PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Localis
Uradno glasilo slovenskih ob čin
St. 35 Maribor, petek 14.7.2017
OBČINA BENEDIKT
801. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno-industrijsko cono Benedikt II
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
Načrtovalec predmetnih sprememb in dopolnitev ZN bo moral predati pripravljavcu, to je Občini Benedikt, akt v papirni obliki, ki bo na vpogled dostopen tudi javnosti. Občini Benedikt je potrebno predati celoten dokument s prilogami v digitalni obliki.
Na podlagi 2. odstavka 11. člena ter 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - v nadaljevanju besedila: ZPNačrt (Ur. l. RS, št. 33/2007; spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 43/2011-ZKZ-C), 57/12-ZPnačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl.US:U-I-43/13-8) in 28. člena Statuta občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je župan občine Benedikt dne 13.7.2017 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBRTNO-INDUSTRIJSKO CONO BENEDIKT II
1.	člen
(vsebina sklepa o začetku postopka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta)
S tem sklepom se podrobneje določijo: predmet, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta (v nadaljevanju ZN), obveznosti v zvezi s financiranjem in roki za pripravo sprememb in dopolnitev ZN.
2.	člen
(predmet, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta)
Spreminja in dopolnjuje se Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno-industrijsko cono Benedikt II, objavljen v Uradnem listu RS, št. 29/2001. Priprava sprememb in dopolnitev ZN bo potekala po predpisanem postopku skladno z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. ZN se dopolni v tekstualnem delu odloka.
Spremembe in dopolnitve ZN morajo vsebovati vse sestavine in predloge, ki so navedene v 56. členu ZPNačrt-a.
3.	člen
(nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta)
Spremembe in dopolnitve ZN se izvedejo po skrajšanem postopku brez pridobivanja smernic in mnenj.
4.	člen
(postopek in roki za pripravo in sprejem sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta)
Postopek priprave in sprejema sprememb in dopolnitev ZN bo potekal po naslednjem terminskem planu:
•	izbrani načrtovalec (v nadaljevanju: načrtovalec) pripravi osnutek sprememb in dopolnitev ZN;
•	načrtovalec izdela dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev ZN;
•	po izdelavi dopolnjenega osnutka občina objavi javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi najmanj 7 dni pred razgrnitvijo;
•	javna obravnava se izvede med javno razgrnitvijo, ki traja 15 dni,
•	načrtovalec skupaj z občino pripravi stališča do pripomb (10 dni);
•	župan potrdi stališča do pripomb (3 dni);
•	na podlagi potrjenih stališč do pripomb izbrani načrtovalec izdela predlog sprememb in dopolnitev ZN;
•	občinski svet sprejme spremembe in dopolnitve ZN z odlokom in ga objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
5.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta)
Finančna sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev ZN zagotavlja naročnik predmetnih sprememb in dopolnitev ZN, Občina Benedikt.
	
	
Izdajatelj:	
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Smetanova ulica 30, 2000 Maribor	
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info	
Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik	
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 978
6. člen
Ta sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 35055-001/2017-2 Datum: 13. 7. 2017
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
OBČINA CERKVENJAK
802. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega Osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez sprememb namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Kozar
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 24. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2016) župan Občine Cerkvenjak objavlja
JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH BREZ SPREMEMB NAMENSKE RABE ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV NA KMETIJI KOZAR
1.	člen
Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez sprememb namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Kozar (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba TIURB d.o.o., št. projekta 6/2017, v maju 2017.
2.	člen
Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje prostora, javne gospodarske infrastrukture in varstva okolja.
3.	člen
Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v prostorih Občine Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak, v času uradnih ur Občine. Javna razgrnitev bo od ponedeljka 17. 7. 2017, do vključno petka 18. 8. 2017.
4.	člen
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo 26. 7. 2017, ob 15.00 uri, v Avli doma kulture, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak.
5.	člen
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Občine Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6. člen
Javno naznanilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, na spletni strani Občine Cerkvenjak (http://www.cerkvenjak.si) in na oglasni deski Občine Cerkvenjak.
Številka: 3505-01/2017 Datum: 6. 7. 2017
Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan
OBČINA PREVALJE
803. Javni razpis za sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v letu 2017
Občina Prevalje na podlagi 6. in 7. člena Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2009, 11/2012 in 21/2015) in sprejetega Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2017) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA SOCIALNEGA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V LETU 2017
1.	Naročnik javnega razpisa:
Naročnik javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje.
2.	Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je izbor programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih bo Občina Prevalje v letu 2017 sofinancirala iz občinskega proračuna.
3.	Na javni razpis se lahko prijavijo:
•	društva s področja zdravstva in socialnega varstva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih,
•	prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva in imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov.
4.	Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu:
Izvajalci programov, katerih programi se bodo v letu 2017 sofinancirali iz proračuna Občine Prevalje, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v Občini Prevalje oziroma sedež na območju občin Koroške regije, če je program dela izvajalca zastavljen tako, da se izvaja na območju Občine Prevalje in aktivno vključuje vsaj 1/10 članov, ki so občani Občine Prevalje; da je izpolnjen pogoj glede sedeža izvajalca se šteje tudi v primeru, ko ima izvajalec v Občini Prevalje oziroma na območju katerekoli občine Koroške regije sedež podružnice.
