79033 cena 10 dinarjev številka 1 (705) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva 1 . ........ 11 •^mammmtmmmum-" titovo velenje, 12. januarja 1984 — ------------------- * _ Seja zborov skupščine občine Velenje Večja produktivnost, večji izvoz Tudi v letošnjem letu, ki gotovo ne bo lažje od prejšnjega, bomo težili za selektivnim povečanjem proizvodnje, za večjim izvozom in nadaljnjim omejevanjem porabe. Tako predvidevata zvezna in republiška resolucija nadaljnjega razvoja, tako smo predvideli tudi v občini Velenje. Glavni cilji gospodarske politike so torej znani, tudi novi niso, le še bolj dosledno se bomo morali spoprijeti s slabostmi, ki so doslej negativno vplivale na to področje. Odpraviti bomo morali neodločnost, mlahavost, nesposobnost in nedelo, saj bomo drugače le stežka prebrodili težave, ki smo si jih naprtili z premalo premišljenim gospodarjenjem v prejšnjih letih. To je nekaj poudarkov z zadnje seje vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bila v sredo, ob konciu lanskega leta in na kateri so delegati - spregovorili o osnutku resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letošnjem letu. Posebno vprašanje so seveda izgube. Te so že tako utesnjeno poslovanje gospodarstva v naši dolini še dodatno obremenile. To težavo pa bomo lahko premagali le z velikim prizadevanjem, s skupnimi napori združenega dela celotne občine in ob velikem prizadevanju ter solidarnosti delavcev v naši republiki. Poglejmo še, kako v številkah izgledajo nekatere razvojne usmeritve v letošnjem letu. Družbeni proizvod gospodarstva v občini Velenje naj bi se povečal za 2 odstotka. Ob tem bi morali industrijsko proizvodnjo povečati za 3 do 4 odstotke, kmetijsko pa kar za 5 odstotkov. Zaposlovanje naj bi se ob tem povečalo le za 1 odstotek, tako da bi večjo proizvodnjo dosegli predvsem z dvigom produktivnosti. Izvoz blaga in storitev naj bi v naši občini povečali za 20 odstotkov, izvoz na konvertibilno področje pa za 25 odstotkov. To je za pet odstotkov več kot predvideva republiška resolucija. Sredstva za skupno in splošno porabo bodo naraščala za okoli 25 odstotkov počasneje Sindikati v občini Mozirje Razgibati ustvarjalnost delavcev Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta zveze; sindikatov Mozirje so med drugim obravnavali in sprejeli tudi predlog nalog sindikalne organizacije pri uresničevanju programa gospodarske stabilizacije. _ Predvsem je pomembno, da vse 'sindikalne aktiviste temeljito seznanijo, z bistvenimi cilji gospodarske stabilizacije, pri čemer bodo seveda dali poseben poudarek razmeram v občini Mozirje. Zato bodo morali vse naloge še posebej podrobno opredeliti v slehernem delovnem okolju, da bo vsak delavec vedel za svoje zadolžitve in možnosti za njihovo uresničitev. 2e pri načrtovanju nalog bodo na vseh področjih in ravneh poskrbeli za pravično razdelitev nalog in bremen, utišati pa tudi mnenja, da so stabilizacijske naloge omejevanje pravic in celo kazen za vse, kar je bilo v preteklosti storjenega. Med najpomembnejše naloge organizacij združenega dela vseka- kqr sodi večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Izvoz bo seveda treba najprej povečevati z obstoječimi zmogljivostmi, s tehnološkimi in organizacijskimi spremembami in bolj kakovostnim delom. To bo podlaga za kasnejše-uvajanje novih izvoznih programov in morebitno prestrukturiranje proizvodnje. Hitreje bo treba prilagajati proizvodne programe in s tem povečati delež novoustvarje-ne vrednosti, poti za njeno večanje pa so seveda jasno in že ničkoliko-krat jasno opredeljene. V Gornji Savinjski dolini je dokaj slabo stanje na področju inovacijske dejavnosti. Zato bo posebna pozornost veljala spodbujanju delavcev za oblikovanje in uporabo znanja v vsakdanji družbeni in delovni praksi. K boljšemu delu in večjemu vključevanju v mednarodno delitev dela bodo seveda morale prispevati svoj delež tudi dobre in učinkovite naložbe, prav tako pa tudi zaostrovanje odgovornosti in uveljavljanje načela nagrajevanja po delu. od rasti dohodka, sredstva za bruto osebne dohodke pa za okoli 20 odstotkov počasneje od dohodka. Med točkami dnevnega reda velja omeniti še dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v devetih mesecih preteklega .leta v občini Velenje. Kljub stalnemu padanju realnih osebnih dohodkov in bolj ali manj poudarjenih zahtevah po njihovem povečanju, so delavci upoštevali sprejete usmeritve. Le malo je bilo v devetmesečju prekoračite-ljev dovoljene rasti osebnih dohodkov, pa še ti so se do konca leta v glavnem uskladili s sprejeto družbeno usmeritvijo. Delegatom je spregovoril tudi predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, ki se jim je zahvalil za velika prizadevanja in obsežno delo, ki so ga opravili v letošnjem letu. Poudaril je uspehe, ki smo jih vendarle dosegli v tem sicer izredno zahtevnem letu, jih opozoril na težave in naloge, ki nas čakajo v prihodnje in jim zaželel srečno, predvsem pa delovno 1984 leto. B. Z. Velenjski rudarji Nakopali kar 5fQ25.000 ton lignita Velenjski rudarji so že tretjič zapored nakopali toliko premoga, kot si ga pred leti še zamisliti nismo mogli. Tudi v letu 1983 so namreč dosegli proizvodnjo 5 milijonov ton, oziroma natančneje nakopali so kar 5,025.000 ton lignita in s tem seveda dosegli nov letni rekordni izkop v zgodovini premogovnika. Za to so bili potrebni izjemni napori rudarjev in drugih delavcev. Namesto načrtovanih 266 delov-nikov so opravili kar 288 delavnikov, tako da počitka ni bilo veliko. K temu zelo velikemu uspehu so velenjskim rudarjem čestitali tudi Viktor Av-belj, predsednik predsedstva SR Slovenije, predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner, Janez Zemljarič, predsednik republiškega izvršnega sveta in Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Delavski svet Gorenje sozd ..................................i........................................................................................ Osnovne usmeritve za letošnje leto Na zadnji seji, bila je 27. decembra 1983, je delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje ocenil javno razpravo o tezah o prihodnji programski usmeritvi poslovnega sistema Gorenje, obnovi Gorenja, izhodiščih za sestavo plana za leto 1984 ter o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Usmeritve iz tez, dopolnjene s predlogi iz javne razprave, bodo izhodišče za pripravo samoupravnih splošnih aktov ter za dograjevanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v odviru sozda Gorenje. Med javno razpravo, ki so ji v delovnih organizacijah namenili potrebno pozornost, je bilo izoblikovanih več pripomb in predlogov tako, da bodo lahko osnovne vsebinske usmeritve za izdelavo samoupravnih splošnih aktov in za razne strokovne usmeritve kar najboljše. Sicer je javna razprava podprla predložene programske usmeritve sozda Gorenje v prihod- ZIMA, ZIMA BLLA — Ljubitelje bele opojnosti, še posebej naše šolarje, ki se pripravljajo na počitnice, kmetovalce in še koga, je snežna odeja vsekakor razveselila. Komunaieem in ostalim F seveda naložila obilo dela, ki ga opravljajo po svojih močeh, v čiščenje okolice svojih bivališč pa so se bolj ali manj uspešno vključili tudi stanovalci stanovanjskih stolpnic nje, dodati pa velja, da je bilo rav no to področje deležno največ po bud, predvsem tudi zategadelj, ker so v posameznih delovnih organizacijah želeli kar najbolj podrobne opredelitve o njihovem položaju in možnostih za nadaljnji razvoj v okviru Gorenja. Podprta so bila izhodišča za dopolnitev samoupravne organiziranosti Gorenje TGO, Gorenje Promet servis in Gorenje Interna banka. Razpravljala so nadalje soglašali s prizadevanji za ostvaritev večje ekonomske povezanosti med posameznimi dejavniki v okviru Gorenja ter za večjo medsebojno odvisnost v okviru dozda Gorenje. Sprejeta je bila tudi usmeritev o večjem združevanju sredstev v okviru poslovnega sistema, dogovorjenem v okviru srednjeročnih razvojnih načrtov. Tudi predlagano usklajeno načrtovanje in usklajena poslovna politika sta bila potrjena. Bistvenih pripomb ria predložene teze ni bilo. Delavski svet Gorenje sozd je zato gradivo, dopolnjeno s predlogi iz javne razprave, sprejel. Tako je dana osnova, da začno v okviru poslovnega sistema Gorenje v prihodnje urejati posamezna vprašanja bolj poenoteno oziroma, da začno ža posamezna področja sprejemati skupne osnove in jih tudi uresničevati. Tako bo mogoče, kot je bilo slišati na zadnji seji delavskega sveta, prenekatero stvar urejati bolj usklajeno kot doslej. V okviru sozda Gorenje so torej izoblikovane osnovne usmeritve tako za kratkoročno kot za dolgoročno delo, seveda pa bo treba sprejete usmeritve nenehno bogatiti s kvalitetnimi rešitvami. Potem, ko je delavski svet Gorenje SOZD potrdil teze o prihodnji programski usmeritvi tega nama Veleblagovnica Titovo Velenje poslovnega sistema, obnovi Gorenja, izhodiščih za sestavo plana ^a leto 1984 ter o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, je začel tudi postopek priprave in sprejemanja samoupravnih splošnih aktov. Delavski svet Gorenje SOZD se je na zadnji seji seznanil tudi s potekom priprave in uresničevanja projekta Obnova Gorenja, ocenil je uresničevanje samoupravnih sporazumov o dolgoročnem poslovnem sodelovanju na področju oskrbe s skupnimi strateškimi materiali. Sprejel pa je še samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva. Delegati delavskega sveta Gorenje SOZD so za novega predsednika izvolili Lovra Mežnarja iz Gorenja TGO; dcsedanji predsednik Djordje Erdeg se je namreč zaposlil v drugi delovni organizaciji. Predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik se je na zadnji seji zahvalil za prizadevno delo Djordju Erdegu. Zahvalo za nadvse uspešno vodenje ZKPO Gorenje TGO pa je izrekel tudi predsedniku Alešu licu, ki se je z novim letom vrnil v celjsko Kovinotehno. Plakete JLA Gorenju Kot priznanje za ureditev stalne razstave orožja in vojaške opreme v Nikincih in za sodelovanje z našo armado je pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo za vojaško gospodarsko področje general polkovnik Veijko Kadijevič podelil Gorenju plaketo JLA. Hkrati pa je direktor zvezne direkcije za promet in blagovne rezerve s posebnim namenom doktor S' etislav Popovič podelil posebno priznanje za velik osebni prispevek pri uresničevanju tega sodelovanja Bo-rotu Solinu iz Gorenja. Plaketo JLA je na priložnosti slovesnosti pred novim letom v Gorenju izročil predstavnik zveznega sekretariata Miodrag Radovanovič. 