23 12-2007 Poletje vremenskih preobratov Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2007  Miha Pavšek in Gregor Vertačnik 1 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. 2 Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Ljubljana. Nič ne bo narobe, če se te dni, ko se v naših gorah že bolj kot z jesenjo spogledujemo z zimo, ozremo na minulo poletje. Meteorološki trojček junij–avgust je zaznamovalo zelo spre­ menljivo vreme. Kljub temu pa je lahko vsak ljubitelj gora našel nekaj gorniških trenutkov zase. Zaradi že znanih toplotnih in snežnih razmer v obeh letnih časih – predhodnikih poletja – so se vrata visokogorja v letošnjem poletju odprla prej, kot smo vajeni. Resnici na ljubo so prej presahnili tudi številni izvirki in studenci, ki nam blažijo vsakoletno poletno vročino. Že na začetku poletja nas je razveselil modri mesec, saj smo imeli junija kar dve polni luni (1. in 30.), kar se zgodi le vsakih 32 mesecev. Kdor je obe noči opazoval luno v upanju, da bo videl njeno modro barvo, je bil seveda raz­ očaran, saj je bila taka kot vedno. Zato pa so v teh nočeh nekaj posebnega z mesečino ob­ Nad Drežniškim kotom se spet nekaj »kuha«. Krn zadnje dni letošnjega avgusta  Goran Jeglič 12-2007 24 Povprečna temperatura (v °C) in količina padavin (v mm) poleti 2007 ter primerjava z dolgoletnim klimatskim povprečjem 1971–2000 Merilna postaja (nadmorska višina) Povprečna T Odklon T Padavine Indeks padavin glede na povprečje 1971-2000 Rateče (864 m) 16,3 1,1 468 107 Planina pod Golico (970 m) 15,5 0,8 457 95 Vojsko (1067 m) 15,6 0,9 339 66 Vogel (1535 m) 13,0 0,6 624 96 Krvavec (1740 m) 12,0 1,4 417 92 Kredarica (2514 m) 6,6 1,3 736 117 Vir podatkov: ARSO sijani gorski grebeni, ko se izza njih dvigne »botra« plimovanja. Takrat imamo opravka s tako imenovano lunino prevaro, eno od op­ tičnih prevar, pri kateri je luna v tem položaju in tik pred zatonom za obzorje videti večja kot pa v svoji najvišji točki. Pustimo luno sanja­ čem in romantikom, teh je veliko tudi v našem vzpetem svetu (srečamo jih bolj redko, ker ubirajo stranpoti), in se vrnimo k enemu najto­ plejših poletij doslej. Zelo topel je bil junij, julija smo imeli daljše obdobje suhega in vročega vremena, precej poleten v primerjavi z minulima dvema letoma je bil tudi avgust. Šele zadnji poletni mesec so temperature padle na ustaljeno raven, s čimer je bil prekinjen rekorden enajstmesečni niz izrazito pretoplih mesecev. Rekordno visokih temperatur poleti nismo zabeležili, se je pa julija temperatura precej približala do sedaj najvišjim vrednostim. Osrednji mesec mete­ orološkega poletja je izstopal predvsem po trajanju sončnega obsevanja. V zadnjih dveh desetletjih je povprečna temperatura tega letnega časa postopno vse višja in tudi leto­ šnje poletje je sledilo temu trendu, seveda pa izjemno poletje 2003 ostaja daleč najbolj vroče doslej. Prvi poletni mesec leta 2007 si bomo gotovo zapomnili po muhastem vremenu, ki je pokva­ rilo vtis nadpovprečno toplega meseca. Kljub nestanovitnosti s skoraj vsakodnevnim dežjem so bile večino dni temperature precej nad dol­ goletnim povprečjem. V zadnji dekadi meseca sta si v enotedenskem presledku sledila vročin­ ski in hladni val, oba kratke sape. Julij, klimato­ loško najtoplejši mesec, se tudi tokrat ni izne­ veril, zaznamovali pa so ga izjemni vremenski preobrati. Na začetku meseca se je ob obilnih padavinah močno ohladilo in pošteno zasne­ žilo visokogorje, predvsem Kamniško­Savinj­ ske Alpe. V drugo, natančneje 10. julija, pa je bilo snega le