Soviefsfta holekfiviiacifa. (Uničenje kmetov) Konec prejšnjega veka je neverni Francoz Renan izdal bogokletno knjigo o Kristusu. Nasprotniki vere so ga proslavljali kot novo zvezdo, češ, ta je odprl ljudem oči in bo uničil krščanstvo. Podobna zvezda je bil Darvin, ki je učil, da človek izhaja iz opice. Kako so ga bogotajci poveličevali! Pravili bo, da so že našli okostje, ki je v sredi med človekom in opico. Torej bi bilo dokazano, da je človek od opice. Toda to ni res; znanost uči povse drugače. Tako sta obe zvezdi kmalu ugasnili. Po svetovni vojni je na vzhodu zažarela nova zvezda: boljševizem — kolektivizacija. Svet je ostrmel, češ, zdaj se bo zemlja prenovila, zdaj bo nastal raj. Poglejmo, kako je zvezda kolektivizacije svetila ruskim kmetom in kak vpliv je imela nanje njena luč. Uničenje velikih kmetov Velikih kmečkih posestev je bilo 1. 1928 po sovjetski statistiki okrog 5%, a kmetov (kulakov) z družinskimi člani je bilo 5,618.000. Ti so posejali nad 15 milijonov hektarov zemlje, pridelali so okrog 120 milijonov centov raznega zrna in vrednost njihovega imetja je bila nad milijardo rubljev. Vso to ogromno množino kmečkih posestev je oblast ob času kolektivizacije skoraj popolnoma uničila. V letu 1934 je po uradni sovjetski statistiki bilo »kulakov« z družinskimi člani vred le še 149.000. Sami »kulaki« so bili postreljeni, odposlani v izgnanstvo ali v taborišča za prisilno delo. Njihove družine so bile uničene, razgnane ali iz lastnih domov vržene na cesto. Druge so bile s »kulaki« vred z »vlaki smrti« poslane v izgnanstvo. »Kulaki« so pomrli večinoma pri prisilnem delu v izgnanstvu ali že na poti v izgnanstvo na »vlakih smrti«, kot so jih imenovali. Enako kakor s kulaki so sovjetske oblasti v času brezumnega kolektivizma postopale s srednjimi premožnejšimi kmeti, ki so posestvo obdelovali s svojimi družinami. Kam so kgbiile kmečke družine? Nikdo ne ve, koliko J8 bilo v tem času uničenih kmečkih gospodarstev in razgnanih kmečkih družin. Po sovjetski statistiki je bilo leta 1929 v Rusiji 25,800.000 kmečkih dvorov (gospodarstev), a v letu 1935 jih je bilo le 20,900.000. Zguba znaša torej 4,900.000 gospodarstev. Del teh posestnikov je v času kolektivizacije z družinami vred bežal v mesta in je tam ostal. Mestno prebivalstvo se je od leta 1929 do leta 1935 pomnožilo za 16 milijonov, če prištejemo zraven tudi naravni prirastek. Če tega odštejemo, se je prebivalstvo mest v teh letih pomnožilo s priseljenci na 12 milijonov. A 4,900.000 kmečkih dvorov in družin, ki so izginile, so gotovo štele 24 milijonov ljudi. Torej 12,000.000 se jih je naselilo v mestih, nastane torej vprašanje, kam je pa izginilo ostalih 12 milijonov. Njih usoda je temna. Veliko iih je umrlo vsled lakote v letih 1932 in 1933, nekaj se jih je zateklo k tujim ljudem, večina pa je umrla in poginila v »vlakih smrti«, v izgnanstvu in v taborih za prisilno delo. Strašna številka: 12 milijonov! Tako velikanske žrtve je zahtevala brezumna komunistična kolektivizaci.ia! Zakaj so uničili velike kmete? Decembra 1929 je Stalin na zborovanju agrarcev-marksistov razglasil, da se »kulaki« kot vrsta kmečkih gospodarstev morajo unlčiti. Kulaki se imenujejo v Rusiji kmetje, ki imajo približno taka posestva, kot jih imajo pri nas srednje graščine. Tudi vzrok, zakaj se kulaki morajo uničiti, je povedal Stalin. 