2 stran -k od Četrtka do četrtka Titovo Velenje * 12. Januaija 1884 Skupnost za zaposlovanje Zaposlovanje v rokah zaposlenih NA ZADNJI SEJI SKUPŠČINE ZA ZAPOSLOVANJE V PRETEKLEM LETU SO IMELI OSREDNJO TOČKO INFORMACIJO O POTEKU SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH IN STROKOVNIH PODLAG ZA USKLAJEVANJE NAČRTOV ZAPOSLOVANJA IN PROGRAM DELA ZA LETOS. Odsotnost pomembnejših naložb, krčenje materialnih možnosti razvoja družbenih dejavnosti in stagnacija terciarnega sektorja, bodo tudi v prihodnjem letu vplivali na možnost ustreznega zaposlovanja mladine, ki bo končala šolanje. Resno se bo potrebno spoprijeti z dejstvi, da akumulacija ne omogoča hitrejšega uvajanja tehnološko in kadrovsko zahtevnejših programov, ki bi lahko že v kratkem času zagotovili večie do: hodkovne »črnke. Nadaljnje omejevanje vseh oblik porabe pa bo imelo velik vpliv tudi na zaposlovanje v družbenih dejavnostih. Vozd se omejenih možnosti zaposlovanja v prihodnjem letu dobro zavedajo, zato so tudi njihovi kadrovski načrti zelo skopi. Potrebno pa je zagotoviti vsaj uresničitev nekaterih zahtev: i% stopnje rasti zaposlenosti v občini Velenja, 1,5% stopnjo odliva iz zaposlitve zaradi upokojevanja, zaposlitev vseh kadrovskih štipendistov, zaposlitev dveh pripravnikov na tri dodatne in nadomestne potrebe, za vsa pogodbena dela v negospodarstvu, ki trajajo več kot 60 dni v letu pa zaposliti osebe, ki Imajo ustrezno izobrazbo ne glede na izkušnje. Toje le nekaj od zahtev, ki jih v prihodnjem letu moramo zagotoviti. Delegati skupščine za zaposlovanje niso mogli mimo vprašanja, družboslovna usmeritev v Titovem Velenju, še prihodnje šolsko leto, da ali ne. Niso mogli mimo grenke izkušnje, ki so joob tem dobili, daje to pomembno vprašanje šlo mimo tistih, ki bi lahko kaj storili. Mogoče pa bomo lahko to odločitev že čez nekaj let prikazovali kot šolski primer naše kratkovidnosti in napačnih odločitev? mkp Skupnost otroškega varstva Nove cene v vzgojno varstvenih ustanovah Delegati občinske skupnosti otroSkega varstva so na zadnji seji spregovorili o delegatskem delovanju. Ta skupnost sicer v preteklosti ni imela teiav s sklepčnostjo, pa vendar so delegati zelo kritično spregovorili o tej težavi, zaradi katere je oteikočeno delegatsko delovanje mnogih samoupravnih interesnih skupnosti. Obsodili so delegate, ki so tako neodgovorni, da ne prihajajo na seje skupščin. Tako se pogosto dogaja, da marsikaterih problemov ne moremo pravočasno razrešiti in nastajajo še večje težave. Delegati le redko pomislijo, da so nastale zaradi njih in pogosto krivijo zato druge. Prav zaradi tega, so menili, da bi bilo prav, da bi vse tiste delegacije, ki se največkrat ne udeležijo sej, objavili tudi v Našem času. Na zadnji seji so potrdili rebans finančnega načrta. Ta je spremenjen na postavki denarne pomoči. Ta skupnost namenja kot funkcionalne oblike pomoči 6.134.000 dinarjev. Sredstva zato so zagojovili iz postavke denarne pomoči ter zaradi zmanjšanega prispevka za republiško solidarnost. Sklep o preusmeritvi sredstev so sprejeli že na eni prejšnjih šej. Namenili pa so jih za dokončanje investicije oziroma preureditev prostorov v domu učencev, pokrili so višje stroške malic v osnovnih šolah za vse otroke za meseca november in december ter v vzgojno varstvenih zavodih, plačali pa so tudi stroške varstva za otroke delavcev Gorenja ob dodatnih sobotah. Na 9. seji skupščine občinske skupnosti otroškega varstva so potrdili tudi.osnutek programa te skupnosti za prihodnje leto. V skladu s stabilizacijskimi usmeritvami načrtujejo zelo racionalno trošenje sredstev. V prihodnjem letu bo v dnevno varstvo zajetih skupaj z družinskim varstvom 1960 otrok, kar predstavlja 38,7 odstotka. S takšnim odstotkom bomo v občini Velenje precej pod republiškim povprečjem, saj je bilo v Sloveniji že v letošnjem letu v vrtcih oziroma v družinskem varstvu 41 odstotkov vseh predšolskih otrok. V letošnjem letu so pričeli izvajati program priprave na šolo v celoletni obliki za vse otroke. V prihodnjem letu bo vključenih v ta program v redni dejavnosti 560 otrok, 330 pa izven dnevnega varstva. Vzgojiteljice bodo izvajale tudi 50 urni program za Detletne otroke v mestnih kra- Društvo ekonomistov Titovo Velenje Še premalo kritični jevnih skupnostih, kjer je otrok manj pa bodo ta program združevali s programom priprave otrok na šolo. V prihodnjem letu ne bodo imeli sredstev za urejanje otroških igrišč, zato jih bodo le vzdrževali. Delegatka krajevne skupnosti Lokovica je na skupščini izrazila željo krajanov te krajevne skupnosti, ki bi radi uredili igrišče. Delegati so njen predlog sicer ocenili pozitivno, vendar pa jim bodo lahko pomagali, če bodo zbrali kakšna dodatna sredstva. Podobno je tudi z vlogo krajanov Šentilja, ki bi radi v prostorih doma krajanov uredili prostor za varstvo predšolskih otrok. Uporabljali bi ga za 50-urni program za petletne otroke, za malo šolo in druge dejavnosti društva prijateljev mladine za otroke. Kljub temu da je njihova prošnja dobro utemeljena, saj krajani nimajo primernih prostorov v ta namen, njihove vloge niso uspeli pozitivno razrešiti. Vendar pa so to kljub temu vnesli v program in bodo skušali pridobiti sredstva vsaj v letu 1985. Skupnost otroškega varstva bo tudi v prihodnje skrbela za delo z otroki in starti po krajevnih skupnostih, veliko pozornosti pa bodo namenili zdravi prehrani tako šolskih kot predšolskih otrok. 1 Precej obsežen je tudi program socialne varnosti družin z otroki. Ta obsega denarno pomoč družinam z otroki, subvencioniranje cen v vzgojno varstvenih zavodih ter cen šolske prehrane. Cene so v zadnjem letu močno poskočile in znižale življenjski standard. Zal brez povišanja tudi v vzgojno varstvenih ustanovah ne gre, kljub temu da naj bi v prihodnje občinska skupnost otroškega varstva pokrila tudi stroške osebnih dohodkov za varstvo otrok (varuhinje), doslej namreč pokrivajo le vzgojno delo (vzgojiteljice) vse ostalo pa krijejo starši s svojimi prispevki. Na zadnji seji so potrdili akontativne zneske oskrbnine in prehrane v vzgojnovarst-venih ustanovah. To pa zato, ker še ni sprejeta resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v občini. Oskrbnina se tako poveča s 1. 1. 1984 za 20,8 odstotkov. Cena prehrane pa se poveča za 52 odstotkov, v vendar bo del te podražitve pokrila skupnost otroškega varstva, tako da se ta strošek poveča za starše za 25 od stotkov. V začetku decembra so se sešli na redno sejo člani društva ekonomistov iz Titovega Velenja. Predavanju Gruškovnjaka iz Narodne banke Slovenije z naslovom .Problemi kreditno monetarne politike za leto 1984" je sledila živahna razprava o delu društva v zadnjih dveh letih, programu in finančnemu načrtu za leto 1984, dopolnili pa so še statut, podelili srebrne plakete Zveze ekonomistov Slovenije in izvolili novo vodstvo. V letošnjem letu je bilo v društvo ekonomistov Titovo Velenje vključenih 132 posameznikov in 7 kolektivnih članov. Mnogi ekonomisti so bili poleg delovnih obveznosti že dosedaj močno .vpreženi" v razreševanju družbeno gospodarskih vprašanj (delo v telesih Izvršnega sveta, občinske in republiške skupščine, zbornic, sindikatu, ZK, SZDL, sisih, krajevnih skupnostih, društvih. Osnovni namen tega društva je, da člani z uresničevanjem delovnega programa bolje delajo na svojih delovnih mestih in tudi širše. S strokovnim proučevanjem in opozarjanjem na težave pa so dolžni nakazati tudi možne rešitve. Društvo je bilo v preteklih letih še premalo kritično pri pripravi, sprejemanju in izvajanju raznih družbenih dokumentov, razen pri obravnavi resolucij za leto 1983. V prihodnje se morajo člani društva ekonomistov iz Titovega Velenja še bolj vključiti v na- daljni čimbolj uravnotežen razvoj občine. Eden od pogojev za tvor-nejše delo so delovni prostori, kjer bi se lahko sestajali, se seznanjali s strokovno literaturo, organizirali predavanja ter tako popestrili delo sekcij in aktivov, Z društvom računovodskih in finančnih delavcev pa se bo treba tudi v prihodnje tesneje povezovati. Delovni program za leto 1984 zajema tvorno sodelovanje pri obravnavi občinske resolucije, oblikovanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije občine Velenje, pripravi novega srednjeročnega načrta in projektu Velenje 2000. V svoj delovni program pa so člani društva ekonomistov zapisali še obiske in pogovore v organizacijah združenega dela, razprave o določenih temah (dohodkovni odnosi, ekonomski odnosi s tujino, nagrajevanje po delu, izgube), posvete, sodelovanje s sosednjimi društvi, oživitev dela sekcij. V ospredju prizadevanj pa mora biti povečevanje števila članov, predvsem mlajših delavoljnih, utrjevanje društva. Na skupščini so podelili tri srebrne plakete Zveze ekonomistov Slovenije za dolgoletno delo. Prejeli so jih Erika Veršec, Franc Zemva in Harold Karner. Nov devetčlanski upravni odbor pa bo v prihodnje vodil Bruno Zagode. Miroslav Zolnir Osnovna šola Mozirje Pestra obrambna vzgoja V programu komisije za usmerjanje mladih v vojaške šole in poklice pri občinski konferenci SZDL Mozirje je posebej zapisano, da je treba zlasti učence osnovnih šol podrobno seznaniti z delom in življenjem v vojaških šolah in vojašnicah. S celovito prestavitvijo tega področja in številnih možnosti bi v vojaške poklice, zagotovo pridobili več mladih. Temu področju so veliko pozornosti namenili tudi pri delu obrambnega krožka na osnovni šoli Mozirje. Seveda delovni program tega krožka vsebuje tudi ostale zanimivosti, za mlade še posebej privlačne. Sem sodi spoznavanje orožja in vojaške opreme,' zgodovina narodnoosvobodilnega boja, prikazovanje filmov in podobno. Najprizadevnejši člani obrambnih krožkov vseh štirih osemletk mozirske občine so decembra obiskali vojašnico v Celju in si ogledali orožje in opremo. Najbolj jih je zanimalo pešadijsko orožje, kot so avtomatske in polavtomatske puške, puškomitraljezi in minometi. Učenci so z velikim zanimanjem prisluhnili vojakom in starešinam na posameznih delovnih točkah in se obenem prepričali o veliki moči naše armade. Obrambni krožek na mozirski osnovni šoli ima v svojih vrstah tudi aktivne in dobre strelce. Vsako soboto se zbirajo na strelišču v Mozirju, spoznavajo orožje in krepijo svoje strelske veščine. Ob 22. decembru so pripravili tekmovanje v streljanju z zračno puško, najboljši pa so bili Tine Hajdinjak, Gorazd Venek in Marko Rak. Uspešno delo obrambnega krožka na osnovni šoli v Mozirju je vsekakor plod dobrega sodelovanja zunanjih sodelavcev, predvsem borcev, rezervnih starešin, strelcev in občinskih obrambnih dejavnikov. Takšnega sodelovanja si seveda vsi želijo tudi v bodoče. Franc Omladič Šaleška dolina Srečanja najstarejših krajanov Ob zaključku starega leta so v krajevnih skupnostih pripravili srečanja najstarejših krajanov. V Šoštanju je bilo to srečanje že 5. V restavraciji Kajuhovega doma se je 26. decembra zbralo nad 100 krajanov, starejših od 70 let. V veselem razpoloženju so po kramljali in obujali spomine na pretekla leta. Pozdravila