Drejkov boben.
||||este, kaj, to-le je pa res: najložje si človek kaj kupi, el^p če ima denar; če pa tega ni, pa tudi ni kupčije. Saj vem, kako se je godilo Bradačevemu Drejku. Ne verjamete, koliko si jc prizadel in kolikokrat je mole-doval pri očetu in matcri. da bi mu kupili bobon, pa je vselej dobil potepeno pismo, češ, za denar je trda; če hočeš imeti. kar želiš, prisluži si sam.
»Prisluži si, prisluži si«, to je odalej šumelo Drejku neprenehoma po ušesih. »Ze dobro; ker so mi rekli4 pa si prislužim!«  tako je sklenil ter se precej jel na-
40_
pravljati, da gre iskat službe. »E močen sem, velik sem«, mislil si je pogumni paglavec pripravljaje se na pot, »nekje že dobim službo.«
»No, kam  si   pa  namenjen ?« poprašajo g& mati, ker se je tako resno odpravljal z doma.
^,       »Služit grem«,
J/jf   odreže se Drejko
(jnif     in že je bil zunaj
j^ST         hiše.—-»Kam poj-
jgK^g^k       deš služit, otroče
Bil^^* -^r       otročje !«   mislili
^^^V.   'W^         so si, vendar ga
Y^^T^j       doma, deš, naj gre
^^gjM^^^?1          malo   izpod nog,
^^^^pfg   3X         da me vsaj ne bo
S^^&šFf f t^    \       vedno nadlegoval
^ijPv*VnJ^aF^)       Je mahal samoza-^K^Y\\^ V^^^^/        vestno   P°   vasi-
rf« V* v^^^^^^^^^"^           va' le sanicga se-
r^J" W^^^^7^K~^     ~        be- "Morda bi me
jE^S»/c3^_   t      I    "^      Medenu—poaku-
^^^^^^^6^%    J             simo.«   Mislil —
^^^*   JS^^^"^          storil.Stopivhiso
^^^^Jjt^S           in brž   pove, po
^**'              kaj je prjšel. »Ce
me hoČete, sluiil
bi rad pri vaa.« — »Kaj še  poveš?«   zavzame  se  go-
spodar. Potem pa ga modro se držeč vpraša: »Kaj pa
znaš ?«
»Vse, kar bo treba«, pobaba se Drejko.
»če je pa tisto, lahko osfcanež tukaj — ovce boš
gonil na pašo.«
»No, koliko mi boste dali, <5e se zmeniva. da bom
za pastirja ?« oveselil se je Drejko, da je tako brž našel
službo.
41                                     ^^
»Naj bo. zato ker si ti — vsak teden goldinar!«
»Ali si zadovoljen ?«
»Kaj ne hom? — Jedel bom pa tudi pri vas, ne?« pozvedoval je še Drejko, ker se mu je plačilo le ne-koliko preveliko zdelo.
»0 seveda, seveda, pri nas. Torej <5e ti je prav, udari v roko, potem pa koj ženi ovce na pašo.«
To vam je pogledal Drejko ! Snega je ležalo tri pedi na debelo, zelenega nikjer n\č — pa naj bil pasel?
»Kaj gledaš tako čudno? Kar past ženi!« dražil ga je Meden.
»Sedaj —po zimi ne — spomladi«, jecljal je Drejko v zadregi
»A — spomladi, takrat vsak  lahko  pase.  Ali po   . zimi   ne znaS?   Pa si rekel, da znaš.   Potem te pa ne   i potrebujcm.«   Meden   se   \e   sladko smehljal, Drejku je   ! bilo pa htido. ker mu je up splaval po vodi. Vj^dnem tednu bi si bil prislužii boben, na, pa ne bo nič!
»Pa — z Bogom !« dejal je kratko in odšel. Meden pa je ugibal, zakaj ncki bi Drejko rad služi), in dobro se mu je zdelo. ker ga je tako lepo speljal na led. »To moram pa precej povedati gnspodu Tilnu. naj se malo razvedre, ker jih že tri dni noge tako mučijo, da ne morejo nikamor.« Stopil je v sosednrt hišo k gospodu Tilnu. Gospod Tilen so bili poprej župnik nt-kje na Gorenjskem, na stara leta so se pa preselili domov, ker zaradi starosti \n slabosti ve6 niso mogli službovati. To zimo jih je večkrat po tri dni ali celo po ves teden trgalo po nogah, da ae še g^aniti niso smeli. Zato ]e umevno, da so se ra/.vesulili, če jc kdn malo pngledal k njim. Z Medenom sta bila velika prijatelja. zato jim je brž šel pravit, kaj sta imela z Bradačevim Drojkom. Gospod Tilen so «o dobrovoljno smejali, potem pa prosili Medena, naj bi jim prinesel s pošte »Slovenca«. Kajpak jim je ta rad postirgel.
»Veš, kaj V« spregovor^ yospod Tilen povrnivSemu se Medenu. »Pokliči mi Drejka. jaz hi ga pa res potre-boval, da bi mi vsak dan hodil na pošto «
»Saj res, kakor nala^ci bo to zanj. ker išče službe in zna vse«,  pritrdi jim   Meden  ameje se pri zadnjih
42
besedah ter gre iz hiše, ne bi li kje zagledal Drejka. Mahal jo je ravno od tretje hiže naprej.
»Drcjko, slištš? Pojdisem!« pokiiče ga. Le stežka je tpravil dečka k gospodu TiJnu. zakaj Drejko je mislil, da se Meden zopet norčuje iz njega, in pa sploh je bil slabe volje, ker ga nikjer niso marali, čes, za kaj nam boš, še tebe se bomo otribali! Pa seflaj se Meden ni šalil, ampak Drejko je dobil službo. Moral je pa po-vedati, zakaj isče drugod službe, ker je doma dovolj dela, in čemu mu bo denar Ko so zvedeli gospod Tilen, da mu boben roji tako po glavi, obljubili so mu, da ga mu bodo kupili konec meseea. če bo dobro pre-našal pošto. Pa jo je, in prvega prihodnjega meseca ga je že čakal prt gospodu Tilnu bohen in še vojaška kapica. Sedaj je bil Drejko v malih nebesih! Oprtal si je boben, nasadil kapica z velikim peresom na glavo, jel ropotati po bobnu, da so se šipo tresle. In čudo! Nikoli se ni učil bobnati, pa mu je tako pelo: trom, trom, trom. da je bilo kaj. Po vsej vasi jh ropotal in prevzctno pribobnal domov, češ, le poglejte me, sedaj sem si pa sam prialužil boben-
Pomislil pa seveda Drejko ni, da so mu gospod Tilen vse to lo darovali, in da bi jim bil kdo drug rad zastonj donasal »Slovenca«. Ckl aedaj je vsak dan s »Sloveneem« pribobnal k njim, a jrospod bo ga dražili, češ. le potrpi n«kaj let, pa boš fie )okal. 6e boš moral poslusati boben. A Drejko jim je brž zmešal tako pre-rokovanje z glasnim: trom, trom, trom! Srečni Drejko!
Andrcjačev Janez.