•	Da izvajalec izpolnjuje pogoj glede števila članov iz Občine Prevalje, mora obvezno predložiti ustrezna dokazila glede članov iz Občine Prevalje. Če dokazil ne predloži, se šteje, da tega pogoja ne izpolnjuje.
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 979
•	da se program, s katerim kandidirajo na javnem razpisu na območju Občine Prevalje izvaja že najmanj eno leto;
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti;
•	da imajo urejeno evidenco članstva za programe, s katerimi kandidirajo na javnem razpisu.
5.	Dodatni pogoji za sodelovanje na javnem razpisu:
Izvajalci programov stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki se v letu 2017 sofinancirajo iz proračuna občine, morajo poleg pogojev iz prejšnje točke izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	program se ne sme izvajati kot del javne službe,
•	program stanovanjske skupine se izvaja na območju Občine Prevalje (da program izpolnjuje ta pogoj se šteje v primeru, če izvajalec na območju Občine Prevalje izvaja program stanovanjske skupine in ima na območju Občine Prevalje registriran sedež ali sedež podružnice oz. enote),
•	program stanovanjske skupine, v kateri ni nameščenih uporabnikov s stalnim bivališčem v Občini Prevalje, ni predmet sofinanciranja iz proračuna občine.
6.	Merila za izbor programov:
Programi s področja socialnega in zdravstvenega varstva, s katerimi bodo posamezni izvajalci kandidirali na tem javnem razpisu, bodo vrednoteni na osnovi meril in kriterijev Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2009, 11/2012 in 21/2015).
Iz proračuna občine se v posameznem koledarskem letu lahko sofinancira samo en program izvajalca.
7.	Rok izvedbe programov:
Programi, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, se izvedejo v letu 2017. Dodeljena sredstva za sofinanciranje programov morajo biti porabljena v letu 2017.
8.	Okvirna višina sredstev za sofinanciranje programov:
Sredstva za sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2017, na postavki 43201450 Financiranje društev na področju sociale in zdravstva v višini 13.500 €, od tega
•	sredstva v višini 1.000 € za sofinanciranje programov stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, (V primeru, da na razpis ni oddana nobena vloga za sofinanciranje teh programov oz. nobena na razpis oddana vloga za sofinanciranje teh programov ne izpolnjuje pogojev za sofinanciranje, se ta sredstva namenijo za sofinanciranje programov iz 2. in 3. alineje točke 8 v deležu 60% oz. 40%.);
•	sredstva v višini 7.500 € za sofinanciranje programov na podlagi splošnih meril in
•	sredstva v višini 5.000 € za sofinanciranje programov, katerih izvedba je v posebnem interesu občine.
9.	Vsebina vloge in razpisna dokumentacija:
Vloga za sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v Občini Prevalje
mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije.
Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Prevalje, v času od objave do izteka roka javnega razpisa, vsak delavnik, med 8.00 in 12.00 uro. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.prevalje.si .
10.	Dodatne informacije v zvezi z razpisom:
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko izvajalci programov dobijo na Občini Prevalje, pri Mariji Orešnik, na tel. št. 02 82 46 121, vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure.
11.	Rok in način prijave:
Predlagatelji morajo vloge oddati v zaprti kuverti najpozneje do 9.8.2017 na naslov: Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje, s pripisom: »Prijava na javni razpis -ne odpiraj!« in z oznako: »Sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v letu 2017«.
Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je prispela do naročnika najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do 12.00 ure. Nepravočasne vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju.
Na zaprti pisemski ovojnici mora biti prilepljen izpolnjen obrazec Oprema vloge, oz. morajo biti na ovojnici razvidni podatki: naziv in naslov vlagatelja in prejemnika ter pripis in oznaka skladno z zahtevo 11. točke javnega razpisa.
12.	Datum odpiranja vlog:
Odpiranje vlog bo komisija opravila 10.8.2017 ob 12.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje.
Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa. Z izbranimi izvajalci programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva bo občina sklenila pogodbe o sofinanciranju programov za leto 2017.
Številka: 41011-0011/2017-11 Datum: 11. 7. 2017
Občina Prevalje Matija Tasič, župan
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
804. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2017
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4 (14/2013 popr.) 101/13 in 55/15-ZFisP), 19. in 32. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 22. redni seji, dne 5.7.2017 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 2017
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2017) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 980
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v €
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans leta 2017
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	11.756.222
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	9.196.540
70 DAVČNI PRIHODKI	7.603.446
700 Davki na dohodek in dobiček	5.600.515
703 Davki na premoženje	1.825.093
704 Domači davki na blago in storitve	177.838
71 NEDAVČNI PRIHODKI	1.593.094
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.315.195
711 Takse in pristojbine	6.000
712 Denarne kazni	12.691
714 Drugi nedavčni prihodki	259.208
72 KAPITALSKI PRIHODKI	1.292.770
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	1.057.086
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	235.684
74 TRANSFERNI PRIHODKI	1.266.912
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	965.244
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	311.668
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	12.668.743
40 TEKOČI ODHODKI	3.425.970
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	725.113
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	109.337
402 Izdatki za blago in storitve	2.324.129
403 Plačila domačih obresti	47.391
409 Rezerve	220.000
41 TEKOČI TRANSFERI	4.911.767
410 Subvencije	183.408
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.247.169
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	428.909
413 Drugi tekoči domači transferi	2.052.281
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	3.983.572
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	3.983.572
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	347.434
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	347.434
III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.)	-912.521
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
(750+751+752)	
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	100.000
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	-100.000
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans leta 2017
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	1.315.000
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	518.821
IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	796.179
X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-216.342
2.	člen
Drugi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 130.000 €.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-0007/2017 Datum: 5. 7. 2017
Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan
OBČINA VOJNIK
805. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za Poslovno cono Vojnik
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 18. redni seji dne, 15.6.2017 sprejel
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 981
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPPN) ZA POSLOVNO CONO VOJNIK
I.	Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Prostorskega plana Občine Vojnik (Ur. List RS štev. 79/04), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Vojnik (v nadaljevanju OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, izdelanega pod št. 4/15.