jih je predsednica rdečega križa Elica Nago-de, v kulturnem programu so nastopili Soštanjski mladinci, za veselje pa je poskrbel" harmonikar Stanko „ Vrčkovnik in Ivan Soln, ki se je "srečanja udeležil s kitaro, (slika 1) V KS Staro Velenje so letos po izteku leta za starejše krajane pripravili srečanje, ki je bilo v gasil- skem .domu. V kulturnem programu so nastopili učenci iz osnovne šole Antona Aškerca. Pod vodstvom tovarišice Volkove so pripravili splet starih narodnih besedil, povezanih z narodnimi pesmimi. Ta nastop bo starejšim ostal še dolgo v spominu, saj jim je obudil spomin na mladost, (slika 2) Tudi v krajevni skupnosti Kono-vo je društvo za aktivnost žena pred iztekom leta pripravilo novoletno srečanje za starejše krajane. V tamkajšnji dvorani doma krajanov se jih je zbralo preko 60. Pester kulturni program pa so jim ob tej priložnosti pripravili člani dramske skupine KUD Lipa Kono-vo in otroci vzgojno varstvenega zavoda Čebelica, (slika 3) Sejem športne opreme Poleg številnih raznovrstnih prireditev ob zaključku lanskega leta je društvo prijateljev mladine Šoštanj letos prvič organiziralo tudi sejem rabljene smučarske opreme. Čeprav je bil to prvi tak sejem v Šoštanju v sredo 28. decembra v dvorani doma krajevne skupnosti, se je po izjavah predstavnikov društva prijateljev mladine kar dobro obnesel, zato upajo, da ga bodo prirejali tudi v bodoče. V. K. Šoštanj Dan JLA in novoletni koncert V Šoštanju je že tradicija, da Delavsko prosvetno društvo Svoboda priredi s svojimi sekcijami ob koncu leta novoletni koncert, ki je bil letos povezan tudi s proslavljanjem Dneva jugoslovanske ljudske armade. Prireditev je bila v petek, 23. decembra in Soštanjčani so do zadnjega kotička napolnili dvorano doma kulture. Kot že omenjeno je bil uvodni del namenjen proslavi dneva JLA, o kateri je spregovoril Anton Ko-lar, godba Zarja pa zaigrala državno himno. Z recitalom in pevskimi točkami so nastopili še učenci šole Biba Roeck pod vodstvom tovariša Toplaka. Po tej počastitivi naše ljudske armade je po 20 letnem premoru zopet nastopil pomlajeni zabavni orkester Elektra pod vodstvom Branka Skruba. Kot da so godbeniki želeli obuditi spomine na tiste čase izpred dveh desetletij, ko je orkester zasnoval in vodil Silvo Tamše, so zaigrali precej znanih melodij, ki so nas navduševale v prvih povojnih letih. Čeprav so izvajali bolj umirjeno zabavno glasbo, je Branko Skruba z živahnim dirigiranjem izvabil iz godbenikov vse kvalitete te glasbene zvrsti. Seveda je bilo pri ponovni oživitvi tega ansambla čutiti tako pri glasbenikih kakor občinstvu željo za izvajanje in poslušanje dobrih starh melodij, ki smo jih že skorajda pozabili. Solisti v 15-članskem orkestru Elektra so bili: klarinetist Darko Flis, Boris Mlinar ter že ruti-nirana solista s trobento Zdravko Zupančič in Jože Ošep. Le-ti so skupaj z ostalimi člani orkestra od skladbe do skladbe navduševali občinstvo tako, da so po gromkem aplavzu morali še nadaljevati. Torej vse staro le ni za staro šaro, saj so za uho prijetne melodije s spontanimi aplavzi nagrajevali tudi mladi poslušalci. Po tem dokaj zagretem uvodu je nastopil Šaleški oktet pod vodstvom Julija Pačnika s programom narodnih in umetnih pesmi. Tudi oktet je zapel v nekoliko pomlajeni sestavi, kar je razumljivo, saj obstoja že dve desetletji. Centralni del proslave pa je bil nastop mešanega pevskega zbora, ki ima v Šoštanju že več kot stoletno tradicijo, kar je razvidno iz arhhiv-skih fotografij. Zbor, ki seje zadnje leto številčno precej okrepil predvsem z mladimi člani, kar je zelo razveseljivo, vodi izredno prizadevna mlada študentka glasbe Anka Verdnik, ki je z zborom debi-tirala že na lanskoletnem novoletnem koncertu. Ob letošnjem zahtevnem pevskem repertoarju pa je treba tako mladi pevovodkinji kakor tudi zboru v celoti priznati vse pevske kvalitete, saj se moramo zavedati koliko ur in vaj je potrebno, da se zbor zlije v harmonično celoto. Zato jim je ob takih zahtevnih izvajanjih kot je bil letošnji nastop, izreči vso pohvalo in iskrene čestitke. Za konec dobri dve uri trajajočega koncerta je zaigrala še naša nepogrešljiva godba na pihala, ki jo že dolgo vrsto let vodi Silvo Tamše, katerega moramo predstaviti kot izvrstnega dirigenta, saj od godbenikov zahteva maksimum podrejenosti njegovi taktirki. Tudi zelo pomlajena godba Zarja je za novoletni nastop naštudirala nekaj novih skladb, ki so jih izvajali v splošno zadovoljstvo poslušalcev, saj je občinstvo vidno zadovoljno nagrajevalo vsako zaigrano skladbo. Tudi v godbenih vrstah ie treba, požrtvovalnih ljudi, ki poleg rednega dela v različnih delovnih organizacijah še dvakrat tedensko redno hodijo na vaje, da lahko naštudirajo tako zahteven repertoar. Kot že omenjeno, je tudi godba Zarja precej pomladila svoje vrste, med katerimi so tudi že priznani solisti kot sta Janez Suligoj in Branko Skruba s pozavno. Ob zaključku pa je nujno poudariti, da gre pri vseh nastopajočih za izredno voljo, požrtvovalnost in entuziazem, da lahko po številnih vajah pride do tako kvalitetne prireditve, kot je bil letošnji novoletni koncert. Vse tč vrline amaterskega delovanja je v svojem govoru poudaril in pohvalil tudi predsednik Svobode Šoštanj Maks Medved, ki se je za ves vložen trud zahvalil vsem nastopajočim, številnemu občinstvu v dvorani kakor tudi izvajalcem pa je zaželel iskreno voščilo za mirno sožitje in medsebojno razumevanje ter dobro počutje v prihodnjem letu. Viktor Kojc Mešani pevski zbor Svobode Šoštanj, ki ga vodi Anka Verdnik * 12. januarja 1384 * Titovo Velenje gospodarjenje nas cas*stran 3 Približevanje knjige delavcem V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju se je sredi meseca decembra začela že tradicionalna bralna akcija delavcev. Tokratna, že šesta, bralna akcija zapored, bo trajala do 22. februarja, ko bodo s sklepno manifestacijo obeležili tudi 40-letnico rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovni-ka-Kajuha. S to svojevrstno akcijo približevanja knjige delavcem so začeli v Gorenju s sodelovanjem Društva slovenskih pisateljev I978. leta. Doslej je 349 delavcev prebiralo dela 24 pisateljev in 14 pesnikov. Med zadnjo, peto, bralno akcijo, je 113 delavcev prebralo 437 dei. Izbor del za šesto bralno akcijo delavcev Gorenja pa je naslednji: Karel, Destovnik-Kajuh: Markaci- je; Polona Skrinjar: Pavla; Franc Lanišček — Feri: Peronarji; Rozalija Pregelj: Moj oče; Milan Kundera: Življenje je drugje; Flor-ja Lipuš: Odstranitev moje vasi in Mira Mihelič: Obraz v zrcalu. Bralne akcije delavcev Gorenja se vključujejo v prizadevanja za ustvaritev pogojev za razvoj celovite bralne kulture pri nas. Sicer pa so v Gorenju z bralnimi akcijami in z vsakokratnimi zaključnimi manifestacijami, na katere povabijo tudi pisce del, ki so jih delavci prebirali, zagotovijo neposredna srečanja delavcev z ustvarjalci. Zapisati pa kaže še ugotovitev, da delavci Gorenja zadnja leta pogosteje obiskujejo knjigarne in knjižnice ter da je vse več tistih, ki jim postaja knjiga stalna življenska sopotnica. Nov razstavno prodajni center 27. decembra so ob Celjski cesti, zraven Gorenjevega servisa, odprli nov razstavno prodajni center Gorenja. Prejšnji mesec je Gorenje odprlo tri take centre, in sicer v Zagrebu, Ljubljani in Titovem Velenju tako, da jim ima zdaj že 39. Gorenjevi razstavno prodajni centri Sirom po Jugoslaviji so prva informacija za vse o proizvodnem programu tega velikega poslovnega sistema, razvojnih hotenjih in načrtih. Seveda pa so razstavno prodajni centri namenjeni tudi kupcem. Zato je mogoče v njih zraven izdelkov, polizdelkov in rezervnih delov Gorenja najti tudi proizvode 11 drugih delovnih organizacij, ki dopolnjujejo ponudbo Gorenja. Kupcem je v razstavno prodajnih centrih Gorenja tako na voljo okrog 500 različnih izdelkov. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Rekordna mesec december in leto 1983 V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje so nadvse zahtevni načrt fizičnega obsega proizod-nje za leto 1983 uresničili s % %. Dosežena proizvodnja je rezultat velikih naprezanj delavcev Gorenje TGO, ki so opravili v zadnjih štirih mesecih 8 dodatnih delavnikov in se odpovedali dodatku za nadurno delo zanje, opravili pa so še precej udarniških delavnikov. Strokovni in administrativni delavci v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju pa so opravili v proizvodnji 8 delavnikov, ob tem pa še nad 3.000 udarniških delavnikov. V proizvodnji pa so udarniško delali tudi delavci drugih delovnih organizacij iz Šaleške doline, Gorenjevi štipendisti, člani raznih društev in klubov itd. V letu 1983 je prišlo s tekočih trakov v Gorenje TGO nad 1311 -000 velikih in 940.000 malih gospodinjskih aparatov, skoraj 1,Q31jOOO kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic, blizu 183.000 pohištvenih elementov itd. Dosežena proizvodnja je bila največja v vsem 304etnem obstoju Gorenje TGO, prav tako pa tudi vrednost proizvodnje. Sicer pa so decembra zabeležili rekordno mesečno proizvodnjo; v primerjavi s septembrom 1983 so jo povečali za 3 V Zadnji mesec starega leta so naredili, med drugim skoraj 184X100 velikih iu 86.000 malih gospodinjskih aparatov, vrednost proizvodnje pa je znašala 2,71 milijarde dinaijev: V primerjavi z decembrom 1982 so proizvodnjo prejšnji mesec povečali za nad 50%. Proizvodnja pa bi bila zagotovo še večja, če bi uspeli odpraviti vse težave, s katerimi so se srečevali pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom. Dodati velja, da je bila proizvodnja v zadnjih štirih mesecih lanskega leta, v primerjavi z mesečnim povprečjem prvega polletja, večja za nad 40 %, doseženih pa je bilo tudi več proizvodnih rekordov. Občuten porast proizvodnje sta v zadnjem času spremljala tudi izboljšana uspešnost gospodarjenja in povečanje konvertibilnega izvoza. Lani so naredili za prodajo na tuje v Gorenje TGO blizu 29.000 kuhalnih aparatov, 292.500 štedilnikov. 165.500 pralnih strojev, 242.500 hladilnikov. 173.000 zamrzovalnikov, 427.000 malih gospodinjskih aparatov. 233.