LETO XVI IZOLA, SEPTEMBER 1974 DIREKTORJI TOZD Po podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi TOZD v mesecu decembru 1973 so bili imenovani vršilci dolžnosti direktorjev v posameznih TOZD. Na razpis za direktorje TOZD so se v predpisanem -roku prijavili: za direktorja TOZD Pločevinka — dipl. ing. Robert Primožič, za direktorja TOZD Argo — dipl. ing. Evgen Ferluga, za direktorja TOZD Riba — Marjan Prelaz, za direktorja TOZD Iris ni bilo nobene prijave, zato je bil za vršilca dolžnosti imenovan dipl. ing. Ivan Baričič. Temeljne organizacije združenega dela, njihovo poslovanje, uvajanje samoupravljanja in koordinacija dela, to je delo, ki bo spremljalo vsak dan nove direktorje, poleg vseh ostalih odločanj od katerih je odvisno dobro ali slabo delo organizacije. Novoimenovani direktorji so ob imenovanju takole povedali: Marjan Prelaz MARJAN PRELAZ — DIREKTOR TOZD ».RIBA« Kakšen bo predvidoma razvoj ribiške flote? Na ribiški floti smo nabavili tri nove ladijske motorje, od katerih se eden že montira na ribiško ladjo »Knežak«. Ostala dva motorja se bosta montirala na ribiški iladji »Jež« in »Trska«. V začetku drugega leta priča kujemo še tri motorje istega tipal Na katere ladje se bodo ti motorji montirali še ni določeno, montirali pa jih bomo na večje ladje, kot so »Klen«, »Krap« in »Sulec«. Na omenjene ladje je bilo potrebno montirati nove motorje, ker so stari že dotrajani, rezervni deli pa so dragi, dobavni roki pa zelo dolgi. Namen montaže je v prvi vrsti obnova ladij, drugi namen montiranja novih motorjev, pa je ponovno kočarjenje s temi ladjami. Tako bo postal asortiman ribe v ribarnicah večji, kar je interes oddelka prodaje sveže in zmrznjene ribe, ki je v sklopu TOZD »Riba«. Dosedaj smo zavestno opustili kočarjenje, vendar nismo rekli, da ne bomo inikoli več kočarili. Zato montiramo nove motorje, ker le s takimi bomo lahko nadaljevali s kočarjenjem, ki zahteva maksimalno delovanje motorja. Brez novih motorjev bi prihajalo do havarij ladij, tako bi izgubili tudi ulov plave ribe. Zavedamo se, da je kočarjenje potrebno, ker v ribarnicah nudimo samo uvoženo, domače kočar-ske ribe pa ni najti. Prepričan sem, da bo taka pre-orentacija določenega števila ladij prinesla TOZD Riba vidne rezultate, saj je naš cilj prodaja sveže ribe in če lahko nudimo kupcem ludi kočarsko ribo smo prepričani ,da bomo povečali tudi prodajo plave ribe. Kako pa z delovno silo? Kočarjenje zahteva mladega pa tudi izkušenega ribiča, saj to je praktično delo štirindvajsetih ur. Zato je potrebno, da bi imele ladtje, 'ki bi kočarile dvojno posadko, ki bi se tedensko izmenjavala. Tisti, ki bi ostali na obali bi popravljali in krpali mrežo, ostali pa bi lovili z ladjo. Tak način ulova bele ribe imajo že uvedenega v Italiji. S tem bi vzbudili zanimanje mladih ljudi za ulov tovrstne ribe. Cilj vodstva TOZD je, da se obnavl ja ribiški kader, da se kvalificirani ribiči razporedijo na odgovorna mesta, tako da bodo lahko nasledili odhajajoče ribiče. Ce bomo vodili tako kadrovsko politiko ne bo strahu in govora o neuspehih, ko bo mlad kapitan z mlado posadko prevzel ladjo. Kaj je s Knežakom? Ko je bil v havariji se je ugO' tovilo, da bi z delnim popravilom motorja, lahko počakali, do prihoda novih motorjev. Toda do popravila motorja ni prišlo zaradi objektivnih razlogov, pa morda zaradi raznih pomanjkljivosti, tako da je moral Knežak čakati dovoljenja in kredit za nabavo novih ladijskih motorjev. Tako bo Knežak kmalu usposobljen za lov in doprinos k realizaciji postavljenega plana. Del posadke Knežaka je bila ta čas zaposlena na popravilu lad je, ostali pa so bili občasno zaposleni na drugih ribiških ladjah. Bodočnost ribiške flote? Moramo se zavedati, da bomo uspeli samo z načrtnim ribolovom. Naš cilj pa je razširiti prodajo sveže ribe, viške ulova pa kvalitetno predati TOZD Iris, da bodo naši izdelki kvalitetni in da bo asortiman večji. Vse države v Evropi in drugod po svetu vedo, da je riba bodočnost človeške prehrane. Tega se moramo zavedati tudi mi, in ne samo da bomo obnovili ladjevje, ampak moramo v naših načrtih predvideti nabavo novih ladij za lov v domačih in tujih vodah. Kako ocenjujete povezovanje z Libijo? Povezovanje z Libijo in Poljsko, to so stvari o katerih še tečejo razgovori. Pri razgovorih sodeluje precej naših in tujih strokovnjakov, tako, da bodo naši ribiči nekoč vrgli sidro v tujih pristaniščih. Kakšno je povezovanje ljudi v TOZD? Srno edina TOZD, ki je popolnoma nova, to se pravi, da je služba za nabavo in prodajo sveže iln zmrznjene ribe vzdrževanje in hladilnica. Mislim, da samo z medsebojnim razumevanjem, enotnostjo lahko dosežemo uspehe tako TOZD kot tudi OZD. Menim, da mora biti še večja povezava tako na gospodarskem in političnem nivoju med posameznimi TOZD, posebno med TOZD IRIS in TOZD RIBA. Delavci v Irisu morajo razumeti težave in težavno delo ribiča, prav tako pa mora tudi ribič razumeti itežave v TOZD Iris, saj je končni rezultat dobrega dela o-beh TOZD rezultat OZD Delamaris. Mislim, da smo do sedaj bili preveč na »Mi« in »Vi«. Enkrat za vselej nam mora biti jasno, da smo to »mi«, da če so uspehi so to skupni uspehi, da neuspeha ne moremo in ne smemo dovoliti. Smo v težkem času, ko nas lahko najmanjša »sapica« odnese, vendar z enotnostjo, trdno voljo in povezanostjo nas v bodočnosti ne sme nič zrušiti. Prepričan sem, da imam med svojimi sodelavci strokovne ljudi, ki mi bodo pomagali in me opozorili na morebitne napake. dipl. ing. Robert Primožič »Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorna urednica Albina Škapin. Tiska železniška tiskarna Ljubljana, 1974, v nakladi 1300 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. ŠT. 8—9 Delo in perspektivni razvoj TOZD »Pločevinka« Naša ustava je prva v zgodovini človeštva, ki je dala delovnemu človekiu možnost, da konstruktivno vpliva in odloča pri upravljanju in delitvi ustvarjenega dohodka ter usmerja svoj razvoj v TOZD. Dejavnost delovnega kolektiva TOD Pločevinka se bistveno razlikuje od dejavnosti ostalih TOZD v sestavi OZD Delamaris, ker se le4a ukvarja z grafično kovinsko stroko in zato je v bistvu proizvodnja Pločevinke neke vrste spremljajoča dejavnost ostalih TOZD in s tem se itudi razvoj pojavlja v določeni odvisnosti. Ravno ita odvisnost nas je prisilila v vlaganje čimvečjega truda, da se naš TOZD odpre tudi navzrven, da svoje usluge proda na trgu in ne