2.	člen
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
1.	Tekstualni del
2.	Grafične priloge.
II.	Meja območja urejanja
3.	člen
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki je na vzhodnem delu omejeno z regionalno cesto RII-430/0282 Višnja vas - Celje, na jugu z nepozidanimi kmetijskimi površinami, na zahodu s kmetijskimi površinami ter na severu z odprtim meteornim odvodnikom.
Velikost območja prostorske ureditve znaša 4760,00m2.
Zemljišče je v naravi travnik. Na obravnavanem območju ni zgrajenih objektov.
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zemljiški kompleks s parc. štev. 841 in 842 k.o. Vojnik trg.
Izven območja OPPN bo potekala izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
III.	Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
4.	člen
Občinski podrobni prostorski načrt obravnava gradnjo objektov za poslovno, trgovsko, storitveno, servisno in obrtno dejavnost oziroma terciarno dejavnost s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
5.	člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
•	gradnja novih objektov,
•	redna investicijska in vzdrževalna dela,
•	rušitve in nadomestne gradnje,
•	dozidave in nadzidave objektov,
•	rekonstrukcije objektov,
•	spremembe namembnosti.
6.	člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen: V območju 80m varovalnega pasu je možna gradnja naslednjih objektov:
•	12410 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z
•	njimi povezane naprave;
•	12420 garažne stavbe;
•	12510 industrijske stavbe
•	12520 rezervoarji, silosi in skladišča, razen za vnetljive tekočine in pline ter
•	vnetljiva goriva in energente;
•	Izven 80m varovalnega pasu daljnovoda je na območju OPPN možna tudi gradnja:
•	12203 druge poslovne stavbe
•	12301 trgovske stavbe
•	12304 stavbe za storitvene dejavnosti
•	gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in
•	telekomunikacijska infrastruktura),
•	oporni zidovi,
•	nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov.
7. člen
Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih
površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in
krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je
nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
Objekti:
•	- lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so večja odstopanje glede lege objekta v smeri sever-jug in vzhod-zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;
•	horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina posameznih objektov ni natančno definirana, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.
•	vertikalni gabarit: Objekti bodo etažnosti P ali P+1N+2N. Dopustna je možnost fazne gradnje. Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan več etažno pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino 10,00 m nad koto ± 0,00m (kota zunanje ureditve) pri objektih izven varovalnega pasu.
•	konstrukcija: montažna, betonska, jeklena in klasična zidana,
•	streha: strehe so dvokapne, enokapne ali ravne, minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skrite za masko in ne presegajo določeno maksimalno višino objekta. Prav tako so dovoljene postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije.
•	fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
•	oblikovanje odprtin: svobodno,
•	zunanja ureditev parcele: ker vsebina posameznih objektov ni natančno definirana, so možna večja
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 982
odstopanja od uvozov na parcele in ureditve parkirnih površin. Parkirišča se lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana, ali asfaltirana, manipulativne površine se asfaltirajo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi in ogradi z zaščitno ograjo.
•	faznost gradnje objekta: objekti se lahko gradijo fazno, s tem da je ena faza konstrukcijska in funkcionalno zaključena celota.
8.	člen
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
•	ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane ali asfaltirane,
•	reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na
•	lastnem zemljišču,
•	osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
IV. Pogoji za infrastrukturno urejanje območja
9.	člen
Prometno omrežje:
Območje se nahaja ob regionalni cesti RII-430, odsek 0282 Višnja vas - Celje na stacionaži od 1,700 do km 1,740.
Prometno se bo območje OPPN navezovalo na regionalno cesto preko na novo predvidenega cestnega priključka po sistemu desni uvoz in desni izvoz zaradi obstoječih cestnih priključkov na nasprotni strani regionalne ceste. Križišče je potrebno opremiti s prometnim znakom »križišče s prednostno cesto« in »obvezna smer«.
Pri načrtovanju prometnega omrežja so bile upoštevane smernice RS, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste ter idejna zasnova rekonstrukcije obstoječe državne ceste - idejna zasnova št. 5920, izdelovalca BRP Velenje, oktober 2008.
Vsak objekt na območju urejanja mora imeti zadostno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli.
Prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno signalizacijo.
Morebitna prečkanja komunalnih vodov preko trase regionalne ceste, se morajo izvesti s prevrta nje m pravokotno (± 15°) na os regionalne ceste izven območja cestnih priključkov (minimalni odmik 5,00m) v minimalni globini 1,20m (teme zaščitne cevi), zaščitna cev pa mora segati minimalno 5,00m od roba asfalta regionalne ceste. Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča regionalne ceste.
Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:
•	1 PM / 20m2 neto površine - prodajnih površin
•	1 PM / 40m2 neto površin - pisarniških površin
•	1PM/50m2 neto površine ali 1PM/2 zaposlena -obrtni in industrijski obrati
•	1PM/150m2 neto površine ali 1PM/2 zaposlena -skladišča
•	1PM/30m2 BTP vendar ne manj kot 2PM - poslovni prostori s strankami
•	1PM/2 zaposlena - poslovni prostori brez strank
•	Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do objektov, mora biti le-ta v križišču ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in označen.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte, si morajo posamezni investitorji za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu regionalne ceste, pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.
10. člen
Kanalizacijsko omrežje:
Pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja so bile upoštevane smernice Vodovod - Kanalizacija Celje.
Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Na območju poselitve je obvezna priključitev objektov na javno kanalizacijo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode - UL RS, št. 98/2015).
Za odvajanje komunalnih odpadnih vod z območja obravnavanega OPPN je potrebno zgraditi fekalno kanalizacijo, ki se lahko priključi na obstoječ javni fekalni kanal, ki se nahaja južno od obravnavanega OPPN, preko revizijskega jaška št. 21' na koti najmanj 256,43m nadmorske višine ali višje. Predvidena fekalna kanalizacija se lahko priključi tudi na obstoječ fekalni kanal št. 500108 preko enega od obstoječih revizijskih jaškov, če je takšna priključitev višinsko izvedljiva. Priključitev na javni kanal št. 500108 preko jaška št. 49 je možna na koti najmanj 264,25m nadmorske višine ali višje, priključitev preko jaška št. 48 pa na koti najmanj 264,05m nadmorske višine ali višje.
Pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije, v njem označiti do kod bo predvidena kanalizacija javna in si za ta načrt pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije. Predvidena kanalizacija mora biti zgrajena in predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja oppn.
Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN je potrebno predvideti meteorno kanalizacijo, ki bo odvajala meteorne vode v površinski odvodnik. Pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN je potrebno izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije in v njem označiti do kod bo predvidena kanalizacija javna in si zanj pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo - Ur. list RS št. 64/12, 64/14), zato je potrebno meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževanje meteornih vod oz zadrževalne bazene, prepustne povozne površine in podobne rešitve, ki morajo biti prikazane v projektu. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v površinski odvodnik.
Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi mora upravljalec
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 983
objekta prd iztokom v površinski odvodnik ali meteorno kanalizacijo mehansko obdelati v usedalniku in lovilcu olj ali čistilni napravi padavinske vode, ko gre za površine, ki so navedene v 17. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14). Za lovilec olj je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14).
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 35/96, 29/2000, 106/01).
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev in soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje.
11.	člen
Vodovodno omrežje:
Pri načrtovanju vodovodnega omrežja so bile upoštevane smernice Vodovod - Kanalizacija Celje.
Pred gradnjo uvoza je potrebno obstoječ star javni vodovod LŽ DN/ID 175mm, ki se nahaja na območju uvoza, zamenjati z vodovodom iz duktilne litine LŽ-N DN/ID 200mm na stroške investitorja.
Objekti se nahajajo v območju vodovodnega sistema Celje. Za oskrbo objektov s pitno vodo je potrebno sprojektirati vodovod brez slepih vodov, ki bo navezan na obnovljen odsek obstoječega javnega vodovoda LŽ DN/ID 175mm.
Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Na območju OPPN sta predvidena dva hidranta. Hidranti zunaj objektov morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
Pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN je potrebno za predviden vodovod izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti soglasje upravljalca javnega vodovoda. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last občini in upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN.
Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
12.	člen
Električno omrežje:
Na območju OPPN poteka DV 220 kV Cirkovce -Podlog. Upoštevati je potrebno širine elektroenergetskih varovalnih pasov na podlagi 468. člena Energetskega zakona EZ-1 (Ur. list RS št. 17/2014), ki znaša za daljnovode napetostnega nivoja 220 in 400kV: 80m(40m levo in 40m desno od osi DV). V območju 80m varovalnega pasu daljnovoda občinski podrobni prostorski načrt obravnava gradnjo objektov skladno s pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. List RS, št. 101/2010).
Za območje predvidene gradnje je izdelan elaborat, katerega je izdelal Mikrovar d.o.o., energetika-razsvetljava pod številko 4/15/-/01/17, februar 2017. Elaborat obdeluje približevanje in križanje z VN prenosnimi vodi in predvidi ustrezno zaščito. Glede na standard SIST-EN 50341-1 nadzemni električni vodi za izmenično napetost nad 45 kV in določilo izračuna maksimalnega povesa vodnika doljnovoda pri +800C, pogojuje varnostno razdaljo tal od vodnika 7,70m. Ta varnostna razdalja ni dosežena v dolžini 44,80m in širini 11,10m od zadnjega vodnika severnega dela obravnavanega območja, zato v tem delu gradnja kot tudi ureditev parkirnih površina za parkiranje vseh vrst vozil ni mogoča. Glede na predložen elabort križanja je tudi razvidna potrebna oddaljenost predvidenih objektov od skrajnega levega vodnika obstoječega DV 220 kV Cirkovce - Podlog po podani varnostni krivulji. Pri nadaljnjem načrtovanju objektov glede na znane investitorje in njihove potrebe gradnje, je potrebno izdelati ponovne elaborate in izračune .