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic. 14.000 pohištvenih elementov itd. V primerjavi z letom 1982 je bil lanskoletni fizični obseg proizvodnje večji za petino, proizvodnja za izvoz pa za 15 %, pri čemer se je najbolj povečala izvozna proizvodnja štedilnikov, in to kar za 34 V zamrzovalnikov in hladilnikov. V LETU 1984 BREZ IZGUBE IZ TEKOCECA POSLOVANJA Letos želijo v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje izdelati za 323 milijarde dinaijev gospodinjskih aparatov, notranje opreme, biroinformatike in tehnološke opreme, od tega za 15,5 milijard dinaijev. za izvoz. S tekočih trakov bo prišlo, med dragim, skoraj 3 milijone velikih in' malih gospodinjskih apratov, kar je 21 % več kot leta 1983, fphvaljujoč tudi 17 dodatnim delavnikom zaposlenih v Gorenju TGO. Skupni prihodek se bo, v primerjav i z ocenjenim za leto 1983,-povečal za 57 %. Največji skupni prihodek na domačem tržišču bodo ustvarili tozdi Zamrzovalniki, Pralna tehnika in Elektronika Titovo Velenje, na tujih tržiščih pa tozdi Štedilniki, Pralna tehnika, Zamrzovalniki in Hladilniki. Sicer bodo izv ažali vsi proizvodni tozdi. Dohodek pa je načrtovan v višini nekaj nad 6 milijard dinaijev, kar predstavlja v |* uiierjavi z oceno leta 1983, povečanje za 111%. Za letošnje leto v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje ne načrtujejo več izgube iz tekočega poslovanja. V primeru, da ne bi bilo potrebno kriti prevzete izgšbe tovarne Gorenje Koerting Elektronic in tečajnih razlik ter obresti za najeta ara cijska posojila, bi ostalo za poslovni in rezervni sklad Gorenje TGO v letu 1984, po zdajšnjih predvideva njih, skoraj 3,2 milijarde dinaijev. Največ naložbenega denarja pa bodo v Gorenje TGO v letu 1984 namenili za posodobitev proizvodnje v tozdu Pralna tehnika. Industrijska pekarna Titovo Velenje Pomagajo po svojih zmožnostih V prizadevanja delavcev Gorenja in širše družbene skupnosti za odpravo izgub delovne organizacije Gorenje so se po svojih zmožnostih vključili tudi delavci merksove Industrijske pekarne iz Titovega Velenja. Na zadnjem zboru delavcev v letu 1983 so namreč sprejeli sklep, da bodo dali Gorenju enodnevni decembrski zaslužek. Ko so na zboru delavcev, 28. de- cembra 1983, razpravljali o njihovi pomoči za pokrivanje izgub Gorenja, je večina delavcev razumela stisko Gorenja. Menili so, da je takšna akcija potrebna, vendar bi se zanjo mnogo lažje odločali, če bi bili znani krivci za takšen položaj. Prav pa bi tudi bilo, da bi lahko iz- _ delke Gorenja kupovali z dinarji in ne z devizami. Janez Zemljarič se je skupaj z Marjanom Orožnom udeležil seje delavskega sveta in čestital rudarjem za doseženo proizvodnjo Velenjski rudarji Rekordni izkop lignita Ob pomembcem proizvodnem dosežku — izkopa S milijonov 25 tisoč ton lignita—je bila ob koDc u leta v prostorih delavskega khiba v Titovem Velenju slavnostna seja delavskega sveta Bifaiik« lignita Velenje, katere so se med drugim udeležili tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič, predsednik republiškega sveta ZSS Marjani Orožen, in predsednik komiteja iza energetiko Na začetku je pretasedmk delavskega sveta Stane Cervzar dejal, da je v težkem energetskem položaju vsaka pridobi jena tona premoga pomemben dosežek. Zato vemo, kaj pomeni izkop 5 milijonov ton. Zavedati pa se je treba, kakšen trud rudarjev je bil potreben za ta uspeh.Tudi v predvidenih prostih sobotah, tudi ob nedeljah so rudarji kopali črno zlato, saj so imeli pred sabo jasno postavljen cilj, ki so ga tutfi dosegli. Posebno priznanje k temu njihovemu dosežku je bila seveda tudi uddežba tovarišev Janeza Zemlja-riča, Marjana Orožna in Jakoba Piskemika na njihovi slavnostni seji. V nadaljevanju seje je spregovoril Alojz Diaca, predsednik kolegijskega poslovodnega organa Rudnika lignita Velenje. Dejal je, da so jih pri njihovem vsakdanjem delu skozi vse leto pestile izredno težavne izkopne razmere, težki metangeokiški pogoji, vdor vode in blata, v zadnjih dneh decembra pa Se ogenj v jami Prdoge. Srečevali so se tudi s težavami pri preskrbi opreme in reprodukcijskih materialov. Uresničeno proizvodnjo so dosegli'v bistvu ob 13 mesečnem ddu, če upoštevamo, da so delali 22 dni več kot so načrtovali in pri odpisanosti osnovnih sredstev v višini 89 odstotkov. Pri tem pa se zaostrujejo možnosti pravočasne in zadostne oskrbe z opremo, rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom. Domača industrija pogosto kasni z delovnimi roki, težave ■ o s kakovostjo, hkrati pa proizvajalci zahtevajo sovlaganje in devizno uddežbo. V nadaljevanju je Alojz Diacči poudaril, da so pripravljeni storiti vse, da bi za naše gospodarstvo proizvedli čimveč premoga in energije. Pogoj za to pa je pravočasno nadomeščanje iztrošene opreme in še večja mehaniziranost jamskih del. Nujna je pravočasna zagotovitev potrebne opreme, rezervnih delov in drugega materiala ter takšna likvidnost rudnika, da -ne bo paralizirano poslovanje. Nepravočasna vlaganja in krpanja pri mehanizaciji rudnika dolgoročno niso sprejemljiva, saj lahko v prihodnosti usodno vplivajo na proizvodnjo. „Cesti tam vam k pomembnemu podvigu, ki ste ga zmogli, ko ste dali našemu energetskemu gospodarstvu in vsej naši družbi preko 5 milijonov ton premoga," je dejal rudarjem Janez Zemljarič in nadaljeval: „Te pomembne rezultate ste lahko dosegli predvsem z izjemno požrtvovalnostjo in prizadevanjem vseh rudarjev, tehnikov, inženirjev. Ta vaš uspeh nam je bil letos še posebej dragocen in spodbuden, saj smo se zaradi naravnih težav — pomanjkanja vode — znašli v vsej državi v dokaj težkih energetskih razmerah. S svojo požrtvovalnostjo, delom in Šesta bralna akcija delavcev Gorenja odločenostjo, da pomagate v teh velikih težavah, ste prispevali k mnogo boljši oskrbi s premogom in električno energijo ne le v naši republiki, ampak smo lahko dober dd energije, proizvedene iz vašega premoga, namenili tudi drugim republikam in pokrajinama in s tem reševali tudi njihove izredno zaostrene energetske razmere." V nadaljevanju je Janez Zemljarič poudaril, da nam sedanji odnosi v cenah ustvarjajo vdike težave v razvoju, zato bodo še naprej podpirali, da se cene energetskih virov in energije uskladijo z realnimi odnosi in potrebami, kakršne bi morale biti uveljavljene v našem gospodarstvu. Dejal je, da bodo v republiki storili vse, da bo v letu 1984 zagotovljena enostavna reprodukcija energetskega gospodarstva. To moramo storiti, če hočemo, da bomo še naprej zagotavljali povečano proizvodnjo in konvertibilni izvoz. Gospodarska politika v letu 1984 bo, kot je posebej poudaril predsednik republiškega izvršnega sveta, v veliki meri odvisna od tega, kako se bomo samoupravno in dohodkovno povezovali za to, da bomo zmanjšali proizvodne stroške, dosegali boljše izkoriščanje zmogljivosti, večje proizvodne in izvozne rezultate. Janez ' Zemljarič je svoj govor sklenil z naslednjimi besedami: ,,V letu 1984 bomo skušali storiti vse potrebno, da boste lahko nadaljevali vaše delo. Zato vas vabim, da storite vse kar morate, da bi končali leto spet s takšno številko kot ste jo v letu 1983. Vem da bo za to potrebno vdiko odrekanj, toda samo ddovni rezultati nam bodo pomagali iz težav. Veseli smo, ker te rezultate dosegate vi rudarji, energetiki nujno vam mora slediti vsa družba." Šoštanjske termoelektrarne Dosegli največjo proizvodnjo Medtem ko smo se po vsej Jugoslaviji, posebno zadnje mesece preteklega leta, otepali z velikimi elektroenergetskimi težavami, pa so delavci SoStanjskih Termoelektrarn uspeti doseči rekordno proizvodnjo 4 milijarde kilovatnih ur električne energije ter tako vsaj delno omiliti težave, ki so nas pestile na tem področju. Za proizvodnjo 4 milijarde kilo-vatnih ur je bilo porabljenih več kot 5 milijonov ton premoga. Termoelektrarne Šoštanj bi tako lahko porabile ves premog, ki so ga nakopali vdenjski rudarji, ker pa je Rudnik lignita Vdenje moral nameniti dd količin široki potrošnji, so manjkajoče količine (več kot milijon ton) dobili iz drugih rudnikov širom Jugoslavije in ga predelali v električno energijo. Predelava teh premogov je od 726 članskega kolektiva Termoelektrarn Šoštanj zahtevala številne dodatne napore, saj naprave niso prirejene na kakovost teh premogov. Delavci so morali ddati 15 prostih sobot, posamezne skupine pa še marsikatero neddjo. Rekordna proizvodnja je bila dosežena v pravem času, saj je zaradi izjemno sušnega leta primanjkovalo hidro energije, zmanjšana je bila poraba tekočih goriv na Termoelektrarne,, odpovedalo pa je še tudi marsikaj drugega. Ob tem velikem uspehu so v šo-štanjskih Termoelektrarnah ob koncu prejšnjega leta pripravili slovesnost, ki so se je udeležili tudi Vlado KlemenčK, takratni podpredsednik izvršnega sveta SRS, Jakob Piskernik, predsednik republiškega komiteja za energetiko ter Alojz Savioci, podpredsednik republiškega komiteja za energetiko. Seveda pa so bili na slovesnosti prisotni tudi drugi gostje iz republike, rudnikov, ki dobavljajo premog šoštanjskim termoelektrarnam ter naše občine. Franc Pečovnik, direktor delovne organizacije Termoelektrarne Šoštanj, je v govoru opozoril na velika prizadevanja, ki so jih vložili delava celotnega Rudarsko elektroenergetskega kombinata za dosego tega dlja, opozoril pa je tudi •na neustrezna ekonomska gibanja v energetiki ter na propadanje Šaleške doline zaradi eksploatacije premoga in odlaganja dektrofil-terskega pepela. ,,Kakor je na eni strani električna energija, ki se tu proizvaja ogromnega pomena za celotno našo družbo, pa se nam delavcem ki tu živimo, vedno bolj vriva skrb za bodoči razvoj te doline. Niti proizvodnja električne energije, niti proizvodnja premoga že vrsto let nista finančno v celoti pokriti, zato neprestano nastaja tako imenovana sistemska izguba, ki nam vedno bolj zavira normalno poslovanje in nadaljni razvoj," je med drugim dejal Franc Pečovnik. Zbranim gostom in ddavcem je spregovoril tudi Vlado Klemenčič. Najprej je prebral čestitko predsednika* izvršnega sveta SR Slovenije Janeza Zemljariča:" Ob pomembni delovni zmagi, največji kar obstojajo vaše termoelektrarne, vam iskreno čestitamo. Izvršni svet SR Slovenije ceni in podpira vaše napore s katerimi ste povečali proizvodnjo za čim boljšo oskrbo združenega dda in občanov z električno energijo. Želimo vam, da bi bili tudi v letu 1984 tako uspešni, vsem delavcem pa mnogo osebne sreče in zadovoljstva." " " Vlado Klemenčič pa je nato v, svojem govoru ponovno čestital delavcem termoelektrarn in Rudnika lignita Velenje za izjemne napore pri uresničevanju te. rekordne proizvodnje, saj so termoelektrarne za dobrih 47 odstotkov presegle letni načrt, nato pa je dejal:" Energetska oskrba Slovenije je vedno bolj odvisna od dobav iz drugih republik in tujine. Letni delež energije iz drugih republik in uvoza je v zadnjih treh letih zaporedoma že preveliko breme. Zato mora biti naša energetska politika usmerjena v to, da to odvisnost zmanjšamo in sicer z izgradnjo elektrarn, z večjim izkoriščanjem domačih nahajališč premoga, nafte in urana ter tudi alternativnih virov energije. Slovenija bo potrebovala že v letu 1984 okoli devet milijard kilo-vatnih ur dektrične energije, več kot 7 milijonov ton premoga, več kot 250 tisoč ton koksa, 1,8 milijona ton naftnih derivatov, 800 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina ter okoli 6 tisoč ter a J toplote proizvedene v toplotnih sistemih. Zmanjševanje energetske odvisnosti ob hitrem naraščanju potreb po