samo TOZD v OZD Delamaris. Vloženi trud je že rodil prve sadove. Uspelo nam je skleniti dogovor o sodelovanju z nekaterimi podjetji. Tako je že bil sklenjen dogovor za verniranje določenih količin bele pločevine za potrebe kombinata »Mirne« iz Rovinja, odprodaja morebitnih prostih kapacitet za izdelavo kovinskih doz v Piavo laguno TOZD školjka iz Poreča ter s tovarno Postira iz otoka Brača. Pri prodaji pločevinastih doz se srečujemo s težavami, ker zaradi kapacitet, ki so občasne in odvisne od potrošnje v Delamarisu, ne moremo zadovoljiti potreb zunanjih kupcev. Ni redek primer, ko nastopijo težave pri dobavi bele pločevine, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali pa zaradi energetske krize, ki se je pojavila v deželah izvoznic bele pločevine. Vzpostavljeni so stiki s potrošniki pločevinaste embalaže na našem področju, med katerimi ne smemo zanemariti bodoče rafinerije, katera bo precejšnji potrošnik pločevinaste embalaže. Vendar v tem primeru pride v poštev proizvodnja pločevinastih doz, za katere naš TOZD še ni opremljen. Nova postrojenja bi omogočila proizvodnjo doz tudi za potrebe Delamarisa, katere moramo še vedno kuno vati pri dnupih proizvajalcih. Za nabavo strojev bodo potrebna sredstva, brez njih ne moremo govoriti o razvoju na področju pločevinaste embalaže. Druga dejavnost je tisk na papir, pločevino in verniranje bele pločevine. Težnja razvoja te dejavnosti 'je, da bi se v bodoče razvijala vzporedno z razvojem proizvodnje pločevinastih doz in kot nova dejavnost naj bi bil bakro tisk ter kaširanje raznih folij. Kaširane folije so na jugoslovanskem tržišču zelo deficitarne in so potrošniki v glavnem odvisni od uvoza. V Sloveniji pa imamo industrijo, ki se intenzivno ukvarja z razvojem in tehno logijo proizvodnje alu-folije. (Nadal jevanje na 2. strani) To so v glavnem smeri, v katere se bodo koncentrirale naše razvojne tehnološke sile. Nadaljnje dviganje produktivnosti brez novih investicijskih vlaganj je nemogoč, če samo pogledamo porast proizvodnje in produktivnosti v obdobju zadnjih lot: T3 03 M -C o ^ •2 N g 2 03 S G £ g 'S o a g ‘5 2 N S-, " o ~ U 03 s- c. o« > e 1.673.400 105,44 28,362 1.874.400 107,78 39,050 1.120,700 100,43 43,103 (Nadaljevanje s 1. strani) Naša želja je, da bi se naš TOZD razvil v nosilca proizvodnje kaširanja in tiskanja raznih folij. Vendar nas na item področju čaka še ogromno razvojno tehnološko delo, ki bo zahtevalo tudi razmeroma mnogo finančnih sredstev. o 1.587.000 1.739.000 1.115,800 Prikazana razpredilnica velja samo za oddelek pločevinaste embalaže. Tako ugodne rezultate nam je uspelo doseči s tem, da smo z nabavo določenih strojev odpravili tako imenovana »ozka grla« v proizvodnji, poiskali ter odpra- Registracija TOZD vili določene notranje rezerve. Ra/predilnica tudi jasno kaže, da brez novih investicijskih vlaganj ne moremo nadalje dvigati pro izvodnje in produktivnosti. Razgovore z ostalima dvema direktorjema bomo objavili v naslednji številki »Naš glas«. Generalni direktor HP V zadnji številki »Naš glas« smo poročali o registraciji TOZD. Na sestanku političnega aktiva je bilo Sklenjeno, da se izvede registracija do 31. avgusta 1974. Marjan Fiško, ki je zadolžen za izvedbo registracije: »Čeprav smo že v začetku devetega meseca, registracije še ni. TOZD bodo registrirane takoj, ko bodo na zborih delovnih ljudi sprejeli samoupravni sporazum o združitvi TOZD v Kombinat konzervne industrije in samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev.« Zbor delovnih ljudi v Irisu je bil 9. septembra 1974, kjer je zadnji zbor potrdil s spremembami oba sporazuma. Tako se je pričelo delo za registracijo TOZD. Pravna služba je 16. septembra vložila pred/jnambo za registracijo. Ker ima sodišče precej takih zapoznelih vlog še ne vemo, kdaj bomo končno registrirani. Tako je delo izvršeno. Ostaja pa še odprto vprašanje samoupravnih skupnosti Transport in Vzdrževanje. Na sestanku političnega aktiva sta bila zadolžena Tomaž Pavletič in Zvonko Grahek, da pripravita predlog, bo Transport in Vzdrževanje TOZD ali ostane samoupravna skupnost. TRANSPORT — TOZD ALI NE? Koliko temeljnih organizacij združenega dela bo v našem podjetju, smo se odločili v zadnjih mesecih lanskega leta. Ker se o tem, kateri del podjetja bo TOZD odločajo na osnovi analize delavci vsakega dela podjetja, se je na predlog političnih organizacij odločilo, da bomo imeli devet zborov. Ti zbori so se na osnovi analize o družbeno ekonomski upravičenosti ustanovitve TOZD odločili, da se v podjetju ustanovi štiri TOZD. Analiza je ugotovila, da tudi Transport dosega rezultate dela, ki se lahko kvantificirajo neposredno kot vrednost na trgu. Ker pa je transport ustanovljen s ciljem, da s svojim delom omogoča doseganje višjega dohodka proizvodnji, naj bi imel tudi v bodoče tak cilj. Glede na dejstvo, da je delo Transporta merljivo in, da je možno ugotavljati njegov dohodek ker je njegovo delo pomemb- no za vse TOZD, se je Transport ustanovil kot samoupravna skupnost. Delavci Transporta pa so že ob ustanovitvi zahtevali, da se za njihovo samoupravno Skupnost ugotavlja rentabilnost tako, da se v pogodbi s TOZD določa cena uslug (prevozov). Zahtevali so tudi, da mora biti osebni dohodek delavca v Transportu odvisen ne le od uspeha TOZD, ampak od njihovega lastnega uspeha. Prav tako so delavci Transporta zahtevali, da se jim s perspektivnim planom in z letnim planom podjetja omogoči, da bi samostojno odločali o razširjeni reprodukciji vsaj z delom dobička, ki bi ga ustanovili. Tak je bil dogovor v lanskem letu, ki je bil sprejet na vseh zborih delovnih ljudi. Dogovor je na nekaterih področjih realiziran na nekaterih pa ni. Tako kot za vse TOZD se ugotavlja na osnovi dogovorjenih cen rentabilnost Transporta. Kljub dejstvom, da so cene Transporta nižje od zunanjih podjetij, smo lahko zadovoljni z njegovo rentabilnostjo. Ker kas-niimo s sprejemom pianov, delavci Transporta niso imeli možnosti samostojnega delnega odločanja o razširjeni reprodukciji. Ker še nimamo sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, delavci Transporta niso nagrajeni po uspehu svoje samoupravne skupnosti. Na sestanku političnega aktiva je bilo tudi razpravljano o statusu Transporta, ki naj bi se uredil na osnovi sprejetega sporazuma o združitvi. Status Transporta pa že rešuje sporazum o združitvi, utemeljuje pa Analiza o upravičenosti utemeljitve