEOTONiE \ Spet je pri nas cvetoči maj. Sicer še v Minnesoti ni nič prave¬ ga cvetja kot včasih doma v maju. Letos je bilo par dni tako mrzlih kakor po zimi. Naj Vam opišem kakšne Šmarnice imamo tukaj. Na Pinevillu živimo štiri družine v dveh hišah in ono tako sosedje. Vsak večer se zberemo pri sosedovih kateri so napravili lep majniški oltarček v svojem stanovanju. Imajo zelo lepo sliko Marije z Jezu¬ som v naročju. Oltarček je ves v rožah, čeprav jih nimamo nič na vr¬ tu; imamo pa lepe cvetoče pelagonije in druge v lončkih. Okrog sli¬ ke se svetijo modre lučke. Začnemo ponavadi ob osmih zvečer. Naj¬ prej molimo rožni venec, potem preberemo šmarnice, katere so dali Father Godina iz Aurore, in nato molimo še litanije. Tako lepo opi¬ suje ta knjižica vse Marijine čednosti in za vsak dan doda lep zgled kako Marija, naša Mati, pomaga vsem, ki se zatekajo k Njfej. Otroci posebno radi poslušamo take zgodbice. Ob koncu ponavadi še za ojemo kako Marijino pesem. Nazadnje se še malo pogovorimo. Otroci modru¬ jemo po svoje, a naši starši sopet po svoje. Vedno je dosti smeha in dobre volje. Ob nedeljah večer pa se peljemo v sosedno faro Auroro, dve mi¬ lji ©
\ ■ "Štafet se je p®sl»vil, e ee ji zahvalil in odšel iz gozda. Ker je bila njegova obleka narejena iz medvedje kože so ga ljudje imenova¬ li Medvedec. Več dni je potobal po prašni cesti. Prišel je v pre¬ stolno mesto, kjer je imel svoj grad isti kralj, ki je mislil, da je že pred leti spravil mlinarjevega sina iz tega sveta. Kralj je potreboval mladega in močnega fanta, ki bi pasel nje¬ gove prašiče. Medvedec je prevzel to službo. Vsako jutro je gonil prašiče v gozd na pašo. Nekega dne je bilo vse mesto Zavito v žalost. Ljudje so joka¬ li, vpili in delali velik ropot. Povsod so visele črne zastave. Medvedec je vprašal hlapca, kaj vse to pomeni. "Kaj še tega ne vesi Kje si pa bil vse svoje življenje, da se ti še sanja ne kaj se godi na tem svetu7 Ali še nisi slišal o ve¬ likem troglavem zmajju, ki pravi, da bo uničil celo kraljestvo, če ne dobi lepe kraljične za žrtev? In ravno danes bo prišel ponjo. Korala bo iti na (bnile hrib tam zadaj za mestom, kjer jo bo počakal. Vidiš, zato je vse tako žalostni}." "A tako!" reče Medvedec. "In v celem kraljestvu ni nikogar, ki bi si upal bojevati s to zverjo! Sam grem in odsekam vse tri glave temu zmaju." Medvedec je odšel. Hlapec pa se je za njim smejal, Ko je prišel do gozda Je potegnil iz žepa piščalko, katero mu je dala medvedka in nanjo zapiskal. Medvedka je takoj pritekla in vprašala?"Kaj želiš?" Me; 1 vede c jo jeprosil:"Želim si konja, zlato obleko, srebrn '•klop. katerega ničesar ne more predreti in sabljo, ki bc presekala 'tklo. Danes grem nad zmaja, ld. hoče požreti lepo kraljično," "Kar si želel to imaš. Poglej na ono drevo za tvojim hrbtom." je rekla medvedka in izginila. In ros Medvedec je našel kar si je želel. Bepa zlata ob¬ leka, svetel oklep s sabljo, na kakršnega bi bil še som kralj pono¬ sen, in isker bel konj. Medvedec se je hitro napravil in odjezdil, na hrib za mestom, kakor bi moral priti znaj. Opoldne sta prišla kraljična in poglavar kraljeve vojske iz gradu. Poglavar bi moral spremljati kraljično in jo izročiti zma¬ ju, toda bil je tako bojezliv, da je ostal pod hribon in kraljična je motala sama naprej. Debele solze so ji zalivale oči in tekle po - 91 - njenem obrazu, da je kcmaj videla pot pred seboj. Ko je prišla na vrh hriba je srečala močnega in lepo oblečenega viteza namesto gr¬ dega zmaja« Kraljična ga ni spoznala, da je to Medvedec. "Nič ne jokaj. Skrij se za