energiji zato ne bo lahka naloga. Ob relativno nizki potrošnji energije na prebivalca v primerjavi z razvitim svetom pa porabimo veliko energije na enoto proizvoda. Zato morajo energetske službe v sleherni organizaciji združenega dela poiskati takšne izboljšave in rekonstrukdje, ki bodo znatno zmanjšale porabo energije na enoto proizvoda." Rekordna proizvodnja, ki so jo delavci šoštanjskih termoelektrarn dosegli v lanskem letu je prav gotovo velik uspeh, pa tudi obveza, da podobne delovne zmage uresničijo tudi v prihodnje. B. Z. S. V. 4. stran ★ 1185 C9S iz občine mozirje Gospodarstvo občine Mozirje v letu 1983 Večji izvoz in sodobnejša proizvodnja OSNOVNI OLJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE MOZIRJE V LETOŠNJEM IETli SO POVEČANJE INDUSTRIJSKE IN KMETIJSKE PROIZVODNJE, HITREJŠI RAZVOJ TURISTIČNE DEJAVNOSTI, POVSEM V OSPREDJU PA JE SEVEDA VEČJE VKLJUČEVANJE T MEDNARODNO DELITEV DELA. POGOJI ZA URESNIČITEV TEH POMEMBNIH RAZVOJNIH USMERITEV SO PRAV TAKO JASNI. MED NJE SODIJO HITREJŠE PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA, POŽIVITEV KOOPERACIJSKEGA SODELOVANJA MED ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DROBNIM GOSPODARSTVOM, BOLJŠE KORIŠČENJE OBSTOJEČIH ZMOGLJIVOSTI, PRODUKTIVNO ZAPOSLOVANJE, DOGRAJEVANJE UClNKOVI TEGA SISTEMA NAGRAJEVANJA PO DELU IN OBVLADOVANJE VSEH OBLIK PORABE V SKLADU Z MOČJO GOSPODARSTVA. Najpomembnejša naloga gospodarstva mozirske občine je vsekakor povečan izvoz na konvertibilno tržiSče. Izvoz morajo okrepiti vse delovne organizacije, ki so izvažale že doslej, pri tem pa seveda morajo izboljšati stopnjo in kakovost predelave. Nazarska lesna industrij^ mora s poenotenjem izvoza končnih izdelkov povečati izvoz za 20 odstotkpv; temeljna organizacija Gorenje Mali gospodinjski aparati naj bi povečala izvoz za 30 odstotkov, zlasti seveda na konvertibilni trg; Modna konfekcija ELkroj mora postopoma izvoz v obliki uslug nadomestiti s klasičnim izvozom, njen letošnji izvoz pa naj bi bil za 15 odstotkov večji od lanskega; zgornjesavinjska kmetijska zadruga mora povečati izvoz za najmanj 10 odstotkov; temeljna organizacija Kemija mora s pomočjo matične delovne organizacije posredni izvoz nadomestiti z neoosrednim in ea povečati za 30 odstotkov' matična delovna organizacija Železarna Ravne mora omogočiti svoji te-meljni organizaciji Kovinarstvo, da se bo s svojimi kakovostnimi izdelki vključila v izvoz in z njim letos iztržila 100.000 dolarjev; zasebniki na področju turistične dejavnosti morajo popestriti ponudbo in zagotoviti primerne turistične storitve za goste, posebej iz tujine. Vse to so seveda pomembne in ključne naloge, ki pa jih bodo lahko uresničili le z boljšim delom, večjo delovno odgovornostjo in ustvaijalnostjo, s spodbujanjem inovacijske dejavnosti in z smotrnim varčevanjem na vseh ravneh. S tem bodo povečali učinkovitost gospodaijenja in okrepili reproduktivno sposobnost združenega dela in družbe v celoti. Naloge za vse gospodarske panoge so v resoluciji natančno opredeljene. V celoti se bo industrijska proizvodnja povečala za 4 odstotke, od tega za 2 odstotka na račun večje produktivnosti in za 2 odstotka na račun novih ali dopolnjenih programov. Tudi kmetijska proizvodnja bo večja za 4 odstotke, družbeni proizvod za 3. nominalni dohodek za 30 in izvoz na konvertibilno tržišče za 20 odstotkov. Zaposlenost v gospodarstvu se bo povečala za 2 odstotka, v negospodarstvu pa zmanjšala za 1,5 odstotka. Pri zaposlovanju morajo okrepiti število strokovnih in kreativnih kadrov, temu pa bo podrejena tudi štipendijska politika. V posredno izvažanje bi se moralo v večji meri vključiti drobno gospodarstvo, prav tako v nadomeščanje uvoza, vse pa seveda na podlagi sodelovanja s proizvodnimi delovnimi organizacijami. Obrtniki bi se morali poleg tega lotiti še uresničevanja manj obsežnih programov, obenem pa izboljšati tudi storitve za občane. Pomembna osnova za uspešno uresničevanje resolucije in hitrejši nadaljnji razvoj je seveda prestrukturiranje, ki ga bodo izvajali na programskem in organizacijskem področju. Na organizacijskem predvidevajo uveljavitev ustreznejših oblik organizacije in vodenja proizvodnega procesa v nazarški lesni industriji. Tudi v gozdarski proizvodnji se bodo Stroj ža lupljenje lesa na Clinu je nared organizacijsko poenotili in s tem pocenili proizvodnjo. V gradbeništvu se bodo usposobili za opravljanje manjših in drobnih gradbenih del na področju komunale pa ustanovili enovito komunalno delovno organizacijo. Pomembna naloga jih čaka tudi na področju negospodarstva, kjer morajo zagotoviti ustreznejše, bolj učinkovite in cenejše organizacijske tvorbe. Brez vlaganj seveda ne gre, čeprav pogoji za naložbe letos ne bodo nič blažji kot lani. V mozir-ski občini bodo sredstva naložiti predvsem v posodobitev tehnoloških. postopkov, odpravljanje ozkih grl v proizvodnji in podobnim nalogam. Poleg tega bi radi pridobili študijo za izgradnjo skiadišč za skupne potrebe organizacij združenega dela in drobnega gospodarstva. Zagotoviti bodo morali projekte za gradnjo turistične vasi v Mozirju in kam pa v Logarski dolini, prav tako načrte za nadaljnji razvoj avtomatske obdelave podatkov, kot enotnega informacijskega sistema. Poleg ostalih naložb seveda velja omeniti nadaljnje uresničevanje naložb iz referendumskega programa. V Elkroju bodo za vlaganja namenili 100 milijonov dinarje*. S tem bodo razširili likalnioo, zgladili toplovod in pričeli z izgradnjo skladišča končnih izdel-Kov, v Strugah pa bodo nadaljevali z urejanjem novega obrata. Za naložbe v kmetijstvu bodo namenili 20 milijonov dinarjev, v temeljni organizaciji Gorenje-MGA pa bodo za proizvodnjo elektromotoijev m obno\p strojev porabili 30 milijonov dinaijev. V Lesni industriji Gorenje-Glia Nazaije bodo naložbe usmerili v opremo za površinsko obdelavo mizarskih izdelkov, preuredili bodo kurišče za potrebe energetskega izkoriščanja lesnih odpadkov, dokončno pa bodo obnovili tudi nekdanjo zabojarno in za vse -skupaj porabili 147 milijonov dinaijev. Precejšnja sredstva bodo za posodobitev proizvodnje namenili tudi v Kemiji. Smreki m Gozdnem gospodarstvu. Občinski štab TO Sprejem mladih prostovoljcev Med prireditve ob dneva oboroženih sil v občini Mozkje je sodil tudi sprejem mladincev in mladink prostovoljcev y enote teritorialne obrambe. Nekaj dni pred tem svečanim dejanjem so mladi teritoriaki opravili eno izmed oblik vojaškega in strokovnega usposabljanja. Zaradi izredno slabega vremena je delo na terenu odpadlo, vseeno pa je bfl pouk v prostorih občin-ske skupščine v Mozirju zelo uspešen. Mladinke in mladinci so se svečano zaobljubili 21. decembra na mozirski osemletki, kjer so ta dan pripravili še \TSto drugih prireditev s katerimi so obeležili obletnico ustanovitve naše armade. Seveda so se mladi prostovoljci pred sprejemom usposabljali na različne načine. Najpomembnejše je bilo vsekakor večdnevno vojaško in strokovno usposabljanje aa iNNJME ROKKS ?ttKJWŠEK.(&raa z Dmfturo««^; »»Zaoosfea sem. v pomenam afceadmfce sem se gsM&efonaie se-rnaBŠ na Sfernemu, kjer sno on—g ■sgaaiiinjjBifi awt,B Robert Trbovšek Slemenu. Tam so veliko pridobili, predvsem pa so postali dobri prijatelji in tovariši, in prav to tovarištvo je dokončno utrdilo njihovo odločitev, da ~ v vrste teritorialne . To so vsi še posebej SJUNOKI: »&%J1£B3U W HMBCTJCnO srfrjžcMaiijjr; Zislb1 tne zuneraa oTCMsjjfc. maSin obrambe aa& «&»- Praznik oboroženih sil Prisrčno v Logarski dolini TUDI V GORNJI SAVINJSKI DOLINI SO OB 22. DECEMBRU PRIPRAVILI VRSTO PRIREDITEV NA VSEH RAVNEH IN V RAZ UČNIH OKOLJIH. POLEG PRILOŽNOSTNIH PBOKIAV VELJA OMENITI PREGLEDNO RAZ STAVO OROŽJA NA MOZIRSKI OSEMLETKI, KI SO JO DOPOLNILI S PREDAVANJI. To je bilo n a pred praznični dan, med ostalim pa so takrat na osnovni šoli v Mozirju v enote teritorialne obrambe sprejeli mlade prostovoljce. Predsednik skupščine občine Mozirje Lojze Plaznik je kasneje pripravil vsakoletni sprejem za pionirje vseh štirih osnovnih šol na katerem so med drugim podelili priznanja za najboljše spise s področja splošne ljudske obrambe. Osrednja občinska proslava ob letošnjem dnevu JLA je bila tokrat na Ljubnem. Čudovit kulturni spored so pripravili domači učenci in kulturniki, na proslavi pa so med i podelili priznanja in iranja ter prebrali napre- dovanja rezervnih vojaških starešin. V četrtek je bilo razumljivo najbolj slovesno in obenem prisrčno v obmejnih postojankah v Logarski dolini in Podolševi. Vojake v oheh postojankah so obiskali predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih in drugih organizacij, obrambnih in varnostnih dejavnikov ter krajevne skupnosti Solčava. Na krajših slovesnostih so se predstavniki Gornje Savinjske doline v imenu vseh njenih pre-bival&v in širše družbe vojakom zahvaliti za njihove izjemne na-. pore pri varovanju državne meje in na vseh ostalih še kako pomembnih področjih. Izročili so jim darila, prijeten kulturni spored sfc pripravili učenci osnovne šole Luče, vojaki pa so se gostom, kakor vsako ieto. oddolžili z okusnim vojaškim pasuljem in se z njimi zadržali v tovariškem pogovoru. Prav tako slovesno in prisrčno je bilo tudi v obmejni postojanki v Podolševi, na obeh krajih pa so vojake za delegacijama družbenopolitične skupnosti obiskali še okoliški prebivalci in kmetje, ki jim vojaki vdiko pomagajo pri najrazličnejših delih m opravilih, njihovo obojestransko sodelovanje in sožitje pa sta znana ie dolgo in sta lahko vsem za vzor. Vojaki so vsem znova zagotovili, da bodo še naprej budno varovali nedotakljivost meja naše domovine, njihovi dosedanji dosežki pa 90 več kot zagotovilo, da jim lahko verjamemo. i sani pssiaii pr-piiutiik enot itarjtoriafae 'jfetmfeff MATJAŽ J®*SC ie Uiaaaurg, >»Tnifli jšB sems M aa Oroižjs nn;- gana* atito zeiij z Med slovesnostjo v Logarski dolini pit utišam »(sjfHBsvanjfi,. psotean pti si žtčnni.. uiL Hh. £nal hrami! na&o <2e 8ai teto. t® fc&j po-tteboc. Danes sicer te ne vena. cazBua^uni pas ® cent da te se meinia icdstoiSli m wj3SJto Jsto in pdfclfc. Vsa&atorn sn sjarsjej® v certtorittafcj) ®taamft® vtUks* pomesti..