1. Zato, da se njihovo tmetje izroči kolhozom in da se pomnožijo proizvajalna sredstva kolhozov. 2. Ker imajo kulaki v vaseh velik vpliv in so načelni nasprotniki vsake kolektivizacije. 3. Postaviti zgled srednjim kmetom, da bodo poslušni in da bodo pristopili h kolhozom. (»Kolhoznaja Rossija«, str. 67.) Eako so ustanavljali kolhoze? Kolhoze so ustanavljali brez načrta. V vsakem kraju na drug način, povsod pa s eilo. Naj sledi nekaj zgledov! V okraTomsk zahodne Sibirije je prišel sovjetski uradnik. Sklical je kraete, imel je govor in v rokah je držal dva spiska. Na enega je napisal kmete, nasprotnike kolhozov. Ti so izgubili vse imetje in so morali iti v izgnanstvo, na prisilno delo v Narim, v blatno sibirsko mesto. Na drugega je napisal kmete, ki so se oglasili za kolhoz. Rekel ¦je: »Izbiraj, kamor ti želi duša!« V Krasnojarskem okraju v srednji Sibiriji je rekel sovjetski uradnik: »Ali poznaš odločbo 15. strankinega zbora in 16. strankine konference? Ce ne pojdeš v kolhoz, te pošljem skupaj s kulaki!« V Rossošanskem okraju v CentralnoCrnozemni oblasti evropske Rusije je govoril sovjetskl uradnik: »Ali podpiši spis o kolektivizaciji, ali te izselim iz koče, vzamem ti vse imetje in te pošljem Iz tega kraja.« V bivši Volinski guberniji v Novogradvolinskem okraju so za kolhoz tako-le agitirali: »Kdor se noče zapisati v kolhoz, se odpošlje s kulakl na Solovecke otoke.« In kmetje so bili ukročeni. Niso Imeli veselja iti na Solovke. Kdo bi se tu ne zapisal?! Zapisali so se. Na Kavkazu so komunistični govorniki razvijali take-le misli: »Ce greste v kolhoz, vam bo vlada dala gmotno pomoč, od- pustila vam bo davke itd.« Na odgovor kmetov, da ne stopijo v kolhoz, so rekli: »Vseeno zapišem. Odvzamem ti vso zemljo, vse imetje in zapišem, Kdor stopi v kolhoz, je za sovjetsko (pblast, a kdor ne vstopi, je proti sovjetski oblasti.« Našteli bi lahko še več zgledov, a naj ti zadostujejo. Na tak način je sovjetska oblast nstanavljala kolhoze. Velike kmete je nničila, imetje z inventarjem pa je izroČila kolhozom, srednje in male kmetije pa je s silo nagnala v kolhoze. In to so delali isti komunisti, ki so v začetku revolucije obljubljall kmetom: vsa graščinska zemlja bo vaša, davki se vam bodo odpustili itd. Take so komunistične obljube! Nasledki tega pa so strašni. Prej je bilo povsod dovolj zrnja in drugih pridelkov, zdaj pa je povsod pomanjkanje In revščina. Komunisti lažnivo pravijo, da je vera strup za Ijudstvo, mi pa po pravicl trdimo, da je komunizem strup za kmeta. Tako je svetila zvezda kolektivizacije ruskim kmetom. Bog daj, da bi ta zvezda skoraj zašla za gore».. A. K. .V blizinl Njujorka se je vršila zadnje dnl avto- tnobilska dlrka za velikanski pokal, katerega vl- dlmo na sliki. Norveski prestolonaslednik Olav je obhajal na ladji svoj 84. rojstnl dan. Na sllki vidimo priiiea, ko reže za rojstiU dan pripravljeni kolač. Januša Kwik Je kronal v VarSavi med velikimi slovesnostmt poglavar ondotne grške pravoslavne cerkvc za kralja vseh ciganov.