V območju predvidene ureditve uvozne ceste in križišča, poteka obstoječi SN podzemni elektroenergetski vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in ga pred pričetkom del od tč. A do tč. B izvesti v kabelski kanalizaciji. Prav tako v območju predvidenega uvoza in parkirišča poteka obstoječi NN podzemni vod, katerega je potrebno pred pričetkom del od tč. C do tč. E izvesti v kabelski kanalizaciji, od tč. E do tč. D pa ga je potrebno prestaviti izven utrjenih površin (v zelenico) ali pa ga izvesti v zaščitni cevi. Od tč. C do tč. E je potrebno za potrebe Elektra Celje d.d. predvideti dve rezervni cevi 0 110 mm. Energija za napajanje predvidenih objektov je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP OPC Arclin 1.
Idejno rešitev elektrifikacije območja je izdelal Elektroinženiring LILIJA d.o.o. iz Celja pod št. 14/2016, marec 2016.
Osvetlitev območja urejanja se izvede s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objektov.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje in ELES d.o.o.. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
13.	člen
Plinovodno omrežje:
Na območju prostorske ureditve ni evidentirano plinovodno omrežje. Obstoječe plinovodno omrežje, odsek V4A-PE125, delovnega tlaka 4 bar, je zgrajeno na Celjski cesti, z zaključkom na zemljišču parc, št. 944/11 k.o. Vojnik trg. Za ogrevanje objektov v OPPN se predvidi priključitev na plinovodno omrežje ali ogrevanje z obnovljivimi viri energije.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na plinovodno omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
14.	člen
TK omrežje:
Na območju urejanja OPPN potekajo obstoječi glavni medkarjevni bakreni in optični TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 984
naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje se predvidijo novi priključki.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca tK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
15.	člen
KKS:
Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Do kabelskega jaška so položene zaščitne cevi v katere so uvlečeni optični kabli različnih kapacitet, kar predstavlja opcijsko možnost vstopne točke za TK storitve. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo 0 110mm. Do točke priklopa na obstoječ sistem bo potrebno izzgraditi kabelsko kanalizacijo. Na obstoječi optični kabelski kanalizaciji se predvidi jašek 08OOmm, ki bo vstopna točka za TK storitve. Na koridorju za zaščitne cevi 011Omm sta predvidena dva kabelska jaška izvedena z betonsko cevjo 011Omm. Od jaškov do objektov so predvidene zaščitne cevi 05Omm po sistemu zvedišča.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
16.	člen
Odpadki:
Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.
V. Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave
17.	člen
Ohranjanje kulturne dediščine:
Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. V neposredni bližini načrtovane prostorske ureditve, na nasprotni strani regionalne ceste se nahaja enota Vojnik - Psihiatrična bolnica s parkom (EŠD 12221) in je z njim v neposrednem vizualnem stiku. Kulturni dediščini je potrebno ohranjati prostorski kontekst in njeno vlogo v prostoru, zato se pas s parkirišči ob cesti Celje - Vojnik v čim večji meri zasadi z avtohtonimi listopadnimi drevesi
in s tem omili vizualni stik med načrtovanimi objekti in bolnišnico s parkom.
Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.
Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.
18.	člen
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
•	Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06).
•	Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
•	Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.
•	Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
19.	člen
Varstvo zraka:
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 985
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
20.	člen
Varstvo voda:
Pri načrtovanju območja OPPN je potrebno upoštevati smernice MOP, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. V neposredni bližini območja obravnavanega OPPN poteka neimenovan potok.
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 47/05, 45/07 in 64/12), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 98/2015) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14) ter Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 47/09) .Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda se bo doseglo z pravilno izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije objektov in z priključkom na javno kanalizacijo ter rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava v Škofji vasi.
Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena odvajajo v neimenovan potok. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v javno kanalizacijo. Izpustna glava odpadnih padavinskih voda v vodotok mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
Ureditveno območje OPPN po evidencah ARSO ni poplavno ogroženo, se pa nahaja na robu poplavnega območja. Posledično lahko pride na območju do dviga podtalnice, kar je potrebno upoštevati pri morebitnem načrtovanju podkletitve objektov oz vkopu spodnje etaže. Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
21.	člen
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnikov padavinskih voda na parceli za predvidena objekta. Manipulativne površine se asfaltirajo ali se tlakujejo z tlakom (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
22.	člen
Ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 -ZON-UPB2, 61/06 - Zdru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/11), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno.
23.	člen
Elektromagnetno sevanje:
Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
24.	člen
Svetlobno onesnaževanje:
Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje
svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
25.	člen
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v eleboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevani objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2013 (izdelala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO)) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega - geotehničinega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 986
Zaščitni ukrepi:
Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini neimenovanega potoka, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.
26.	člen
Način ravnanja s plodno zemljo: Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
27.	člen
Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99 in 97/03). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop funkcionalno oviranim osebam naklona 1:15.
VII.	Etape izvajanja
28.	člen
I.	etapa
•	izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika)
II.	etapa
•	izgradnja objektov
•	hortikulturna ureditev okolice objekta
•	Na območju urejanja se stavbe (lokali) lahko gradijo v več etapah, ki so med seboj časovno neodvisne ali združene.
VIII.	Nova parcelacija
29.	člen
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč -oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana, ker ni znana vsebina in velikost posameznih objektov. Dovoljuje se združitev in delitev parcel.
Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objektov.
Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
IX.	Tolerance
30.	člen
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
•	- za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva varstveni pas regionalne ceste, visokonapetostnega voda in priobalnega pasu.
•	za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.
•	za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objektov je 10,00m izven varovalnega pasu VN omrežja, izjemoma se dovoli višina objekta nad 10,00m če to pogojuje tehnološki načrti.
•	za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste.
•	dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
•	dovoljena je združitev uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
•	dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel,
•	v primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradi en samostojni objekt pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost
•	pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljavcev.
X.	Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
31.	člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
•	ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
•	po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
•	pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XI.	Končne določbe
32.	člen
OPPN je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje
33.	člen
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.
34.	člen
Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-0004/215-7 Datum: 15. 6. 2017
Občina Vojnik
Branko Petre, župan
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 987
806. Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Vojnik
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO), tretjega odstavka 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/2010, 48/2012, 48/2012, 36/2014-odl. US, 46/2015), drugega odstavka 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORGJS40) in 19. člena Statuta občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) ter v skladu z določili Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št. 38/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na svoji 17. seji dne 18.5.2017 sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST IN DRUGIH PROMETNIH POVRŠIN V OBČINI VOJNIK
1	Splošne določbe
1.člen (javna služba)
S tem odlokom se določi način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Vojnik (v nadaljevanju: občina).
2.člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določi:
•	organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
•	vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev,
•	pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	viri financiranja javne službe,
•	vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa in
•	nadzor nad izvajanjem odloka.
3.člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka.
4.člen (pomen pojmov)
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen z zakonom, ki ureja javne ceste.
2	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
5.	člen
(oblika opravljanja javne službe)
(1)	Javna služba vzdrževanja javnih poti in vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja se opravlja v režijskem obratu. Javna služba vzdrževanja lokalnih javnih cest se opravlja s podelitvijo koncesije.
(2)	Koncesijo za opravljanje javne službe iz prvega odstavka tega člena podeljuje občina.
(3)	Izbira koncesionarja za opravljanje javne službe iz prvega odstavka tega člena se opravi na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja opravi občinska uprava občine.
(4)	Opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju občine.
3 Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
6.člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Redno vzdrževanje občinskih javnih cest po tem odloku obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.
(2)	Vzdrževanje drugih prometnih površin obsega vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer:
•	odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju,
•	podhodov in nadhodov za pešce,
•	cestne razsvetljave, semaforjev ter druge prometne signalizacije z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo,
•	kolesarskih stez in pločnikov,
•	zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta.
3.1 Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in prometnih površin
7.člen
(redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)
(1)	Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin izvaja izvajalec javne službe v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini. Izvedbeni program vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini za prihodnje leto pripravi izvajalec javne službe in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine do 1. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini je ocena stroškov rednega vzdrževanja. Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto.
(2)	Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin obsega:
1.	pregledniška služba,
2.	redno vzdrževanje prometnih površin,
3.	redno vzdrževanje cestnih objektov,
4.	redno vzdrževanje bankin,
5.	redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,
6.	redno vzdrževanje brežin in berm,
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 988
7.	redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
8.	redno vzdrževanje cestne razsvetljave, naprav in ureditev,
9.	redno vzdrževanje vegetacije,
10.	zagotavljanje preglednega polja in prostega profila ceste,
11.	čiščenje cest,
12.	redno vzdrževanje mejnikov,
13.	redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin,
14.	nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,
15.	intervencijski ukrepi in
16.	zimska služba.
8.člen (pregledniška služba)
(1)	Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na občinsko javno cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov občinske javne ceste in drugih prometnih površin.
(2)	Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi, ki so potrebna za izvajanje zimske službe. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter posredovati upravljalcu cest.
(3)	O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo občine in občinskega inšpektorja za ceste, pri večjih kršitvah pa tudi policijo.
(4)	Pregledniška služba opravlja preglede občinskih cest v skladu z določili pravilnika, ki ureja vzdrževanje cest. V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost cestnega preglednika. Glede na potek ceste v prostoru in ogroženost cestnega prometa lahko upravljavec ceste določi pogostnost pregledov glede na stopnjo ogroženosti (npr. padajoče kamenje, zdrsi pobočij, zavarovanje zožitev zaradi usadov).
(5)	Pregledniška služba najmanj enkrat na tri mesece vizualno pregleda cestne objekte, pri čemer mora pregledati zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost cestnega objekta ter varnost prometa (npr. pregled dilatacije, naprav za odvodnjavanje, opornih in podpornih konstrukcij).
9.člen
(redno vzdrževanje prometnih površin)
Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega njihovo čiščenje in popravila lokalnih poškodb (npr. krpanje udarnih jam in mrežastih razpok) oziroma polaganje asfaltne prevleke preko vozišča in robnih pasov, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih in neravnih asfaltnih površin ali izdelavo asfaltnih prevlek preko zglajenih površin ter popravila drugih podobnih poškodb.
10.člen
(redno vzdrževanje bankin)
Bankine se vzdržujejo tako, da zagotavljajo bočno stabilnost vozišča, omogočajo razpršeno odtekanje vode z vozišča in postavitev prometne signalizacije in prometne opreme.
11.člen
(redno vzdrževanje odvodnjavanja)
(1)	Z območja občinske javne ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov občinske javne ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek je v posameznih delih naprav za odvodnjavanje zastajanje vode dovoljeno (npr. peskolovi, usedalniki).