« IVAN STUOTNK. duma z Lesc imise. zaoMstei: uas snm zat-setetife «- Softanjut: >Pvva ciasma ® pumenu: oteanritestam mdijaa pciduttti mi Sfernemu Ftadman si žeiinr. da t« znal! nsMfcttai s. orožjem in feranki «fooM3*isBai, & M fttjk ogrožena. Dmbcs. je »ssftatonr sibvesea dan. seveda pas bomo morali svoje BKusj.e nenehni; prispelo pismo bralke A. L. iz' Smartnega ob Paki. V njem se pri-tužuje nad (ne)delom dimnikarjev oziroma še bolj nad računom za opravljene storitve. Pravi, da za delo, ki ga dimnikar opravi v petih minutah zaračuna 250 dinarjev. Ker je njen račun znašal 720 dinarjev pomeni, da je dimnikar delal malo več kot 14 minut. Prejeto pismo, nas je prizadelo toliko bolj, ker bralka v njem opisuje tudi svoj težak položaj zaradi bolezni ter življenja z nizkimi dohodki. Vsi vemo, kako težko je danes poravnavati vsakodnevne obveznosti, še toliko težje pa jih je, če jih pla-čuješ iz pokojnine, ki znaša le nekaj več kot 9000 dinarjev. Zato smo se odpravili naravnost, j k dimnikarjem, k Dušanu Kukov- i cu, vodji okoliša, da bi zvedeli kaj : več o delu in teh računih. Menili ; smo, da bi naredili zelo narobe, če' i bi stvar gledali samo z enega ; zornega kota. Torej, kaj so nam, | povedali? i Dimnikarji morajo pregledati i kurilne in dimnovodne naprave, j To zahteva požarna varnost, pa j tudi z zakonom o dimnikarski i službi je tako določeno. Se več. Če dimnikarji ne opravijo pregleda, se njihova delovna organizacija kaznuje. Seveda pa gredo dimnikarji k eni stranki včasih tudi po večkrat. Zaradi odsotnosti, zaradi tega, ker jim ljudje tudi ne pustijo pregleda. Se posebno za takšne pa inšpektor za požarno varnost odredi pregled. Tako pa se seveda tudi stroški, ki jih mora stanovalec plačati za dimnikarske storitve, povečajo. Dimnikarji so nam zagotovili, da je v normalnih razmerah cena, ki jo zaračunajo, če očistijo in pregledajo dimnik ob rednem obhodu največ 400 dinarjev. Če pa kdo res ne zmore plačila, potem mu tudi pogledajo skozi prste. Ne morejo pa to vsakomur, kdor bi rekel, da ne more plačati, ker nima denarja. čali plačevanje komunalne oskrbe. V tem primeru kurjave. Menimo, da se bodo odgovorni v DO Vekos spomnili, kolikokrat smo morali urgirati, da so nam dvignili ceno energije za 100 odstotkov, ker pač nismo mogli razumeti nizkega plačevanja z ozirom na dvig cen mazuta, — iz obratovnih stroškov smo nabavili sandolins in sami prebarvali vse lesene površine na bloku, ki jih pa ni tako malo, pa še bi lahko kaj našteli. O ekspeditivnosti DO Vekos zgovorno priča tudi podatek, da tova-rišica Marija Gostečnik, Šmartno ob Paki 137, še vedno dolguje stanarino in komunalno oskrbo, pa čeprav je že več kot leto dni pokojna. S prehodom na ogrevanje s trdimi gorivi, smo prešli na zbiranje sredstev v lastni režiji, o čemer smo DO Vekos obvestili v mesecu oktobru. Verjetno bomo z ozirom na izkušnje s to delovno organizacijo, redni gostje v rubriki ,,dolžnikov". Poudariti moramo, da v desetih letih koriščenja stanovanj od DO Vekos nismo prejeli niti ene bilance stanja o porabljenih in zbranih sredstev, nismo bili obveščeni o novem pretočkovanju stanovanj . . . Morda pa DO Vekos meni, da je njegova osnovna dejavnost pošiljanje položnic in objavljanje ,,dolžnikov" v tedniku Naš čas. Stanovalci bloka 69 Šmartno ob Paki Gorčan, Podgoršek, Simonič MONTAŽNA GRADNJA SMREKA Gornji grad, p. o. PRODAJA naslednja osnovna sredstva: OSNOVNO SREDSTVO Izklicna cena: 1. TRAKTOR STORE 404, let. 1979, 913 del. ur 350.000,00 din 2. OSEBNI AVTO FIAT 132, let. 1979, 1310.000 km 125.000,00 din 3. ELEKTROMOTOR RADE KONČAR, 8 Kw, 1440 obr/min 8.000,00 din 4. OGREVALNA NAPRAVA TERMOGEN, 100.000 ccal 40.000,00 din Licitacija bo v petek 13. januarja 1984 ob 13. uri v prostorih jedilnice. Interesenti morajo vplačati pred pričetkom prodaje varščino v višini 5 % od izklicne cene. Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri prea pričetkom prodaje v prostorih vzdrževalne službe. Na izlicitirano ceno se plača predpisani prometni davek (razen traktorja). Celotni znesek se mora poravnati najkasneje v roku 8 dnj, ker v nasprotnem zapadejo vse pravice kupca. Informacije dobite po tel. (063) 842-000 tov. Rojten. TGP PAKA TOZD RDEČA DVORANA TITOVO VELENJE Proda naslednje osnovno sredstvo TOVORNI AVTOMOBIL Z 840 D ' Prevoženih 352 000 km - v nevoznem stanju. Izklicna cena znaša 213.000,00 din. Licitacija bo 13. januarja 1984 ob 6. uri. Ogled osnovnega sredstva možen na dan licitacije pred RDEČO Dvorano v Titovem Velenju. Interesenti morajo vplačati pred pričetkom prodaje varščino v višini 10 % od izklicne cene. Na izlicitirano ceno osnovnega sredstva plača kupec predpisani prometni davek. SKUPNA SLUŽBA OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI VELENJE TITOVO VELENJE, Titov trg 1, p. p. 1 OBJAVLJA prosta dela in naloge VODJA FINANČNE SLUŽBE za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana srednja oziroma višja ekonomska šola; - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Rok prijave 15 dni od dneva objave. Nastop službe 1. 3. 1984, poskusna doba traja 3 mesece. Stanovanja ni. PAVČNIK BOJAN, Šmarška 17, Titovo Velenje ELEKTRO POPRAVILA — gospodinjskih aparatov — instalacije Cenjene občane obveščam, da nudim usluge elektro stroke. Sprejem strank od 6. do 8. ure ali po telefonu 852-894. Se priporočam I V redno delovno razmerje vabimo ŠIVILJO-KROJA-ČICO a smislom za samostojno dalo In kreacijo. Zainteresirani naj se oglasijo v BOUTIQE MICHEL, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje, dopoldan od 9.—12. ura ali popoldan od 15.—18.. ure. Informacije sprejemamo tudi po telefonu *t. 861-803 od 7.30—8.30. Prijave sprejemamo do 20. januarja 1964. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Občinski komite za družbene dejavnosti Razpisna komisija razpisuje dela in naloge VODJE STROKOVNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev, navedenih v Zakonu o sistepiu državne uprave, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano visoko strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri ■ — da ima 5 let delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od izteka roka. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH DO VEKOS, n. sub. o. TOZD TOPLOTNA OSKRBA Koroška 3 a TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja DO VEKOS TOZD Toplotna oskrba objavlja prosta dela in ZAHTEVNO STROJNO VZDRŽEVANJE TOPLOTNIH ŠTEVCEV Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: - KV finomehanik - 3 leta delovnih izkušenj Za razpisana dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS, Kadrovska služba, Koroška 37 b/Titovo Velenje. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, OBMOČNA SKUPNOST CELJE Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP ANDRAŽ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo srednjo strokovno izobrazbo 2. 1 leto delovnih izkušenj 3. prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa oziroma v neposredni bližini 4. pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov Zavarovalna skupnost triglav n. sol. o. - 63001 Celje ul. XIV. divizije 4. O izbiri bodo kandidati obveščeni v T5 dneh od dneva izbire. Esa OZD Industrija usnja Vrhnika TOZD TOVARNA USNJJTSOŠTANJ 63325 ŠOŠTANJ Na podlagi sklepa delavskega sveta Tozd Tovarne usnja Šoštanja dne 23. 11. 1983 razpisna komisija razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima srednjo ali višjo izobrazbo usnjarske smeri in 5 let oziroma 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih oziroma nalogah v usnjarstvu. 2. znanje enega tujega jezika. 3. da je uspešen pri opravljanju del oziroma nalog. 4. da ima organizacijske sposobnosti. 5. da ima osebne kvalitete, kot so opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Velenje. 6. da je družbenopolitično aktiven. 7. da izpolnjuje splošne pogoje predpisane z zakonom. Izbrani kandidat bo izbran za dobo 4. let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi v zapečateni kuverti z oznako „za razpisno komisijo" na naslov Tozd Tovarna usnja Šoštanj, trg bratov Mravljakov 2, 63325 Šoštanj. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri. terme topolšica ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD BOLNIŠNICA ZDRAVILIŠČE TOPOLSlCA objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodja kuhinje — glavni kuhar pogoji: višja ali srednješolska izobrazba gostinske ali hotelske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 0 2. kuhar 5 delavcev pogoji: poklicna gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj v stroki 3. izmenovodja natakarjev pogoji: hotelska šola, VK natakar ali poklicna gostinska šola, znanje vsaj enega tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 4. natakar 3 delavce pogoji: poklicna gostinska šola oziroma VK natakar, 1 leto delovnih izkušenj v stroki 5. gospodinja hotela pogoji: srednja ali višja šola gostinske, hotelske, zdravstvene, organizacijske ali gospodinjske smeri, znanje nemščine ali angleščine, 5 let delovnih izkušenj 6. vodja vzdrževanja pogoji: , višja ali visoka izobrazba tehnične strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj 7. vodenje komercialnih poslov ''pogoji: višja ali visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali turistične smeri, aktivno znanje nemškega jezika, 3 leta delovnih izkušenj 8. referent finančno materialnega poslovanja pogoji: srednja ekonomska šola, 5 let delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pofkusnim delom 90 dni za vsa objavljena dela in naloge. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bomo kandidate "obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 12. januarja 1984 ★ Titovo Velenje naš obveščevalec nas cas ★ stran 11 KOLEDAR ČETRTEK, 12. januarja — TATJANA PETEK, 13. januarja - VERONIKA SOBOTA, 14. januarja — SREČKO NEDELJA, 15. januarja — PAVEL PONEDELJEK, 16. januarja — MARCEL TOREK, 17. januarja - ANTON SREDA, 18. januaija — MAR-JETKA MALI OGLAS! KUPIM STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem ali brez njega, najmanj 10002m zemlje okrog hiše oziroma ugodno za obratovanje obrtne delavnice v bližnji okolici Titovega Velenja ali Mozirja. Pisne ponudbe z opisom in ceno dostavite na naslov: Mehmed Šabič, Rasima Saftiča 22,78430 Prnjavor. RESEN KUPEC. UGODNO PRODAM verige Rival za spačka. Diano ipd., varnostne pasove primerne za vse vrste avtomobilov in levi blatnik za spačka. Informacije po telefonu 881-071. PRODAM hišo v Šmartnem ob Paki, vseijivo poi dogovoru Naslov v uredništvu. ZELO UGOD1NO PRODAM AUDI 90, ogled mogoč vsak dan na Šlandrotvi 12 B, Titovo Velenje. IŠČEM SOBO ZA MLAD ZAKONSKI PAR. Naslov v uredništvu. PRODAM 1KOMB1NIRAN GLOBOK ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohrranjen. Blaženka Sotler, Foitova 4„ Titovo Velenje. PRODAM 7 novih, samo razpa-kiranih spodnjih: kuhinjskih elementov Petunija Jasen z 10% popustom. Posarmezni elementi so naslednje dolžine: 2 kom 60 cm, 1 kom 80 cm. 1 korm 100 cm. 1 kom 100 cm kotni desmi. 1 kom 40 cm s predali. 