TOZD. Na avgustovskem sestanku delavcev Transporta, ko so razpravljali o osebnih dohodkih je bilo dogovorjeno, da bodo konec leta razpravljali o realizaciji lanskoletnih dogovorov in Sporazumu o združitvi. Tedaj se bo razpravljalo tudi o morebitni ustanovitvi TOZD Transport. O samoupravni skupnosti Vzdrževanje lahko samo še dodamo, da veljajo podobna načela, ker bo potrebno počakati, da čas prinese določene odločitve. Generalni direktor H P Polde MAČEK nam odgovarja na postavljena vprašanja: V 6. členu samoupravnega sporazuma so določene dejavnosti, ki naj bi se skupno opravljale. Na katerih področjih so se že pokazali uspehi? šesti člen (samoupravnega sporazuma določa skupne dejavnosti, ki se lahko opravljajo, koordinirajo med TOZD in OZD v okviru HP. To so dejavnosti, kjer moramo v procesu našega sodelovanja čiroprej doseči 'skupni jezik. Če nam ne bo uspelo takoj na vseh področjih, pa menim, da je usklajen skupen razvojni program — naša skupna in najvažnejša naloga. To nam nalaga ustava in niz družbenih dokumentov, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju. Dosedanja preteklost in praksa, 'da vsak načrtuje podjetniško, izolirano od drugih in družbe ali še slabše, da sploh ne načrtuje, je pustilo kopico problemov v organizacijah združenega dela kot v širši družbenopolitični skupnosti. V družbi, v kateri gradimo tržnoplanisko gospodarstvo je programiranje bodočega razvoja dolžnost in obveza. Tako kot skupni razvojni program je za HP in naše skupno sodelovanje potreben in nujen ludi skupen nastop na tržišču Danes postajajo samoupravni sporazumi med proizvodnjo in trgovino obveza in bi naš skupen usklajen nastop pomenil novo kvaliteto v medsebojnih odnosih, v katerih naj bodo izraženi tako interesi proizvodnje kot trgovine. Tudi združevanje sredstev za skupne naložbe ali za kreditiranje v okviru HP je nu jnost. Vsaka temeljna organizacija združenega dela razpolaga z dohodkom in odloča o razširjeni reprodukciji, vendar povezano z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in v širših asociacijah. Torej ima temeljna organizacija združenega dela poleg pravice, da odloča o dohodku in razširjeni reprodukciji tudi dolžnost, da svoje delo in sredstva združuje z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela ter, da skupaj z njimi usklajuje razvojne programe in plane v procese družbene reprodukcije. Kakšna naj bi bila po vašem najbolj idealna oblika združevanja vseh šestih podjetij? Idealnih oblik združevanja po mojem nimamo in ne poznamo, torej ni »receptov«. Na osnovi ustave, ki daje temelj združevanju pa menim, da ste tako v okviru vaše organizacije, i n v H P našli tisto obliko, ki odgovarja. Povsem razumljivo je, da iščemo pota in oblike in da bo šele praksa pokazala kaj je boljše oziroma najboljše. Kje so možnosti, da bomo uspeli? Od nas vseh skupaj, vseh delovnih ljudi v okviru H P, od skupne volje, jasno začrtane politike zavisi naša pot in napredek. Posamezniki brez podpore ne pomenijo veliko. Če bomo enotni in prežeti z željo, da skupaj ustvarjamo, če se bomo obnašali manj podjetniško, lokalistično, bomo uspeli, v nasprotnem pa bo naš mehanizem obstal, kar bi bilo slabo. Eden najbolj perečih problemov v Delamarisu so investicije. Ali bodo lahko ostala podjetja v HP Združenem podjetju pri tem pomagala? Razvojni programi oziroma investicije, kot pravite, so problem v Delamarisu. To ini samo vaš problem, saj se z istimi problemi ukvarjajo tudi druge organizacije v okviru HP. Res je, da imamo zelo malo zrelih razvojnih programov in projektov, predvsem takih, kjer bi bile naložbe donosne. Zato menim, da bodo dobre razvojne programe, projekte podprle vse temeljne organizacije združenega dela v okviru HP, na osnovi skupnih vlaganj alti kreditiranja. Preteklo je devet mesecev od podpira samoupravnega sporazuma. V sporazumu je določeno tudi združevanje sredstev, ki so pogoj za nadaljnje delo. Koliko je že izvedeno? Samoupravni sporazum o združevanju sredstev je bil dan v javno razpravo v mesecu maju in prav te dni zaključujemo to delo. Dogovorjeno je, da bi v letu 1975 začeli združevati sredstva za skupaj dogovorjene projekte. Zato sloji pred temeljnimi organizacijami združenega dela velika odgovornost in dolžnost, da pripravijo svoje razvojne programe in projekte, šele tedaj se bodo temeljne organizacije združenega dela v okviru HP lahko odločale, kje bodo sodelovale. f fj Marjan Prelaz na sprejemu v Puli Dvajset let v tovarni Dolga je doba 20 let. Še posebno če moraš zjutraj ob šestih biti na delovnem mestu in ob dveh odhajaš nazaj domov. Včasih pa še nadurno delo, težave, a kljub temu veselje, ker veš, da te nekje potrebujejo, da čakajo na tebe, na tvoj delež pri delu. STANE 'RESNIK je vodja ribarnice v Ljubljani. Hoteli smo zvedeti nekaj o njemu in njegovem delu v našem kombinatu. Prav tako nas je zanimalo povezovanje matičnega podjetja z delavci izven in njihovo sodelovanje pri odločitvah, ko naj bi bili vsi delavci enakopravno udeleženi. Tov. Stane Resnik se je našemu vabilu odzval in nam poslal pismeni prispevek. Rodil tsem se 10. 4. 1930 v Ljubljani, ikot drugi sin delavske družine. 2e v začetku leta 1942 sem se vključil v NOB, kjer sem delal skupaj s starši in starejšim bratom. Organizirano sem sodeloval do konca vojne. Po osvoboditvi sem leta 1945 sodeloval pri prvi mladinski delovni akciji v Bohinju in leta 1946 pri gradnji mladinske proge Brčko— fianoviči. Istega leta sem se po politični liniji moral zaposliti pri Organih za notranje zadeve. Na lastno željo sem leta 1952 nastopil službo pri Glavni zadružni /vezi v Ljubljani. Po šestih mesecih sem bil premeščen k Zadružnem podjetju »Agrotehnika« kot komercialist za reprodukcijski material. K novo ustanovljenemu podjetju »Riba« Izola Export-Import sem bil premeščen 1.11. 