12.člen
(redno vzdrževanje brežin in bern) Brežine usekov, zasekov in nasipov ceste se vzdržujejo tako, da sta zagotovljena stabilen nagib in oblika, da se na njih utrjuje ali odstranjuje nestabilen material in da se ohranjajo obstoječe tehnične in biološke ureditve oziroma zaščite. Redna vzdrževalna dela na brežinah in bermah obsegajo zlasti:
•	vzdrževanje vegetacije,
•	utrjevanje in odstranjevanje nestabilnega materiala,
•	čiščenje in širitev površin ter vzdrževanje tehničnih zaščitnih naprav.
13.člen
(redno vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme)
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da so zagotovljeni njuna stabilnost, brezhibno delovanje in vidnost ter izpolnjevanje zahtev iz pravilnika, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah.
14.člen
(redno vzdrževanje cestne razsvetljave, naprav in ureditev)
(1)	Cestna razsvetljava, naprave in ureditve se vzdržujejo tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in zavarovalne ukrepe.
(2)	Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto ali cestne objekte in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, pobiranju cestnine, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, se vzdržujejo v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav in tako, da ne ogrožajo varnosti prometa.
15.člen
(redno vzdrževanje vegetacije)
(1)	Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacija kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost, da so vidne in dostopne prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve.
(2)	Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa in druge zasaditve, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej.
(3)	Hortikulturne ureditve v območju cestnega sveta državnih cest v naselju, brežine cestnega telesa z urejenimi površinami za odvijanje kolesarskega in peš
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 989
prometa ter vegetacijo v profilu traktorske poti vzdržujejo občine.
16.člen
(zagotavljanje preglednosti)
Pregledno polje se vzdržuje tako, da je zagotovljena preglednost, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.
17.člen (čiščenje cest)
Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na njihovo funkcionalnost, varnost prometa in varovanje okolja.
18.člen
(redno vzdrževanje cestnih objektov)
(1) Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli cestnega objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost cestnega objekta ter varnost cestnega prometa. (2) Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov spada zlasti čiščenje:
•	prometnih površin in prometne opreme na cestnem objektu,
•	prostora neposredno okoli cestnega objekta,
•	ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov cestnega objekta,
•	naprav za odvodnjavanje,
•	naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža cestni objekt ali cestni promet,
•	obodnih sten predora,
•	grafitov in drugih napisov.
(3) Poleg del iz prejšnjega odstavka se v okviru rednega vzdrževanja cestnega objekta opravljajo tudi manjša popravila:
•	poškodb prometnih površin (npr. krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin, popravilo in nadomestitev izpadlih robnikov),
•	posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih cestnega objekta (npr. krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature, razmajanih kamnov),
•	protikorozijske zaščite,
•	hidroizolacije in odvodnjavanja,
•	izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij
19.člen
(nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil)
Največje dovoljene osne obremenitve ter skupne mase in dimenzije vozil se nadzirajo na lokacijah in v terminih, določenih z izvedbenim programom. Nadzor opravlja izvajalec javne službe s sodelovanjem policije.
20.člen (intervencijski ukrepi)
(1)	Izvajalec rednega vzdrževanja ceste organizira dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj, predvsem v primeru elementarnih dogodkov, izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj obvesti upravljavca ceste, če je ogrožen ali oviran cestni promet, pa tudi policijo.
(2)	Pri naravnih nesrečah (npr. neurje, poplava, plaz, potres, žled), hudih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih izvajalec rednega vzdrževanja ceste
takoj odpravi vzroke (npr. poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen cestni promet oziroma zaradi katerih bi lahko prišlo do hujših poškodb ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, izvajalec rednega vzdrževanja ceste označi ovire in zavaruje promet s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, izvede nujne ukrepe za zavarovanje ceste in, če okoliščine dopuščajo, vzpostavi prevoznost ceste.
21.člen (zimska služba)
(1)	Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo, ko je zaradi zimskih pojavov (npr. sneg, poledica) lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa in pri tem prihaja do odstopanj od sicer zagotovljenih tehničnih lastnosti ceste.
(2)	V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in ga predloži v potrditev upravljavcu cest najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.
(3)	Z izvedbenim programom zimske službe se določijo zlasti:
•	organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe s podatki o medsebojni komunikaciji (npr. kontaktni podatki, podatki o centrih obveščanja),
•	usklajenost različnih izvajalcev zimske službe na isti cesti v naseljih (npr. vzdrževanje površin za pešce in kolesarje, križišč, priključkov, avtobusnih postajališč in dostopa do njih, odstranjevanje snega, odvoz na deponije),
•	lokacije stalnih večjih koncentracij izvora ali cilja pešcev, uporabe objektov ali površin v javni rabi v naseljih (npr. šole, nakupovalni centri, železniške in avtobusne postaje, zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za ostarele, športni objekti, kulturne ustanove, javna parkirišča),
•	vodja koordiniranega dela različnih izvajalcev,
•	seznam pogodbenih izvajalcev,
•	razpored pripravljalnih del,
•	načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze),
•	seznam posebno težavnih cestnih odsekov ob nastanku neugodnih vremenskih razmer,
•	seznam z oznako mest za postavitev prometne signalizacije za čas trajanja zimske službe,
•	seznam vremenskih postaj, katerih podatki se upoštevajo pri izvajanju zimske službe,
•	razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
•	seznam posebnih strojev,
•	dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
•	poti posipanja proti poledici in odstranjevanja snega (plužne in posipne poti),
•	mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
•	način zbiranja podatkov in shema obveščanja javnosti o stanju in prevoznosti cest,
•	dela po zimski službi (npr. odstranitev ostankov posipnih materialov, začasno postavljene prometne signalizacije in prometne opreme, cestnih naprav in
Št. 35/14.7.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 990
ureditev za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju). (4) Dela po zimski službi je treba izvesti najkasneje v enem mesecu po koncu zimskega obdobja.