1 kom 8® cm z enim ne-ijavečim pomivalnim koritom. Informacije vsak dan po 18. uri po telefonu 851—0410. PRODAM: skoraj nov šotor In-duplati za 4 osetbe š predprosto-rom in baldahiniom za 20.000.00 ND. Pokličite 8511—967 po 19. uri. POPOLNOMA NOV dvojni kiosk, Ingradov, rdeče barve, prodani. Informacije po telefonu (063) 851—040. vsak dan popoldan od 19. do 21 ure. NOVO HIŠO V TITOVEM VELENJU PRODAM. Pisne ponudbe pošljite na tednik Naš čas pod šifro,.Dogovor"_ OTROŠKO POSTELJO Z JOGI VLOŽKOM in prešito odejo prodam za 4000,00 din. Telefon 852-748. VARNOSTNE PASOVE NOVE NAVADNE PRODAM. Telefon 852-748.. GOLF — j temnomodre barve, letnik 1977, 65.000 km, prodam za 26 M. Informacije vsak dan od 15. do 18. ure pri Stane Breznik, Koroška 4, Šoštanj. ŽELIM INŠTRUKTORJA za angleški jezik. Naslov v uredništvu. POSLOVNE KNJIGE ZA SAMOSTOJNE OBRTNIKE vodim. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „Stro-kovno" NOV KRZNEN BREZROKAVNIK št, 38—40 ugodno prodam. Telefon 851-189. PRODAM NERABLJENO SEDEŽNO GARNITURO ZA 35.000,00 din. Ogled v soboto dopoldan, Graškogorska 9, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM avto vart-burg, letnik 1972, v voznem stanju, neregistriran. Alojz Obu, Podkraj 64, Titovo Velenje. ZMRZOVALNO SKRINJO 345 1 in hladilnik 150 I prodam za 14.000 dinarjev. Informacije po telefonu 852-280. IŠČEMO ŠKOTSKO OV-CARKO! Od srede 4. 1. 1984 pogrešamo škotsko ovčarko s krajšo dlako, v levem ušesu ima številko. Visoko nagrado nudimo tistemu, ki bi nam posredoval kakršnokoli informacijo o ovčarki, dopoldan na telefon v službi 850-250, ali popoldan na naslov: Sevčnikar, Crnova 35 c, (Obirc), Titovo Velenje. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VKI J.JSLIK: Četrtek, 12. januarja dnevni dr. Glušičeva. nočni dr. Grošeli Petek, 13. januarja, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Lešnikova Sobota, 14. januarja, glavni dr. Zupančič, notranji dr. Zičkar Nedelja, 15. januarja, glavni dr. Zupančič, notranji dr. Zičkar Ponedeljek, 16. januarja, dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Pustovrh. DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: Četrtek, 12. januaija, dr. Lazar Petek, sobota in nedelja, 13., 14. in 15. januaija dr. Dovšak Ponedeljek in torek, 16. in 17. januaija, dr. Menih Sreda, 18. januaija, dr. Pirtov-šek DEŽURNI VETERINAR, VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 13. januarja do 20. januarja Ivo Zagožen, dipl. veterinar Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje. Telefon 852-381. G /BANJE P ROJSTVA: Rodilo se je: 21 dečkov in 22 deklic POROKE: Branko Pesjak, roj. 1959, elek-tromehanik iz Pake in Darinka Ramšak, roj. 1963, ekonomski tehnik iz Srednjega Doliča Milan Ramšak, roj. 1961, rudar iz Strmca nad Dobrno in Tatjana Praznik, roj. 1965, delavka iz Titovega Velenja. Stanislav Ževart, roj. 1951, električar iz Titovega Velenja in Zdenka Žanetič, roj. 1950, kuharica iz Korčule Ivan Očko, roj. 1953, ključavničar iz Titovega Velenja in Dušanka Božič, roj. 1956, kemijski tehnik iz Titovega Velenja Franc Škoberne, roj. 1944, varnostnik iz Titovega Velenja in Majda Pintarič, roj. 1956, delavka iz Pršetinc Darko Lukaček, roj. 1957, rudar iz Titovega Velenja in Denis Rajšter, roj. 1962, orodjarka iz Titovega Velenja. SMRTI: Marija Aristovnik, gospodinja, Skale 21, roiena 1899 Ferdinand Benetek, roj 1911, upok. iz T. Velenja, Tomšičeva 5 Antonija Razdevšek, roj. 1953, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Apata kmeta iz Družmirja 55 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija.teljem, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Menihu za zdravljenje in obiske na domu, tovarišem Rahtenu, Skrlovniku in Ramšaku za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Žalujoči: Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti tete Nežke Vrhovnik se zahvaljujemo sosedi Kovačevi in Ivanu za humano ter nesebično pomoč, prav tako dr. Fi javžu, Slomškovi za lep govor in duhovniku za opravljen obred. PREMUŽIČEVI ekonom tehnik iz T. Velenja Antonija Jožefa Rek, roj. 1937, delavka iz T. Velenja, šercerjeva 13. Miličniki so zapisali DOPISUJTE NAŠ CAS POŽAR NA PODSTREŠJU Na podstrešju stanovanjskega bloka Topolšica 57 se je zaradi nestrokovnega opravljanja del pri popravilu centralnega ogrevanja 6. januarja nekaj po 16. uri vnel požar v novozgrajenih podstrešnih stanovanjih. Delavec O. D. je uporabljal odprt ogenj tik ob lesenem opažu. Škode je za okoli 15CW tisoč dinarjev. NAREDIL SAMOMOR 8. januarja malo pred deseto uro doDoldne ie v kletnih prostorih Tomšičeve 18 naprava samomor z razstrelitvijo oseminštiridesetletni Jani Lipar iz šercerjeve 16. Eksplozija je poleg smrti Liparja povzročila tudi materialno škodo v kletnih prostorih stanovanjskega bloka. NEDOSTOJNO SE JE VEDEL Nekaj po 22. uri 8. januarja letos se je v restavraciji jezero nedostojno vedel in izzival k pretepu T. G. Ker ga ni bilo mogoče pomiriti, so morali posredovati delavci Postaje milice, ki so storilca pridržali. Seveda pa bo moral še k sodniku za prekrške. V SPOMIN Antonu Potočniku iz Podgore 43 8. januarja 1984 je minilo 4 leta žalosti, odkar si nas zapustil. Tiho in skromno kot si živel, si odšel tja, kjer ni več bolečifi in muk. Vsem, ki mu prižigate svečke, prinašate cvetje na njegov prerani grob iskrena hvala! V tihi žalosti žena in vsi njegovi! KH ZAHVALA Tiho, kot je živel, je odšel od nas, naš dragi mož, oče. dedi in stric Franc Robida iz Topolšice 129 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali toliko lepega cvetja in ga spremili v njegov zadnji dom. Posebna zahvala velja govornikom Darku Jazbinšku. Milošu Volku, Dragu Mehu in duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi osebju traumatološkega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Žalujoči: žena Marija, sin Franc, hčerke Fanika, Marija, Štefka in Gelika z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in ljube babice Berte Cepin rojene Weis nvno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in podarili vence in lepo cvetje, i Ivala vsem, ki so nam pomagali v trenutkih polnih bolečine. Sinova in hčerka z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in sina ' Antona Uranieka L iz Foitove 2. Titovo Velenje 2.1.1931 27.12.1983 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom iz Foitove 2 za izkazano pomoč, nadalje Farminu - DO Inženiring, Vegrad - Cent. prip., ESO - KKO. CSŠ 1 SRK - b, OŠ Gustava Šiliha R udarski . godbi, govorniku in častni straži. Posebna zahvala dr Zičkarju za pomoč, duhovniku za opravljen obred in vsem ostalim za izrečeno sozalje. darovano cvetje in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti Žalujoči: Žena Karolina, sinova Vito in Toni, Romana s Teo, Drago z ženo Marjano ter mama Gusta. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične ?veze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maia 1965; do 1. januaija 1973 je unajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega uredni&a), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira 2&košek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 85U-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, del lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike Da znaša 720 din in je plačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: CGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za 'nfcrmacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Šaleška dolina Športniki leta 1983 OB KONCU LETA SO NA PRILOŽNOSTNI SLOVESNOSTI RAZGLASILI NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE LANSKEGA LETA V VELENJSKI OBČINI. PODOBNO KOT ŽE NEKAJ LET JIH JE TUDI TO KRAT IZBRALA POSEBNA KOMISIJA PRI ZVEZI TELESNO KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE VELENJE PO POSEBNEM PRAVILNIKU IN NA PREDLOGE POSAMEZNIH DRUŠTEV OZIROMA KLUBOV. NAJBOIJŠA ŠPORTNICA: NATAŠA KRENKER- * pa je mladinska štafeta, katere članica je bila tudi Nataša, na štirikrat 400 metrov osvojila šesto mesto. Poleg tega je bila lani še prva na državnem prvenstvu za mlajše mladinke v teku na 300 metrov. Kyr petkrat je oblekla državni dres. trikrat pa je nastopila za republiško reprezentanco. V letu 1983 pa je postavila kar 11 državnih in 10 republiških rekordov. NAJBOLJŠA EKIPA: Starejše mladinke SD Mrož (Aleksandra Bola, Mojca Močivnik, Darja Orlačnik) Tudi ta mlada dekleta se lahko pohvalijo z vrsto nadvse Pokale, priznanja in plakete sta športnikom in drugim telesnokul-turnim delavcem podelila Alojz Hudarin, predsednik občinske telesno-kultur.ie skupnosti Velenje in Jože Prislan, v. d. predsednika ZTKO Velenje, ki je imel tudi priložnostni nagovor. Med drugim je povedal, da smo v občini Velenje v letu 1983 preko ZTKO namenili športu 23.992.000 dinarjev in to za delo z mladimi vključenimi v športno značko, v ŠŠD, vrhunskim športnikom, v rekreacijo in za vzdrževanje objektov. Na trim akcijah je sodelovalo 4.664 občanov, v občini pa je 1222 registriranih športnikov, vključenih v 36 klubov in društev. V preteklem letu še je delovalo tudi 16 selekcij. »Vsi ti podatki kažejo,« je poudaril Jože Prislan, »sliko širokega dela na področju telesne kulture in če tu upoštevamo še druge nerigistrirane športnike in denarna sredstva, ki so namenjena športu mimo ZTKO — kar v višini 50 odstotkov jih klubi in društva dobijo neposredno od delovnih organizacijah —, potem lahko ugotovimo, da bi se lahko na področju telesne kulture naredilo še dosti več. Ob koncu je čestital vsem prejemnikom pokalov, priznanj in diplom ter jim zaželel, da bi svoje rezultate v prihodnjem, olimpijskem letu še izboljšali. V imenu izvršnega sveta skupščine občine Velenje je vse nagrajence pozdravil Drago Šulek, nekdaj sam odličen športnik ter jim prav tako zaželel še mnogo uspehov. Delo komisije je bilo lahko, saj so bili rezultati Nataše Krenkerjeve, ene naših najbolj nadarjenih atletinj ne le v občini, ampak v državi, sicer pa članice atletskega kuba Velenje, takšni, da je zasluženo prejela pokal za najboljšo športnico Šaleške doline v letu 1983. Nataša je bila med drugim v preteklem letu tretja na mladinskih balkanskih igrah v teku na 400 metrov, enako mesto je osvojila skupaj s svojimi še tremi sovrstnicami na štirikrat 400 metrov, na evropskem prvenstvu uspešnimi dosežki v preteklem letu. Med drugim so osvojile prvo mesto in postavile državni rekord in seveda izboljšale tudi republiškega na prvenstvu SFRJ v streljanju s standardno zračno pištolo. Prve so bile na republiškem prvenstvu in postavile republiški rekord v streljanju s pištolo, najboljše so bile v republiki tudi v streljanju s puško. Prvo mesto so osvojile na republiškem prvenstvu tudi v članski konkurenci s postavitvijo republiškega rekorda za članice itd. Nova povezava z mestom Krajani, delavci in šolarji Slare vasi in Lokovice so si že dalj časa želeli dodatno avtobusno progo za njihovo področje. Izletnik tozd Potniški promet — enota Titovo Velenje je prisluhnil njihovim željam in s 4. januarjem letos uvedel novo progo, zaenkrat še poskusnega značaja. Avtobus vozi vsak dan, razen sobote in nedelje. Proga vodi od avtobusne postaje, skozi Gorico, mimo rudarskega doma (Stara vas), starega jaška in restavracije Jezero do Šoštanja ter naprej do Lokovice. Zjutraj ob 5.15 in 6.15 pelje kot dodatni avtobus do Šoštanja, ob 9., 11. in 15. uri pa po navedenem voznem redu. Avtobus bo poskusno vozil do maja. do takrat pa bodo tudi na Izletniku ugotovili ekonomsko upravičenost nove proge. Tečaj za nogometne sodnike Čeprav je sedaj čas zimskih športov, se Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov v Celju temeljito pripravlja na spomladanski del sojenja v prvenstvih malega in velikega nogometa. V te priprave sodi tudi izobraževanje sodnikov. zato bo organiziralo tečaj za sodnike, ki se bo začel 20. januarja. Prijavijo se lahko kandidati, ki niso mlajši od 17 let in starejši od 35 let. Pisne prijave lahko pošljejo na naslov MDNS Celje, Titov trg 3. Šahovske novice Začel seje nov ciklus tekmovanj za prehodni pokal šahovskega društva iz 1 novega Velenja. Na letošnjem prvem hitropoteznem turnirju, udeležilo se ga je 20 igralcev kraljeve igre, je zmagal Malkos 16.5 točke pred Kristanom, ki je zbral 16 točk. tretjije bil Brešars 13,5 točke, na četrto mesto pa se je s pol točke manj uvrstil Novak. XXX V počastitev krajevnega praznika"je šahovsko društvo iz Vrbja pri Žalcu pripravilo šahovski hilropotezni turnir. Na njem je nastopilo 19 šahistov, med njimi so bili tudi štirje Velenjčani. Zm;igal je Stucl iz Celja pred Matkom (Velenje). 