1954 kot glavni komercialist. Čeprav sem bil do tega časa vnet sladkovodni ribič, je morsko ribištvo pomenilo zame popolnoma novo panogo delovanja. To pa ni bilo nič čudnega, saj je bila v Ljubljani naprodaj samo mala sardeiica-papalina. S pomočjo sodelavcev-domačinov, ki so bili že strokovnjaki in z aktivnim udejstvovanjem tako pri organizaciji ulova, kot pri organiziranju prodajnih centrov, kar je bilo v tistem času šele v razvoju, sem se kmalu vključil v delovni kolektiv. Da bi lahko čimveč svežih rib (zmrznjenih takrat še nismo poznali) plasirali na notranje tržišče je bilo potrebno nabaviti avtopark in preko OLO v notranjosti Slovenije zainteresirati posamezne trgovinske oragnizaci je za gradnjo ali adaptacijo raznih prostorov, ki bi prišli v poštev za ribarnice. Bilo je veliko sestankov, plodnih in neplodnih, v Mariboru, Celju, Ljubl jani, Kranju itd. dokler se ni problem- pomaknil iz mrtve točke. Zaradi kvalitete ribe, smo jo prevzemali v nočnih urah, jo ledenili in odpremljal' našim kupcem. V tem času so se močno usposobile in osamosvojile tudi naše remontne delavnice, tako mehanična, ladjedelnica in mrežarna, ki so zaradi izredno dobrega kadra prevzemala dela od generalnega remonta ladijskih motorjev, novogradnje ribiških čolnov, in vlečenje ladij na suho. Za take usluge smo prej zunanjim delavnicam drago plačevali. Zaradi približevanja ribe kupcu smo v Ljubljani odprli malo Ribarnico v prostorih Ljubljanske Škofije, ki je služila za maloprodajo ribe. Tako smo oskrbovali posamezna gostišča, menze in zunanjo vlakovno odpremo. Še danes posamezni redni kupci ne Stane Resnik morejo pozabiti kvaliteto morskih rib v itistem času, saj je bila tako po izbiri, kot po organoleptičnem videzu prvoklasna. Oktobra 1959 leta isem bil imenovan za »poslovodjo Ribarnice Ljubljana. Kot domačin in delno zaradi bolezni, sem prevzel novo delovno mesto. Delovni prostori niso niti minimalno odgovarjali sani-tamo-veterinarskim pogojem. Delovni pogoji so bili zaradi velike vlage, »ker ni bilo niti odtoka vode, temnih prostorov in utesnjenih mest za manipulacijo izredno težavni. Podnevi smo prodajali na drobno, ponoči pa prevzemali ribo iz Izole in jo pakirano v lesnih zabojih vozili na kolodvor ter odpremljali naročnikom izven Ljubljane. Veliko prodajalcev in delavcev je bilo zaposlenih v ribarnici, vendar je večina zaradi bolezni delo pustila. Zaradi vse večjega prometa in vse večjega povpraševanja po morskih ribah, je podjetje skup-no z Upravo 'trgov v Ljubljani zgradilo novo ribarnico, ki je bila odprta 10. 11. 1963. Delovni pogoj i iso se zlasti za prodajalke izboljšali, vendar so se tudi v novih prostorih sčasoma poika-zale napake, ki močno vplivajo na funkcionalnost pri dnevnem delu. Kaže se tudi dotrajanost posameznih sredstev, ki bi jih bilo potrebno nujno zamenjati. Poslovalnica je, posebno po komercialni liniji dobro povezana z matičnim podjetjem. Obveščeni smo delno tudi o raznih odločitvah, ki jih v matičnem podjetju sprejmejo posamezni organi samoupravljanja. Največ obvestil nam dajejo delavci iz oddelka prodaje sveže ribe in to telefonič-no pa tudi v Našem glasu zasledimo marsikaj novega. Sodelujemo pri volitvah samoupravnih organov vendar je to zaradi nepoznavanja posameznih kandidatov zelo težko. Ob organiziranju TOZD je naš predstavnik osebno sodeloval na sestanku v Izoli, o pristopu k Združenemu podjetju HP pa smo bili obveščeni telefonično in preko internega glasila. O tekočih dogodkih smo dokaj stov na oddelku TOZD »Riba«, od naših šoferjev, ki nam dostav-redno obveščeni od komerciali-ljajo »ribo, od posameznih delavcev kombinata, ki se mimogrede oglasijo v naši poslovalnici in pa razumljivo, z manjšo zamudo tudi iz našega internega glasila. Zaradi oddaljenosti od matičnega podjetja smo pa materialno prizadeti. Tako ne sodelujemo pri raznih izletih, ki jih organizira tovarniški sindikat, ne sodelujemo pri raznih proslavah, ki jih organizirajo posamezne organizacije našega matičnega podjetja, dolgo časa smo bili prikrajšani pri regresiranju malice, prikrajšani smo pri oskrbi z ozimnico itd. Naši člani z družinami so močno zainteresirani za letni dopust na morju, vendar te možnosti ni, ker ima podjetje počitniški dom samo v mrzli Lepeni. Ta višinski zrak odgovarja ljudem iz morja, nam bi zaradi vedno hladnih in vlažnih delovnih prostorov prijal letni oddih na toplem morju. Na koncu pa še tovariške pozdrave v ifienu kolektiva Ribarnice Ljubljana. Silvester Vran SILVESTER VRAN — skladiščnik transportne embalaže V začetku leta 1954 sem na pro-šno Justa Bole prišel v Izolo. Takrat so iz Izole odhajali ljudje v Italijo. Pomanjkanje ljudi se je začelo čutiti tudi v kulturi. Prav zato me je tov. Bole pritegnil na obalo, iker sem sodeloval pri glasbenikih. Takrat nas je bilo 25 članov muzike. Marsikaj se je naredilo, da bi ostala »kultura na slovenskem živa. Kakšne so spremembe v tovarni? Najprej, disciplina in red sta v tovarni dosti manjša, kot so bila takrat, iko sem prišel v tovarno. Tedaj smo vsako delo bolj resno prijeli, spoznavali smo se med seboj, spoštovanje do nadrejenih je bilo neprimerno večje. Dokler se nismo združili je bilo lažje, sedaj pa je zaradi dislociranosti mnogo manj discipline, škega inženirja. Z njim sva delala Vaše prvo delo? Leta 1954 smo dogradili oddelek paradižnika s pomočjo nem-še dva delavca. Potrebno je bilo mnogo nadur, katere smo dobili plačane. Dobivali smo tudi dobiček. Vaše prvo delovno mesto? Še preden sem prišel v tovarno sem gradil progo Sežana—Dutovlje, nato sem bil na mladinski progi v Sarajevu. V obratu Argo sem postal od-delkovodja težaške skupine, ki je štela 16 delavcev. Delo je bilo tedaj mnogo bolj naporno kot sedaj, iker smo morali vse narediti ročno. Vendar se ni nikoli zgodilo, da bi kamion toliko časa čakal na razkladanje, kot čaka sedaj. Se vam zdi, da bo sedaj boljše, ko imamo TOZD? Čeprav smo ustanovili TOZD, je še vedno polno nepravilnosti. Primanjkuje nam st rolk ovn j alkov, ki bi znali zastavljeno stvar v celoti .izpeljati. Spominjam se inženirjev, ki jih danes ni več pri nas, katere smo vsi spoštovali in se jih tudi bali. Kar so oni takrat rekli, to je tudi ostalo. Kakšna razlika je med samoupravljanjem danes in pred 20 leti? Motijo me določene stvari. Ker je danes najbolj živa in boleča točka osebni dohodek bi se kar tega dotaknil. Občutek imam, da je bilo delo pri določanju osebnega dohodka premalo resno. Polno je sprememb, novih pravilnikov, novih ljudi, vendar se dela manj. Mladi delavci predvsem strokovni bi morali tudi sami pokazati, kako se določene stvari dela, šele tedaj bodo tudi delavci imeli večje veselje pri delu. Sestankov je bilo tedaj manj. Direktor je Sklical skupaj vse od-delkovodje, povedal kaj je potrebno narediti in nobeden si ni upal ugovarjati. Danes takih direktnih sestankov z direktorji ni več. Vedno se spominjam kako smo delali, ko je bilo veliko ribe. Pospravili smo 27 vagonov ribe v 72 urah. Delo je bilo tako naporne, da nas je ostalo