onile grm, jaz bom pa z zmajem obračunal, da bo vedel po kaj je prišel." jo je tolažil Medvedec. Kraljična ga Je rada ubogala in se šla skrit za grm, Medvedec je pa čakal na zmaja. Ni mu bilo treba dolgo čakati s da je zagledal nekaj čudno velikega leteti po zraku naravnost proti njemu« Bil je troglavi zmaj, ki je tako mahal s svojimi neokretnimi peruti, da je nastal veter« 6, da bi vi videli boj med zmajem in Medvedcem, To vam je bila borba, kakršne zgodovina ne pomnil Zmaj je začel bruhati ogenj in dinr; toda oklep je Medvedca tako zabaroval, da mu zmaj ni mogel do živega. Medvedec je mahal s s vejo sabljo, da so se kar iskre kresa- le. Mahoma je odsekal zmaju vse tri glave. Iz zmajevih glav je po¬ rezal jezike in jih zavil v svoj žepni robec. Kraljična je vsa sre¬ čna pritekla izza grma nasproti in ga prosila naj gre z njo na grad, ker je kralj rekel, da bo tisti, ki bo zmaja ubil postal dedič kraljeve krone in dobil njo za ženo« Medvedec ni hotel z njo na grad, ampak Želel je njeno zlato zapestnico, njeno zlato ovratni¬ co in njen prstan« (Dalje prihodnjič) in avgust, bo izšla koncem meseca julija. Ta izdaja bo obširnejša in bo tudi vsebovala več slik. ^ tl Sedaj, ko so počitnice bo vsa mladina imela več časa. Zelo le¬ po bi bilo, da bi vsak, ki prebira Minnesotski Zvon nekaj napisal, saj to ne vzame mnogo časa in je tudi dobra vaja v Slovenščini. Se¬ daj pa vsi kar hitro svinčnik v roke, de. odpočijete svoj spis še predno pozabite, Pismu priložite tudi svojo sliko, katero bomo ne¬ pokvarjeno vrnili takoj po objavi. Kadar nam pišete je pametno, da napišete svoj naslov vzunaj na kuverto in v pismu, da se ne izguDi. Jožef Stritar: Na gori romarska cerkvica, pozdravljena mi bodi ti; v oltarju božja porodnica v naročju Jezusčka drži. Pobožnost te je sezidala z gorečim trudom vrh gore, tu stvarniku se poje hvala in prošnje tu v nebo kipe. Sem k tebi trudni, obloženi tolažbe željni romajo; olajšani in poživljeni odtod domov se vračajo. Pod taoo rod za rodom gine v dolini doli, ti stojiš; težave vseh in bolečine poznaš, tolažbo jim deliš. Še dalje naj, cerkvica, hrani v zavetju svojem te dospod; neviht in strele naj te brani — jaz dalje idem svojo pot. "X- - 93 - HI -'C- _i SV. FRANČEK ksave.ru Odhod na Japonsko se je v naglici približal. Res je odpotoval I.I 5 H 9 . z bogatimi darovi za japonskega cesarja. Spremljala ata ga dva duhovnika in trije Japonci, katere je že popteje krstil v Goa. V pristanišču Kogasima je stopil na Japonska tla. Najprej se je učil japonskega jezika. Hodil je po deželi, učil in se trudil spoznavati njih vsakdanje življenje. V mestu Jamaguci je ustanovil krščansko občino fekrog ^>00 ljudi. Po dveletnem uspešnem delovanju ga je dolžnost klicala nazaj v Indijo. Sv. Ignacij pa je med.tem ustanovil samostojno indijsko pro¬ vinco Družbe Jezusove in Ksaverija imenoval za provinciala. Sobrat Criminale je umrl kot mučenec ob bratu Kamerinu, a misijon je b teh krajih lepo napredoval. Bilo je že do 40,000 kristjanov. Ustano¬ vljeni so bili zavodi. A na mnogih krajih je bilo treba odpraviti marsikatere nerednosti. Sredi februarja I.I 552 se je Frančišek prikazal v Goa nepri¬ čakovano.