3—4 mesto pa sta si delila Lesjak (Celje) inKristan (Velenje). XXX Šaleško šahovsko društvo iz Titovega Velenja bo 17. januarja 1984 pripravilo občinsko prvenstvo v šahu. Na njem bodo lahko nastopili le člani društva od tretje kategorije navzgor. Igralni dnevi za ljubitelje šaha so však torek in četrtek od 17 ure dalje v prostorih društva. Kristan NAJBOLJŠA KRAJEVNA SKUPNOST - ŠKALE -HRASTOVEC: V tej krajevni skupnosti so največ naredili na področju množičnosti v športni rekreaciji. V letu 1983 so izvedli vrsto prireditev za krajane, vso dejavnost pa so ob koncu leta povezali v društvo Partizan, ki so ga ustanovili v mesecu decembru. NAJBOLJŠE ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO - Anton Aškerc: To športno društvo je bilo najboljše v občinskem merilu po točkovanju po posebnem pravilniku za šolska športna društva. Prejelo je tudi zlato plaketo, za ŠŠD na ravni republike. PLAKETE ZTKO: V Zvezi telesno kulturnih organizacij so se v preteklem letu prvič odločili, da bodo Dodelili še nosebne plakete za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v telesni kulturi. Kot prvi so te plakete dobili: Rozika I rankovič, Alojz Jevšenak. Metka Mahne. Marjan Pistotnik, Jože Založnik in Vera Zupančič. PRIZNANJA ZTKO: Te so podelili športnikom za uspešne telovadne dosežke, mentorjem za uspešno in prizadevno delo pri telesni kulturi in vzgoji otrok, krajevnim skupnostim pa za uspehe Dri razvoju športne rekreacije. Prejeli so jih: članska ekipa SD Mrož Velenje, Ribiška družina Paka Šoštanj, mladinska ekipa ŽRK Velenje, Karate klub Velenje. K S Šoštanj, Aleksandra Ša-farič, Denis Bola. Mojca Močivnik. Darja Orlačnik. Aleksandra Bola. Janez Štuhel, Alojz Trste-njak. Hinko Bola, Iztok Golob, Anton Sušek, Ludvik Uranjek, Dušan Borovnik, Vojko Vah, Zdenko Miklavc, Boris Režek, Tomislav Popetru, Dragan Anič. Klavdija Jug. Jasmina Majhen, Tomaž Potočnik. Miran Hudournik. Anton Tratnik, Jože Si-lovšek. Janez Goričnik, Franc Ojsteršek. Avgust Reberšak, Marjan Kristan. Anton Rehar, Miro Požun, Tea Podgoršek, Tone de Costa, Cveta Novak, Darko Menih. Boris Šalamon, Jože Kavtičnik, Vera Zagožen, Herman Arlič in Vlado Mešič. Invalidski šport V tednu invalidov so prizadevni funkcionarji DI Titovo Velenje posvetili posebno pozornost obiskom socialno najbolj ogroženih invalidov in jih obdarili s posteljnim perilom. Te pozornosti so bili vsi zelo veseli. Društvo invalidov se zahvaljuje tudi vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi programa dela za letošnje leto, še posebej pa vsem obrtnikom, ki so omogočili, da je odšel na pot SONČNI VLAK 83. XXX V počastitev tedna invalidov je aktiv delovnih invalidov pri DO HSO priredil turnir v kegljanju. Na njem je zmagala ekipa aktiva invalidov RLV,. drugi so bili upokojenci in tretji aktiv ESO. Med posamezniki pa so medalje prejeli: Ivan Petek, Slavko Hudarin in Jože Kranjc, XXX Skozi vse leto je potekalo tekmovanje invalidov za naslov najboljših posameznikov v občini. Tekmovali so v osmih športnih panogah, sodelovalo Da ie preko 80 invalidov. Rezultati: Keglanje: 1. Siniša Jovanovič, 2. Božo Komljenovič, 3. Jože Hribernik, streljanje: 1. Hinko Bola. 2. Iranjo Zučko, 3. Drago Šafarič, ribolov: 1. Lenart Vincelc, 2. Jože Hribernik, 3. Koloman Vid-majer, balinanje: 1. Milan Razdruh. 2. Rudi Kopina, 3. Ignac Kuri, šah: Šefket Celikovič, 2. Ismet Alič, 3. Rt.man Mir, atletika: 1. Herman Sikora, 2. Jože Hribernik, 3. Vinko Hudej, namizni tenis: 1. Tomaž Pungartnik, 2. Matjaž Antlej in plavanje: 1. Jože Angelo, 2. Tone Tratnik, 3. Tone Osolnik. Vsi pokali Galvani Tudi v Gorenju že nekaj let namenjajo veliko pozornost rekreativni dejavnosti. Miro Pruš, vodja službe za športno in rekreativno dejavnost je povedal, da delujejo v več smereh. Največjo pozornost namenjajo usmerjeni rekreaciji. V te namene imajo najetih preko dvajset športnih objektov v Titovem Velenju in tudi v drugih krajih — tam, kjer prebivajo njihovi delavci. prevozil kar 13 tisoč kilometrov. Organizirajo tudi razne tečaje, in to od tečajev za neplavalce do smučarskih tečajev pa tudi tečaje v tenisu, jadranju na deski in v zadnjem času tudi aerobiko. Da pa popestrijo dneve, ko so več prosti pa organizirajo tudi razne izlete s športno rekreativno vsebino. Takšen tradicionalen vsakoletni izlet je tridnevni izlet v Rovinj. kjer so od jutra do večera zaposleni z raznimi rekreativnimi dejavnostmi. Ob koncu preteklega tedna so na priložnostni slovesnosti razglasili na-boljše. Tudi letos so največ dosegli na športnem področju kot na področju množičnosti delavci Galvane, ki so zbrali kar 826 točk. »Pobrali« so vse tri pokale: med moškimi in ženskimi ekipami in v skupni razvrstitvi. Drugo mesto so osvojili delavci Plastike — 618 točk. tretje Pralna tehnika. 4. SOP DSSS TGO in 5. RRS DSSS TGO. Smučarsko skakalni klub Pripravljeni na novo sezono Sicer pa so v letu 1983 organizirali za moške tekmovanja v 21 disciplinah, za ženske pa v 19. Imeli so lige v namiznem tenisu, badmintonu. kegljanju, nogometu, odbojki, šahu itd. Med moškimi je bilo največ zanimanja za nogomet in smučanje, med ženskami pa za badminton in kegljanje, v zadnjem času pa dobiva vedno večjo veljavo tudi odbojka. Ker je delo za trakom dokaj monotono, organizirajo športne aktivnosti tudi med odmori. Veliko pozornosti namenjajo v Gorenju tudi planinstvu. Njihova planinska sekcija vsak mesec organizira izlet, katerega se udeležuje poprečno 40 planincev. Lani so organizirali tudi akcijo »Osvajanje trideset vrhov« ob 30-letnici Gorenja in pospeševali tudi planinsko fotografijo. s tem da so razpisali natečaj za najboljšo planinsko fotografijo. Nadvse prizadevni so tudi kolesarji. Udeležujejo se raznih kolesarskih maratonov. prirejajo trimske kolesarske akcije. Uveden imajo tudi kolesarski dnevnik — zbiranje kilometrov, kijih kolesarji nabirajo skozi vse leto. Tako je najmarljivejši kolesar v letu 1983 Že nekaj let sodijo velenjski skakalci. zlasti mladinci in pionirji v sam vrh v republiki kol tudi v Jugoslaviji. Tudi lelos so se dobro pripravili na novo tekmovalno sezono. Vso jesen so si nabirali telesnih moči v telovadnicah. svoje sposobnosti pa so preizkušali tudi na skakalnicah iz umetnih snovi, kot sta v Titovem Velenju in Pesju. Prvi rezultat napornega in trdega dela prizadevnih trenerjev t mladimi, je bilo 15. mesto Goloba na alpskem pokalu pretekli teden v Planici. Ta uspeh je še toliko bolj pomemben zato. ker je Golob — starejši pionir — ta rezultat dosegel v konkurenci najboljših mladincev, skakalcev alpskih dežel. Seveda doseganje vrhunskih rezultatov ni edini cilj skakalcev iz Titovega Velenja. Prav lelos bodo namenili vso pozornost pridobivanju mlajših čla- nov. saj si brez dela z mladimi ne morejo zamisliti stalnega in prizadevnega dela ter sploh obstoja kluba. Zato smučarski klub Velenje vabi v svoje vrste vse. še posebej pa cicibane in pionirje, kijih zanima skakalni šport, da se udeležijo tečaja na 10 m skakalnici pod gradom. Pričel se bo prav danes 12. januarja, in sicer ob 15. uri. Vodili ga bodo domači trenerji in je brezplačen. Tečajniki lahko začno vadili z navadnimi terenskimi smučmi. Vadbe bo kar dovolj, saj bo tečaj trajal vso smučarsko sezono. Regijski uspehi Goloba in Mihehča, pa svetovni Ulage in bližajoča zimska olimpijada v Sarajevu nas spodbujajo. Zato vsi. ki bi želeli skakati, pridite in se vključite v delo skakalnega kluba iz Titovega Velenja. Marjan Mulfč 1'udi tekmovalci SD Mrož so se v preteklem letu nadvse izkazali Rek Velenje Pokal jami Skale Na slovesni razglasitvi najboljših na področju športa in rekreacije v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje so pokal za največjo množičnost podelili tozdu Jama Preloge (DO RLV), ki je zbral kar 850 točk, drugo mesto je osvojila tozd (ESO), tretje tozd Klasir-nica (RLV) 4. Tiskarna in peto tozd Jamska mehanizacija. Delavci Reka so v letu 1983 preizkusili svojo spretnost kar v trinajstih športnih panogah. Na začetku leta vedno začnejo s smučanjem, potem sledijo tekmovanja v šahu, kegljanju, krosu, ribolovu. V aprilu mesecu so začeli ligo v malem nogometu. Ta športno rekreativna dejavnost je najbolj razvejana, saj imajo zaradi velikega zanimanja zanjo vsako leto organizirani kar dve ligi — prvo, v kateri je dvanajst ekip in drugo z enajstimi ekipami. Z malim nogometom končajo prvi del tekmovalnega športa, in sicer v prvi polovici leta nato pa nadaljujejo spet po letnih dopustih. Takrat sledijo tekmovanja,* rokometu, atletiki, krosu, streljanju, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, odbojki, seveda pa organizirajo tudi tekmovanja v plavanju. K vsemu je treba prišteti še razne trim akcije, tako da je resnično Vključenih v športno rekreacijsko dejavnost zelo veliko delavcev kot sta povedala na slovesni podelitvi Herman Arlič, predsednik komisije za šport in rekreacijo v Rek in Jože Grubelnik poklicni rekreator. Tako se je na primer lani tekmovanja v smučanju na ravni tozdov in sozda Udeležilo skupaj kar 1665 delavcev. Gorenje Na slovesni razglasitvi najboljših športnikov je spregovoril Jože Prilan (prvi z leve), v imenu izvršnega sveta pa je pozdravne besede izrekel Drago Šulek (prvi z desne). Vmes — od leve proti desni: predstavnica ŠŠD Anton Aškerc. KS Škale-Hrastovec, mladinske ekipe SD Mrož in najboljša športnica Nataša Krenkerjeva.