le devet delavcev. Vendar smo delo naredili. Zjutraj že pred šesto uro je morala biti riba v tovarni, zaito smo vstajali ob treh in hodili v hladilnico v Dekane, kjer smo jo nalagali. ■Ker je bila skupina težakov vedno večja so mi dodelili pomočnika. Leta 1967 pa sem prevzel skladišče embalaže in lesa na Ribi. Obseg dela se je vedno bolj manjšal, tako da sem od treh skladiščnikov ostal sam. Sedaj pa nimam niti prostora, kjer bi imel skladišče. Zato sem nezadovoljen. Poleg tega sem prizadet pri osebnem dohodku, saj imajo delavci, ki so prej delali pod mojim nadzorstvom sedaj večji o-sebni dohodek. ALBERTA GAŠPERINI — pred- delavka v obratu Iris Še danes je mlada, ko ima za seboj delovno dobo — 20 let. »Ko sem prišla delat kot 15-let-no dekle, som poslušala sodelavke, ki so govorile, da so zaposlene že pet, deset in več let. čudno se mi je dozdevalo, ker sem mislila, da nikoli ne bom toliko časa delala. Sedaj pa je za mano že 20 let. O spremembah v pod- (Nadaljevanje na strani 5) Ribiški praznik V sobto in nedeljo, 31. 8. in 1. 9. 1974 smo v Izoli praznovali ribiški praznik. Za Delamaris pa to ni bil samo dan veselega praznovanja, ampak tudi dan, ko smo se spomnili vseh naših delavcev, ki so zaposleni v podjetju že 20 let. Tudi ribiške ladje, ki so v letu 1973 imele naj večji ulov so dobile pohvale. Prav tako je dobila pohvalo ribiška ladja M/l Deklica, ki je imela največji ulov v letošnjem letu. V soboto zjutraj so iz luke v Izoli izplule ladje, ki so se nato v slavnostnem sprevodu vračale v luko, kjer jih je pričakala množica ljudi. Predsednik centralnega delavskega sveta Franc Kranjc je vse prisotne pozdravil 'in spregovoril: »Po sklepu samoupravnih organov vsako leto v okviru ribiškega praznilka nagradimo ljudi, ki so 20 let nepretrgoma zaposleni v našem podjetju. V podjetju ste se zaposlili prav v času, ko je slovensko primorje definitivno pripadlo ik matični domovini. Ker se je v 'tistem času precej delav- cev našega kombinata odselilo v Italijo, ste bili prav vi tisti, ki ste nasledili njihova delovna mesta in tako omogočili nemoteno proizvodnjo. Vsakdo med vami je v teh 20 letih dal delček samega sebe za razvoj našega podjetja. Mnogi so na tej poti obupali, iker niso znali potrpeti, niso znali skupaj z ostalimi deliti dobro in slabo. Mnogi izmed vas so pustili v tovarni svoje zdravje, vendar niste odnehali. Vztrajali ste, ustvarjali in vedno znova o-mogočali, da se je podjetje širilo in končno postalo to, kar je danes. Aktivno ste sodelovali pri u veljavljanju samoupravnih odnosov in tudi danes, ko stojijo pred nami nove naloge za še bolj poglobljene, odkrite in iskrene odnose, ko delavec na zboru odloča o večini zadev, ki so tako zanj, kakor tudi za tovarno življenjskega pomena, za odnose, ki jih določa nova ustava. Nova ustava je mejnik in v marsičem tudi oster, a preudaren zasuk v prid vsem, ki žive od dela, ki vedo in čutijo, da mora delavec v resnici odločilno poseči v sklepanje o lastnem delu, o delovnih razmerjih Kapitan ribiške ladje Sulec prejema nagrado K JBk' Glavni direktor ob čestitki 20-ietniku Teodorju Čoku ter uspehih svojega dela. Pri tem ne bo sam, ampak bo združen z delovnimi tovariši v združenem delu. Odločal pa ne bo le na svojem delovnem mestu, marveč povsod tam, kjer krožijo, in se oplajajo sadovi njegovega sedanjega in minulega dela. Naša naloga je, da obračunamo s težnjami in krogi, ki bi radi ohranili ločenost delavca od rezultatov dela. V tem je zgodovinski pomen novih odnosov, ki do sedaj v svetu še niso bili zapisani niti določeni. Del teh nalog smo v našem podjetju že opravili, vendar pred vsemi stoji še mnogo dola, mnogo odrekanja in solidarnosti, brez katerih ne bo uspeha. Kolikor bolj bo nova u stava postajala kri in meso našega življenja in dela, tolikor u-činkovitejše, prodornejše in bolj gospodarno podjetje bomo postali. Če ti novi odnosi ne bodo dan takojšnjih rezultatov ne smemo obupati. Preudarni in vztrajni moramo biti pri uresničevanju novih odnosov in jih spraviti v življenje z roko v roki. Ribiški praznik je predvsem praznik naših ribičev, ki kljub različnim težavam, dan za dnem odhajajo na lov za ribami, ki postajajo vedno bolj pomembna oblika beljakovinske prehrane. To je dan, ko vsako leto nagradimo posadke, ki so bile najbolj- še v lanski in letošnji sezoni u-lova. Spomnimo se težav, ki še delno onemogočajo razvoj ribištva, ki v okviru svoje dejavnosti še ni urejeno po enotnih kriterijih. Potrebna bo obnova tv hišikega ladjevja, kajti žalosten je podatek, da 14 let v Jugoslaviji ni bila zgrajena nobena večja ribiška ladja, medtem ko je znan razvoj ribištva v drugih državah. Zaradi pomanjkanja namenskih sredstev je onemogočeno uveljavljanje novih tehnologij v ribištvu — ribič ne bi bil več toliko odvisen od vremenskih in ostalih naravnih pogojev. Zaradi težkih pogojev dela je v nevarnosti tudi zaposlitev novih mladih moči. Šol, ki bi vzgajale novi kader ni, zato je nujno potrebno združevanje ribiške dejavnosti v Jugoslaviji tudi na področju izobraževanja. Lanskoletni ulov ribe je znašal 3.592 ton, letos pa so naši ribiči že ujeli 1.596 ton, kar je za 130 ton več kot v istem obdobju lani. Pred vami so meseci ulova, ki se jih, veselite in obenem tudi bojite, kajti če bo ribe preveč je ne bomo mogli vskladisciti in je bojazen omejitve ulova. Zato je največja želja vseh nas, da v prihodnje ta problem dokončno rešimo z izgradnjo nove in moderne hladilnice.