za vzorec. Sredi meseca je nasto­ pilo v letošnjem poletju edino daljše obdobje ustaljenega vremena. Osem zaporednih dni smo imeli sonca in gorkote na pretek; na višku vročinskega vala je bil temperaturni odklon od 6 do 8 °C. Zadnji julijski dnevi so bili spet bolj spremenljivi. Avgust – tradicionalni mesec visoke planinske sezone – nam žal ni prine­ sel dlje časa trajajočega ustaljenega vremena, temveč stalne sončno­tople in deževno­hladne vremenske preobrate in je minil brez tempe­ raturnih viškov. Letošnje poletje je bilo glede na potek povprečnih mesečnih temperatur podobno lanskemu. Junij je bil spet bistveno toplejši od klimatološkega povprečja in tudi julijski odklon je bil kljub trem močnim ohladi­ tvam višji od povprečja v obdobju 1971–2000. Skupna količina padavin je bila večinoma blizu povprečja, le na Vojskem je v treh presu­ hih mesecih padlo zgolj dve tretjini statistično pričakovanih padavin. Večinoma presuhemu juniju je sledil povprečno namočen julij, avgust pa je bil nadpovprečno moker predvsem v Ka­ mniško­Savinjskih Alpah, v Vzhodnih Karavan­ kah in na Pohorju. V hribovjih zahodne Slove­ nije so bile padavine precej bolj skope. Sonca je primanjkovalo junija in avgusta, ponekod najbolj sončen julij zadnjih desetletij pa je ves omenjeni primanjkljaj uspešno izničil. Poletje po sončnem vremenu tako ni bistveno odsto­ palo od dolgoletnega povprečja. Zanimivo je, da je bilo pogosto lepše vreme prav ob koncih tedna, kar se pozna tudi pri številu nočitev v najbolj obiskanih planinskih kočah. Možnosti, da bi se to v prihodnje še kdaj ponovilo, pa ni prav veliko, vsaj če sodimo po Murphyjevih zakonih. 25 12-2007 Za konec si oglejmo še nekaj »rumenih« značilnosti letošnjega poletja. Zimski sneg na Kredarici najpogosteje skopni v zadnji dekadi junija, letos pa je uradno skopnel že 5., kar se je v zadnjih treh desetletjih primerilo le še leta 2003. Še bolj zanimivo je, da je bilo ob istem času med letoma 1973 in 1992 tam le enkrat manj kot meter snega, med letoma 1993 in 2007 pa se je to zgodilo devetkrat. Podobno je s prisotnostjo snežne odeje konec junija. Po letu 1992 smo jo imeli le trikrat, dve desetletji prej pa dvanajstkrat. 5. julija so na Kredarici iz­ merili 15 cm debelo snežno odejo, s čimer je bil presežen dosedanji julijski rekord, 17. pa je maksimalni termometer na naši najvišji meteo­ rološki postaji pokazal 18,2 °C oziroma enajsto najvišjo izmerjeno vrednost. Isti vročinski val je prinesel Ratečam sedem zaporednih vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C. Če je bilo to še pred desetletji precej nenava­ dno, je postalo v zadnji dekadi skorajda že se­ stavni del vsakega poletja. Očitno se bomo morali v prihodnje tudi v gorah sprijazniti s pogostejšim skrajnim vremenskim dogajanjem. Nevihtam, mrazu, močnemu vetru in vročini se vse bolj pridru­ žuje tudi padajoče kamenje, ki je posledica vse bolj številnih dnevnih temperaturnih preho­ dov pod in nad ledišče, kar je bilo moč opaziti na mnogih planinskih poteh tudi to poletje. Ob razumevanju naravnih pojavov, procesov in oblik je na dlani, da bomo morali v prihodnje poleti v gore še bolje vremensko obveščeni in osveščeni. Na planinskih poteh, ki potekajo v stenah ali pod njimi, bo morala zato čelada postati naša celoletna spremljevalka. Glede na to, kaj vse se je zgodilo ob vznožju nekaterih hribov in gora v prvem jesenskem mesecu, pa je bilo meteorološko poletje 2007 prav »miro­ ljubno«. m  Miha Pavšek Bo vreme popoldne še zdržalo? Mladi planinci pod Lipnico (2418 m) konec julija