(5)	Pripravljalna dela se opravljajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti naslednje:
•	priprava mehanizacije, prometne signalizacije in prometne opreme ter posipnega materiala,
•	priprava ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti -palisade),
•	čiščenje in ureditev odvodnih sistemov in vozišča,
•	usposabljanje in strokovno izobraževanje za opravljanje del v času zimske službe.
(6)	V obdobjih, ko obstaja nevarnost nastanka poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni odseki cest posipajo zaradi preprečevanja poledice. Mesta in način posipanja se določijo glede na vremenske razmere, geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja. Za posipanje topilnih sredstev se uporabljajo naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Naprave za merjenje posipa s kemičnimi sredstvi morajo biti predhodno umerjene, kar se dokazuje z dokazilom o kalibraciji take naprave.
(7)	Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest in dostopnosti v zimskih razmerah je določeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste in druge prometne površine razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi upravljavec cest tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže.
(8)	Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig.
(9)	Ne glede na prejšnji odstavek prevoznosti ni nujno treba zagotavljati v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih snežnih zametih in snežnih plazovih. Enako velja za poledico, ki je ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Ceste, katerih prevoznost je odvisna od snežnih razmer, se lahko hkrati uvrstijo v I.-V. in VII. prednostni razred, površine za pešce pa v VI. prednostni razred. Nivo vzdrževanja se v teh primerih prilagaja trenutnim vremenskim in snežnim razmeram.
(10)	Načrt pluženja, mesta odvažanja in odlaganja snega se določijo z izvedbenim programom zimske službe. Strojno odstranjevanje snega in ledu je treba izvajati tako, da ne pride do poškodb ceste.
(11)	Če opravljanje zimske službe upravljavca ceste določene ceste ali druge prometne površine vpliva na opravljanje zimske službe upravljavca ceste druge ceste ali druge prometne površine, mora biti delo medsebojno koordinirano. Delo koordinira upravljavec ceste višje kategorije.
4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin
22.člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
23.člen
(javna obvestila in naznanila)
Izvajalec javne službe mora uporabnike občinskih javnih cest in drugih prometnih površin z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja redno obveščati o stanju občinskih javnih cest in uporabnosti drugih prometnih površin.
5	Pravice in obveznosti uporabnikov
24.člen
(pravice uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)
Občinske javne ceste in druge prometne površine so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste , in pravili cestnega prometa.
25.člen
(obveznosti uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)
Uporabnik občinske javne ceste oziroma druge prometne površine mora pristojni strokovni službi občine sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti ali prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na občinskih javnih cestah in drugih prometnih površinah v občini.
6	Viri financiranja javne službe
26.člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna občine in drugih virov.
7	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so last občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa
27.člen
(vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe)
(1)	Za izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste. Občinske javne ceste so last občine ter del javne lastnine.
(2)	Občinske javne ceste sestavljajo:
•	cestni svet,
•	cestno telo,
•	cestišče,
•	brežine cest,
•	cestni objekti,
•	prometna signalizacija in prometna oprema,
•	cestna razsvetljava,
•	cestni priključki do meje cestnega sveta,
•	naprave za odvodnjavanje ceste,
•	servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusno obračališče ter podobno),
•	servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje cest ter nadzor prometa,
•	funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa.
Št. 35/14.7.2017_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 991
28.člen (javno dobro)
(1)	Občinske javne ceste in ostale prometne površine so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(2)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski javni cesti mogoče pridobiti stvarne pravice pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja ceste.
8	Nadzor nad izvajanjem določil odloka
29.člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpektor za ceste in občinska uprava občine v skladu z določili zakona, ki ureja ceste in zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2)	Pristojna služba občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžna spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
9	Končna določba
30.člen
(objava in veljavnost odloka)
Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 032-0007/2017/5 Datum: 18.5.2017
Občina Vojnik Branko Petre, župan
Št. 35/14.7.2017_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 992
OBČINA BENEDIKT
Stran
801.	Sklep o začetku postopka priprave 977 sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno-industrijsko cono Benedikt II
OBČINA CERKVENJAK
Stran
802.	Javno naznanilo o javni razgrnitvi 978 dopolnjenega Osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez sprememb namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Kozar
OBČINA PREVALJE
Stran
803.	Javni razpis za sofinanciranje 978 programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v letu 2017
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
Stran
804.	Odlok o spremembi Odloka o 979 proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2017
OBČINA VOJNIK
Stran
805.	Odlok o Občinskem podrobnem 980 prostorskem načrtu (OPPN) za Poslovno cono Vojnik
806.	Odlok o načinu opravljanja rednega 987 vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Vojnik