« Na koncu svojega govora je predsednik Franc Kran jc iskreno čestital vsem slavljencem. Govor predsednika skupščine Gostje na ribiškem prazniku Zbor delovnih ljudi V dneh od 5. do 9. septembra letos so bili v vseh TOZD in samoupravnih skupnostih zbori delovnih ljudi, ki so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v Kombinatu konzervne industrije Delamaris, Izola. Na podlagi teh sprememb je bilo sprejeto prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma. Poleg tega so zbori obravnavali in sprejeli tudi samoupravni sporazum o delitvi sredstev Delamaris, Izola. Samoupravni sporazum o združitvi TOZD Kombinata Delamaris, Izola določa, da stopita citirana sporazuma- v veljavo, ko centralni delavski svet ugotovi, da jih je sprejela večina delavcev posamezne TOZD. Na podlagi zapisnikov zborov delovnih ljudi v TOZD je bil rezultat glasovanja naslednji: TOZD Argo je od 167 zaposlenih prisostvovalo na zboru 89, od tega je glasovalo »za« 89 članov. TOZD Iris je od 496 zaposlenih prisostvovalo na zboru 260, od tega je glasovalo »za« 260 članov. TOZD Pločevinka je od 107 za- goslenih prisostvovalo na zboru 0, od tega je glasovalo »za« 80 članov. TOZD Riba je od 250 zaposlenih prisostvovalo na zboru 137, LIMONADA LIMONADA na Delovska kontrola —bo ostala mrtva točka Pisali -smo že o delu delavske kontrole. Takrat delavska kontrola še ni pričela z delom, ker ni bilo izdelanega pravilnika. Pravilnik je sedaj izdelan, čeprav še ni sprejet. Kako je sedaj z delom delavske kontrole. O tem sem se ponovno pogovarjala s predsednikom Mirotom Petelinom, zaposlenim na oddelku paradižnika v TOZD Argo. Kaj je z delom delavske kontrole? Odbor delavske kontrole se je dvakrat sestal, komisije po TOZD pa še nikoli. Kakšno je sedaj delo delavske kontrole? Obravnavali smo predvsem gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, da ne bi ležala neizkoriščena, poiskali -smo 'podatke o našem tržišču, ugotovili neizvajanje določenih -sklepov in postavili vprašanje raziskovalne ladje »Knežak«. Ste katero stvar že dali končano v arhiv? Do sedaj še nobene. Podatke le težko dobimo pa še ti so večinoma nepopolni, tako da je delo težko. Moti pa me -to, da delo komisij -po TOZD še ni zaživelo. Upam, da bomo v določenih stvareh le uspeli in zaključili začete zadeve. ING. JOŽE ROJC, ki je tudi član odbora delavske kontrole je tak rile povedal: »Težko je koga prisiliti k delu če sam noče. Podobne probleme imamo pri sindikatu, kjer delo sindikalnih odborov tudi še ni zaživelo, čeprav so bili formalno že izvoljeni.« IVANKA FERLUGA — član odbora -delavske kontrole Najprej, vsak naj na svojem delovnem mestu dela, kar ima v opisu delovnega mesta, -potem delavska -kontrola ni potrebna. O delu delavske kontrole v našem podjetju, vem le to, da -smo podatke o nekaterih stvareh dobili, kot npr. od komerciale smo dobili analizo o prodaji v prvem tromesečju in za zadnja dva meseca. Poročilo -pa je tako, da bi ga bilo potrebno dobro preštudirati, vsi člani delavske kontrole pa nimajo časa, določene stvari pa tudi ne razumejo, kar je jasno -glede na strukturo. ADAMIČ STANKO je član delavske kontrole v TOZD Riba. Ker njihova komisija še nima predsednika sem ga vprašala, zakaj se še niso konstituirali in pričeli z delom? »Na zadnjem sestanku, ki smo ga imeli, sem bil od vseh članov samo jaz prisoten, zato je sekretar obljubil, da bo -sklical še enkrat našo komisijo, kjer bomo izvolili predsednika. Ker do danes še ni bilo sestanka, še nismo pričeli z delom in tudi predsednika nimamo.« od tega je glasovalo »za« 137 članov. Na podlagi zapisnikov zborov delovnih ljudi v TOZD je ugotovljeno, da je samoupravni sporazum o združitvi TOZD in samoupravni sporazum o delitvi sredstev Delamaris sprejela večina vseh delavcev posamezne TOZD. Zato se CDS predlaga v potrditev naslednji sklep: Na podlagi zapisnikov zborov delovnih ljudi v TOZD, ki so bili v dneh od 5. do 9. septembra le-tes, ugotavlja CDS, da sta bila z večino glasov vseh delavcev v TOZD sprejeta naslednja sporazuma: — Samoupravni sporazum o združitvi temelj-n-ih organizacij združenega dela Kombinata konzervne industrije Delamaris, Izola in — Samoupravni sporazum o delitvi sredstev v Delamaris, Izola. Tajništvo samouprav, organov (Nadaljevanje s strani 3) jetju vam toliko povem, da so ogromne. Ko sem prišla v obrat Argo, so tam predelovali ribe. Danes je celotna predelava ribe v I-risu. Tudi glede ostalega se je precej spremenilo. Včasih je bila večja disciplina, norme so bile manjše.« Kakšne so spremembe glede samoupravljanja? Tudi tukaj se je -precej spre- Ste sodelovali pri političnih organizacijah ali v samoupravnih organih? Pred leti sem bila član Delavskega sveta. Z drugim delom sem se -manj ukvarjala, ker me je potrebovala družina. Danes, ko gledamo delo delavskih svetov in odborov se moramo samo pohvalno izraziti o njihovem delu. ROZKA STRAH — blagajničarka Poklicala sem jo po telefonu. Želela sem zvedeti, kako se počuti po 20 letih dela v kombinatu. »Napišite, da mi je tukaj lepo, ker če bi se slabo počutila bi odšla iz podjetja. Najbolj pa sem vesela tedaj, ko je odprt žiro račun. Z vesljem delam svoje delo, s sodelavci se tudi razumem.« Mi pa smo tudi veseli, ko nam v -sušni čas okrog prvega v mesecu pride včasih kaka rjava kuverta. Gašperini Alberta menilo. Vendar delavci ne -morejo še vsega dojemati. Sliši se mnenje, da je to le izguba časa. Predvsem, ko so zbori delovnih ljudi. Nekateri delavci pa so že dojeli pomen samoupravljanja in se vključujejo v samoupravni sistem. Kako je bilo pri sprejemanju statuta v TOZD? Nekateri delavci ne vedo niti to kaj je statut. Kaj sploh beseda pomeni. Še težje je pri obravnavanju. Prav zato mislijo, da je to izguba časa. Rozka Strah Srečanje mladih Na seji predsedstva MA Delamaris Izola, ki je bila dne 22. 8. 1974, smo sprejeli sklep, da povabimo ob ribiškem prazniku mladince iz mladinskih aktivov, ki so v HP Združenem podjetju. V soboto smo jih predstavniki iz Delamarisa sprejeli na avtobusni postaji. PrišLi so predstavniki iz Droge Portorož, Union Ljubljana, Kolinska Ljubljana, in iz Talisa Maribor. Manjkali so samo mladinci iz Pivovarne Laško. Po kratkem razpoznavanju smo odšli pred hotel »Marino«, kjer smo prisostvovali svečani seji CDS. Mladinci iz podjetij v HP so se spoznali z našimi vodilnimi delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Popoldne smo imeli sestanek, kjer je uvodno besedo imela predsednica mladinskega aktiva Delamaris. Poročala je o ustanovitvi in delovanju mladinske organizacije v našem podjetju in o sami organizaciji podjetja. Mladinci smo se nato pogovarjali o problemih in delu posameznih mladinskih organizacij. Iz pogovora prisotnih je izzvenela želja, da še nadalje sodelujemo. Sprejeti so bili naslednji sklepi: — aktiv mladih delavcev Delamarisa je zadolžen, da takoj po kongresu mladih ,ki bo v oktobru skliče sestanek dvočlanskih del gači i iz aktivov mladih delavcev Združenega podjetja HP. Dvočlanske delegacije naj sestavljajo člani predsedstev aktiva mladih delavcev, — delegatu iz Kolinske in Delamarisa na 9. kongresu ZSMS je dana naloga, da budno spremljajo delo kongresa in pripravijo konkretne predloge za delo mladih v Združenem podjetju HP, — dvočlanske delegacije i/. aktivov mladih delavcev Združenega podjetja HP morajo priti na naslednji sestanek s pripravljenimi programi za delo^ v 1. 