Že so namreč govorili, da je umrl. Kot provincijal je uredil vse potrebno. Ustanovil je šole za domačine in redovne šole Družbe Jezusove. V tem pa se je pripravljal, da bi uresničil nov, drzen in velik načrt: odpotovati je nameraval na Kitajsko, da bi njo pridobil za Kristusov evangelij. Zakaj prav na. Kitajske? Na Japonskem je namreč izvedel od ne¬ katerih učenjakov, da je Kitdjska v znanstvenem in kulturnem oziru nad njimi. Ksepverij je torej spoznal, da mora najprej osvojiti Ki¬ tajsko za Kristusa, za to se mu je vzbudila ta velika želja po nji. Po njegovi sodbi bi naj bila Kitajska ključ do spreobrnjenja daljne¬ ga vzhoda japonske in Indije. V Bim je nato prosil na) mu pošljejo učenjakov in filozofov, bil je namreč prepričan, da morajo misijo¬ narji na vzhodu imeti poleg apostolske gorečnosti tudi visoko izo¬ brazbo. A kako naj pride na Kitajsko, kc pa je bil "zapadu" prepo¬ vedan vstop v to deželo. Vse je modro uredil. Na kitajski dvor naj bi prišel v spremstvu posebnega poslanika portugalskega kralja kitajskemu cesarju. A poveljnik malajskega otOšja Alvarez je vse te hačrte prekrižal. Bilo je to za Ksaverija zelo bridko razoča¬ ranje, Sam brez poslanika je s težave prišel do vrat Kitajske, na etok (Janci an. Več mesecev je poskuO©i- pri ti na Kitajsko, a ni mogel. V tej osamljenosti pa je vedno bolj hiral, dnklet ni 3*če* cembra 155 ^* umrl s pogledom obnnjenim proti zemlji vročega hrepe*. nenja - Kitajski. Je to tragična smrti Ne.’ Božja previdnost je vse tako modro uredila. Frančišek Ksaverij je bil šele 45 let star. Pravzaprav pa ni umrl, ampak naprej živi, živi v duhu vseh mi sijoKirgds^in vseh misijonskih prijateljev. In to tudi zasluži.' Ksaverij je svetel zgled' vsem misijonarjem nove dobe, zgled junaškega, nesebi¬ čnega 'žrtvovanja za svojo nalogo. f$onec.) ©ODE 'NAGAJIV tC BOBUA ki. Tedaj pa — glejte si ga bika, kako prihrumi v divjem diru! Debela glava s penastim gobcem mu klone k tlom, ničesar ne vidi in ne sliši... Tresk.’ tresk. 1 uda¬ ri z glavo med kraka gospejine lestvice in oddrevi z gospo Nosanovo na hrbtu svojo pot. Strah in groza! 22 . Bik je divjal čedalje huje, kajti lestvica ga je tiščala čedalje bolj. I z obupa se je naposled zakadil v neko prodajalno in...žvenk, klenk, rompom¬ pom,! — je lestvica razbila prekrasno izložbeno okno, gospa hosanova pa je na nos zletela skozi vrhnje okence v prodaj alno.' 23 . Prodajalna, v kateri se je tako nepričakovano prikazal bik, je bila imenitna trgovina z damskimi klobuki. Toda bik jih je korenito predelal po svojem okusu; okno, ogledala, vse je šlo na kose; klobuki to škatle so po¬ teptani ležali okrog, in besna žival je s svojimi okornimi nogami kar bro¬ dila po trakovih, vrvicah in cvetli¬ cah. 2k. Ko se je vendar že naoesnela, je stopila iz prodajalne, vsa okrašena s klobučki in vrvicami, ter ponosno od- koracala po cesti. Ea, tolikanj si je domišljal bik, da se ni prav nič menil za svojo prostost in so ga v nekaj tre¬ nutkih ujeli... Tudi gospa Kosanova je bila kmalu rešena iz neprijetnega po¬ ložaja. A kje je bila opica? Tega ni vedel nihče.' * 5 - Joj, joj.' Uooga trgovka s klo¬ buki je tarnala in begala sem ter tja... Kič ji ni bilo ostalo, vse je bilo uničeno in poteptano] Toda o* srčila se je. "Karlinca."' je pokli¬ cala vajenko, zavezovaje edino ška¬ tlo, ki je bila ostala cela, "Karlin¬ ca, brž teci s tem klobukom h gospo¬ dični Koprneli pl. ilosoviski. Že pred dvema urama bi moral biti pri nji.'" HilslilSi!-'"'®! rtiSjiaili.: 5 "N * \ na častno mesto v Vašem stanovanju spada polica ali omara 'VbNSKiA « Ki\J; f oHA/s Brezplačno in brezobvezno lahko dobite SZZilAi SLOVENSKIH KNJIG fT~"y= rišite na naslov: ZCHaVKO NOVAK lSUoč Neff Raad Cleveland 19, Ohio * 'k iV k Kdor naroči vsaj eno knjigo dobiva brezplačno list “SLOVENSKA M\|J1C,A DOMOVINI IN TUJIN^ ki prinaša članke o slovenski knjigi. n! ! : : : 'priii iiniliiTilTi:;:'• bi Nil l : m- i 4.TA; ffi'W ilI jISISIS tlJ /\/\/-\A~