1975, — prisotni so zadolženi, da v svojih aktivih poročajo o stališčih sprejetih na razgovoru, — dvočlanske delegacije iz aktivov mladih delavcev Združenega podjetja HP naj nastopajo kot »Koordinacijski svet«, — aktiv mladih delavcev iz Pivovarne Laško naj seznani o-stale aktive če se s stališči sprejetimi na sestanku strinja, — informativnim službam v podjetjih se nalaga dolžnost, da v svojih glasilih poročajo o delu mladnskih aktivov v HP in o delu posameznih organizacij združenega dela v Združenem podjetju HP. S. Ana NAROČITE ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, la sprejema KAS, p.p. 179, Ljub- KNJIGE PREŠERNOVE ljana. _ DRUŽBE Zlata pravila so prijatelj, ki knjiga izrekov, napotkov, modro- nikdar ne razočara! Prešernova družba že dolgo ča- sti, ki jc bila z vsakim ponatisom V kolikor 'SC elani ^ našega jto* skrhi za Icdo iDriictno in po-razprodana. NOVA izdaja sop- lektiva zdijo naročiti na knjigo - hranie Tudi lotos imaio ternbra 1974. Zahtevajte prospek- naj izpolnijo gornji obrazec ter zbirko, kfjo S te v knjigarnah. Subskripcijska pošljejo na naslov. KAS, pjp. 179, . £ <=■ , d j kniiee- cena 100.— din. Direktna naroči- 61000 Ljubljana. J‘jJ pRgggRNOV ° KOLEDAR 1975. Koledar za leto 1975 bo izšel za 30- letnico osvoboditve in /v w n i i nica bo seveda primerno tej obletnici NAROČILNICA posvečen, tembolj ker bo hkrati obletnica konca druge svetovne vojne. Bodo pa v njem še dru- Podpisani ......................................................... gačni prispevki, tako da bo do- volj zanimiv za vsakogar. Natančen naslov ..................................................... 2. Janez Švajcer: KO ČLOVEK ZORI. Zgodba mladega človeka, ki iz nedoraslosti skoči v zakon, Zaposlen pri ................................................... v katerem si išče ‘trdnih (tal ob Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. Naročnino bom ga^omarue podoba*mnogih da- poravnal po povzetju. našnjih mladih ljudi, ki v svoji rasti prelahkotno jemljejo življe- Datum ............................. n;e lahkomiselno se zapletajo na vse strani, dokler se življenje ne Podpis postavi prednje v vsej svoji trdo- 3 Tone Svetina: UGASLO OGNJIŠČE. To je zgodba o enem od zadnjih samotarjev gozdovnikov, ki od prve svetovne vojne živi Z| . v | I A nekako odtujeno življenje od sve- akaj časopis tab pozno? J pritegne^ v dogajanje. Leta 1941 Na seji uredniškega odbora je škega odbora. Kaj pa menite vi, se poveže s partizani m ma član odbora predlagal, da bi po- člani kolektiva o takem načinu za tem 'tudi pade. vvnrv leg časopisa »Naš glas« izdajali informiranja? 4'. NadCDn»i,rai na i FNINA še interni »Informator«. Časopis, Ce bi bilo dovolj vaših prispev- |kaJa: ^ rornan kar je ki izide enkrat na mesec je pre- kov, bi lahko izdajali redno me- Knjiga se bereko n]e°ova malo informativen, ker so vse sečno »Naš glas« za informacije, umljivo, ^jj^ vsch najbo- novice zapoznele m tako za ve- ki so pomembne za takojšnjo in- f^L^nnlain nam ga prikazuje črno ljudi nezanimive. v formiranost pa bi izdajali Infor- Hste Srfni s katere Zato bomo za hitrejše m azur- mator. Vendar tudi pri Informa- ^Mostei še nismo tako dobro no informiranje izdajali »Infor- torju ne bo šlo brez pomoči de- aosicj mator«, časopis pa naj izhaja te- lavcev, posebno delavcev, ki ima- P c' vii aDA BREDA. To bo izbor daj, ko bo zbrano gradivo, ki bo j dostop ti0 VSeh informacij. Le najlapših pesmi, ki so nam jih * pomočjo takih dCavce, bo™ Sf „.£lUbL„M na„d»ega tor o problemih, ki so dolgoroč- zagotovili elanom kolektiva pra- blaga -Izbor bo prerez skoz^to nejšega pomona za podjetje. vočasno, pravilno in redno mfor- di v •' fKim;ra Takšen jc bil predlog uredni- miranje. Uredniški odbor k'6Z nV^ Frančišek Smerdu: RASTLINE IN NAŠE ZDRAVJE. ■ ■ Pisec nam je že znan, saj je ne- Spoznavajmo svojo ® ” jeli v novembru 1974 za 55 din, v m .i ■ ■ ■ platno vezane pa bodo veljale 85 delovno oroHnizscijo * nico na naslov PREŠERNOVA Iz prodajnega sektorja smo od — pravilne odgovore bomo iz- PRVi?Br’ M7^^an3’ 0r>C Sava Kapelj dobili predlog za žrebali ter nato nagradili tri iz- karska-norseto\a z . uvedbo igre Spoznavajmo svojo žrebance. delovno organizacijo. Kaj pa nagrada? Uredniški odbor se je odločil, Predlog prodajnega sektorja da ta predlog sprejme. Akcija omenja nagrade naših izdelkov, naj bi potekala takole: posebno izdelkov, ki jih rekla- — v časopisu bomo objavljali miramo. vprašanja, na katera bodo delav- Prosimo člane delovne skupno- ci odgovarjali. Svoje odgovore sti, da dajo svoje mnenje o tej bodo morali dati v nabiralnike akciji, ki naj pomaga pri spo- Našega glasu. znavanju delovne organizacije, — vprašanja bodo iz splošne njenega delovanja in organizira- tematike, vprašanja se bodo do nosti. Ce imate še kakšen boljši tikala poslovanja ter družbeno- predlog, le na dan z njim, veseli ekonomske organiziranosti. ga bomo. Uredniški odbor le še kdo med vami, ki rad ustvarja ? 9. kongres mladine Od 2 do 4. oktobra je bil v Moravcih pri Murski Soboti kongres mladih. Na kongresu kjer je bilo 480 delegatov iz vse Slovenije so bili sprejeti dokumenti, statuta ZSMS in resolucija. V teh dokumentih so se mladi oprodolili za akcijsko delovanje iz svojih vrst pa želijo odpraviti forumsko delo, ki je bilo do sedaj prisotno. Kongres sindikatov V letošnjem letu sta pred nami še kongres sindikatov Slovenije in Jugoslavije. Delegat na kongresu sindikatov Slovenije je predsednik sindikata Jože ing. Rojc, delegat na zveznem kongresu pa je delavka — mladinka Elda Umer. Ozimnica tudi letos Že vrsto let organizira naša sindikalna organizacija za člane ozimnico. Tudi letos nam jo bo naša sindikalna organizacija priskrbela. Proizvodnja v mesecu avgustu V tonah ARGO 281,3 IRIS 701,2 PLOČEVINKA 184,1 RIBA 583,6 V zadnji številki »Naš glas« smo končali članek Janeza Molka, ki govori o njegovi dejavnosti na področju kulture. Prepričana pa sem, da imamo v našem OZD še ostale člane, ki se v prostem času ukvarjajo z amaterskim kiparjenjem, risanjem ali rezbarjenjem. Želimo, da tudi ostali delavci zberejo pogum ter nam povedo o svojem ustvarjalnem delu. Seveda tisti, ki se s tem ukvarjajo. Veseli bomo, ko nam boste sporočili svoje ime ali ime svojega sodelavca, za katerega veste, da se ukvarja z raznimi oblikami ustvarjanja. Člani partizanske enote Boj proti pljučnim'' Kajenje in zdravje Tobak že več stoletij širom po svetu uporabljajo na različne načine kot sredstvo za povečanje veselja do življenja ali kot pripomoček za premagovanje nekaterih življenjskih problemov. V 20. stoletju pomeni novo stopnjo pri uživanju tobaka — povečana poraba cigaret, ki jiih izdelujejo ponajveč z umetno sušenega tobaka. V zadnjih 20 letih so številne količine in epidemiološke študije, podprte tudi z nadrobnimi laboratorijskimi raziskavami, jasno pokazale, da kajenje cigaret škoduje zdravju tako močno, da moramo vsekakor najti sredstva in poti, da ga zaustavimo. Pokazalo se je, da ima kajenje cigaret glavno vlogo pri nastanku mnogih bolezni, najpomembnejše med njimi pa so ishe-mična srčna obolenja, rak na pljučih, kronični bronchitis in emfizem. Poleg teh bolezni, ki so med glavnimi vzroki smrti, povzroča kajonje cigaret še mnogo nadležnih nesposobnosti za delo zaradi pljučnih in srčnih bolezni, hkrati pa povečuje umrljivost in nezmožnost za delo še v mnogih primerih. Povečano kajenje cigaret pri ženskah v razvitih deželah v zadnjem času ima že posledice v povečani umrljivosti in obolenjih za pljučnim rakom in drugimi boleznimi. Dokazi za zvezo med kajenjem in boleznijo Epidemiološke študije so ugotovile dve vrsti odnosov med navado kajenja in oboleznostjo: 1. Retrospektivne študije v katerih kadilske navade bolnikov z določenimi boleznimi primerjamo s kadilskimi navadami kontrolnih skupin iste starosti in spola, ki pa so bolni za drugačnimi boleznimi. Retrospektivne študije so podvržene mnogih oblikam vplivanja, vendar so te študije pripomogle do zelo koristnih informacij in so jih napravili v številnih državah. Mnogo raziskav so napravili tudi o prevalenci bolezni med raznimi vrstami prebivalcev glede na kadilske navade. 2. Prospektivnc študije, v katerih ugotavljajo kadilske navade pri velikem številu kadilcev, v naslednjih letih beležijo njihovo umrljivost in obolevnost ter jo primerjajo s skupinami nekadilcev. Takšnih študij so doslej napravili največ v Kanadi, ZDA, Angliji. Ta preučevanja so potrdila ugotovitve pri retrospektivnih študijah im dala zelo natančne informaoije o povezanosti med kajenjem in splošno umrljivostjo tor med obolevnostjo in umrljivostjo zaradi specifičnih 'bolezni. Obširne prospektivne študije pri moških so vse pokazale: 1. da je umrljivost pri kadilcih, vzetih skupaj kot ena celota, približno za 80 odstotkov večja kakor pri nekadilcih, 2. čezmerea umrljivost narašča s povečano uporabo cigaret, 3. je čezmerna umrljivost večja pri tistih, ki so začeli kaditi že mlajši, kakor pri tistih, ki so začeli kaditi šele kasneje v življenju, 4. je večja umrljivost pri kadilcih cigaret, ki inhalirajo, kakor pri tistih, ki ne inhalirajo, 5. je umrljivost manjša pri tistih kadilcih, ki so prenehali kaditi, kakor pri tistih, ki kadijo naprej. Stopnja umrljivosti pa se približuje zadevni stopnji nekadilcev toliko bolj, kolikor traja njihova abstinenca. Pljučni rak je pri nekadilcih redek. Dokaz, da kajenje cigaret močno poveča obolenja za pljučnim rakom, ni mogoče spodbiti. Zato je mogoče napovedati, da bi se po vsem svotu razširjena epidemijo bolezni, ki dandanašnji mori stotisočc kadilcev vsako leto, zaustavila in pričela pojemati, če bi kajenje opustili ali, če bi izdelovali aigarete, ki ne povzročajo nevarnosti raka. Kako vpliva kajenje cigaret na srce? Dognano je, da kajenje cigaret oziroma injioiranje nikotina pospešuje izločanje kateholami-nov iz adrenalnih žlez. Te snovi povečujejo nagnjenost k srčnim aritmijam, ki lahko povzročijo nenadno smrt. (Nadaljevanje prihodnjič) Uspela vaja partizanske enote S partizansko enoto Delamaris — Polimer je bila od 1. do 3. avgusta terenska vaja na območju Kozine. Terenska vaja je potekala po že pripravljenem programu. Ta terenska vaja je bila izvedena pod posebnimi pogoji, ker so člani enote taborili pod šotori. Prostor za taborjenje in prehrana sta bili že predhodno dobro urejeni, tako da ni prihajalo do raznih nevšečnosti, ali pomanjkljivosti. Vremenski pogoji za pouk niso bili najboljši, ker je prav te dni bilo zelo vroče. Vendar je imela tudi svoje prednosti, ker smo tako preizkusili fizično pripravljenost članov enote ob nenormalnih pogojih. Med drugimi spretnostmi je bil cilj pouka tudi preizkus spretnosti članov enote v streljanju na trenutne cilje. Pri tem so se nekateri člani odlično izkazali. Kot celota pa je enota dosegla skoraj prav dober uspeh - Na vajo so bili člani partizanske enote dobro pripravljeni. Samo eden je bil na vajo povsem nepripravljen in je zaradi svoje nepripravljenosti dajal pripombe, na stvari, ki bi jih moral sam urediti. Svoje pravice je dobro poznal na obveznosti pa je pozabil. Terenska vaja na taborjenju je pod vodstvom aktivnega oficirja in tov. Silva Sika popolnoma u-spela. Zahvaljujemo se odborom za ljudsko obrambo v našem podjetju in Polimerju, ker so nam omogočili izvedbo 'terenske vaje. Prav tako gre naša zahvala aktivnemu oficirju JLA, predsedniku skupščine občine Jožetu Bolje za prijazne besede izrečene ob njegovem obisku in pomočniku glavnega direktorja Marjanu Piško, ki se nas je spomnil z hladnim okrečilom. Člani partizanske enote Dela-maris-Polimer so še enkrat potrdili resnično pripravljenost pri izvrševanju nalog za obrambo naše socialistične samoupravne ureditve. Žarko Višnjič Partizanski enoti se je prileglo kosilo Ob 30-letnici granične mornariške brigade je bil povabljen v Pulo Marjan Prelaz, ki je dobil pohvalo in srebren emblem. Marjan Prelaz je kot vodja ribiške flote v našem podjetju že ves čas aktivno sodeloval z vojaško mornarico. Kot gojenec vojaške pomorske šole v Splitu se zaveda, da je naša obrambna moč, tudi v dobri ribiški floti ne samo v vojaških ladjah. To pa tudi ves čas dokazuje z aktivnim sodelovanjem s člani vojaških pomorskih ladij. Embiem Športne igre ob ribiškem prazniku Vlečenje vrvi VLEČENJE VRVI Ob ribiškem prazniku so bile organizirane razne igre. V soboto popoldne je bilo na sporedu (vlečenje vrvi. Igra je zelo zanimiva. Za nas Izolane je bila na koncu nezanimiva, ker so predstavniki iz Izole potegih »krajši konec«, s tem da so jih Pirančani dvakrat potegnili čez belo črto. Za navdušene gledalce je to pomenilo dokaj žalosten konec njihovega pričakovanja. Za drugo leto ribiči obljubljajo pekom hujšo borbo. Kondicijsko se bodo tudi dobro pripravili. Namesto, da bodo šli na spanje ob štirih zjutraj sploh ne bodo šli