iVien
V Gorici, 1. decembra 1882
fecaj XXL
..So{'i" izhaja v^ik petek   !u   veljt po pošti prejemali;*    M v <Jori< i <»a 'Ion:
Vse let«     .....'.< IU
Pol leta......       1"»
Olvrt »eta           ...           1"
IVi oziiiiiiiM}' '..   . .'.-• tud;    •     . ,«..-
H 't. <¦<; se tUltB  1  kuu rt    '!    "    '                  .J
PosHmezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v lobakarioYah v gosposki nlici bli/u ..irt'h l-ron". na fitarem trgu in v nuinki u'ii'i lei- v Trstu, via'Ca-serma, :!.
f)oi is: naj ko blagovolino po&iljajo iu-.<IiiiSivn ..Snci- vflrtriciv Via Ascoli, 8, I., iiiiro.* uitui ;ia opravniatvu „Snco" Via della C'roco fit. 4, II. ~
Rokopisi se n« viadajo; dopisi naj se blagovoljno franknjpjo. —• Delalcom in drugint ueprrinusniim se naroinina Biti?,a, akose oglasft pvi opi avnifctvu,
Po o&likovanjih.
IA TR&ASKE OKO'LICE, 28. nov.
Preteklo poletji? je dovrgil vodja tHrega gimna-zija v Oloraucii na Moravskem svojo tritl«seti«»tno slu2« bo ter je prosil, da se mu podeli stalni pukoj. Be-zelni Solslii svet je porabil to priliko in je priporoeil odhajajocegn vodjo, da bi dobil od presvetlega cesarja vitezki kn2 Franc J.jzefovoga tela, Ko so bila do-tifina pisnia pri muncsthiStvu ia so cakala, da bi jih posbdi uapiej, zacue dr&tvno pravduiStvo v Olomucu totbo z*per omenjenega vodjo ter ga spravi v prei-skavo zatad protinaravuih pregreskov. Vodja pregrcS-kov ni raogcl tajiti, pa vendar se je zual tako zago* varjati, da id bil kazuovan, all odmeojeuega reda nt dobil. — Mirebiti da jo bil ta vodja v puducovanji izvrateu iml (v odguji ui bil) in da je zual gimna-zijo na zunaj drzati v najlepsem redo (do nekaterih dijakov ni poznal piavega reda) in da je v tern oziru v rtsaici zasltizil kako pohvaln all odliko, pa vendar je ni dobil. Zakaj ne? Ker vlada ,u ujogbi Njego-vemu Veltcaustvu priporociti v odiikovaoje moza, ki je bil zgubd pied svetom dobro ime, kater.'ga svot ni imel vec za postcnega. ~ Ako bi se dala odlika ta-kemu mozti, bi sicer vsakdo vedul, da se mu ni dala zavoljo nepostemh del, ampak zavoljo kateri h koli zaslug, pa vendar In tega nikdo ne odobiuvai, ker od-iika je osebna iu velja za celo osebo, ki se ne du deliti na dva kosa: na dobri in na slabs, ki je edina nositeljica kvrstnih in hvale vrednib, kakor tudi ne-posteuih in graje vrednih dejanj. — Ako bi se ne-poSteuim Ijudem (za hvale vredna dejanja) dnjala od-lika, bi se zdelo, da drzava se za njili nepoStenost ae zmeni, da drzavi je vse euo, naj bodo dtzavljani kre-postui ali ue. To pa ni tako, ker drzavi jh vehko ua tem Ie2eLe, da so driavijani kreposttn in da druge h kiv.pn>ti spodbujajo. — Kad ir se pa kdo odhkuje ne zavoljo oseouih zasiug, ampak zavtdju i/.vrstnegi bhg;t, ki ga piidetuje uli izdeluje, n. pr. zav.dj-j lepih obiic, takiat -e ite z.thtcva i^ebnr. poit-uuat. ker ta ne. velja oalikuvauje o^ebs, ampak bh.gu.
Z*t\>ti drzaviii sjlnzabiiiki im.ijD to nari-iozmeioui pred uCmi in o.-do n.i to paz'ju, <\<\ pivsv* tlomu ec-sarju le tak.* osl-i; ' nasvt-tujejo z:t o liikuvanje, ki i-majo I'Utivbut' za-..i:ge i: ub enem mod ijud'tvom pu-Steuo but. LV.-i. .-jl.i t-.uzauu k bi ac /.op- r *voji*ga gospoita in p:»\eij.itiia prc.:-.etleg«i ees.irj.i ui-je.io pre gie§il, "aku t>; veil iuu pr«'diL»gl4i v o lljk.jvanj;* takt^a mozu, ki bi v olriii: r.e o:i i,: d.-,i»r. w gla?u, ki bi dajal obe;iu*j-.n ;'«d-uisa:.j» z (»i'itutni razuzdauim zLvijenji*m, k« b, >vaj»: ottoke zapuscal, ki ne bi spo-Stoval svoje z^ua. K- bi j .vno diijul za tuji:a zen-stvom. To bi -.? ia i<i &c bo'j v gsea steio, «ko bi bii 2c s»\ i:i iit >r :v. »*i > * Vf.::\;L ::e sramoval zape-ljevati s si-Mm /^I"-•",-¦:- :YLd...:ee k uepoSteniir, dejanj im-
Prav tako «.;: s»-- ; -t1ifs.: •;v-.--:r,-'ii sluzab'iik zo-per svojega goapoda .» wyfa. uMo bi predlozii za odiikovanj'* moza, ki bi aici.-r mygid doticnenm siu-iabniku veliko koi;.-tit:, m bi pa ne imel dobrega i-mena v doiiiaerin hiaji in v okyhoi, ki b; oil ologatol Od krvavih zuijev uo.igtg* IjiW.-tva, ki bi pokrajino drl, ki bi dajal «iad:.r.n kruLt na oderugke obresti, ki bi lacu.m se »tMho j Ji.il, ki bi svobodo dizav-Ijannv Ziitiral. ta bi ^; bii po uiiwcui pi»ti iridobil svoje bogastvo, ki bi b:. » to., .ni ;ti krvavini sra-ganu biiznjega zidal s\uj>- p.d.^e , kate--ega bi ^es na-rod imel za bn-ZMtueza iu bi g.i prek'juial, kateiemu bi uikdo dobitga ue privuSdl.
Takih mvi zvesti dizavni shszabniki nikoli De priporoCajo za odlikovauje, kakor tudi w. takih ki bi bill na dolgu s svojimi ia2uui nasproti drzavi, na-sproti dtzcli, ali nasproti obciui, o kateiih U bilo znauo, da iSCejo sixdatva, kako bi se praviCiieiku pla-Levanju odtegniii, kako bi tu;e biago za se ohandi, kako bi se svojdi dolz?«ostij v §koio d»ugih ottesii.
Takih mat vlada tudi takiat ao bi iuoglapripo-rofiati presvvtieinu cesarju za odlikovaaje, ko bi jej jiouujali kateco koli  podDoro v loijo doaego  jjenih
numenov, ker modra vlada vselej sprevidi, da nr.w-nost iu poStonost, pravica in reunica je najdrazji za-klad, ki ga ima driava, in da se mora vlada rajSi otresti ucpoSteuih pomoSnikov, kakor postaviti se v itcvarnost, ila bi narod sodil, da vladi za pogtenost in pravieuost diiavljanov in njenih posebnih poinofi-nikov ni mar. Nravnost in pravi6no.st je najtrdnej&a podiafta, na kateri sloni diiiva; njo varuje modra vladci z vso moCjo in pri vsaki ptiliki, tudi pri odli-kovanjib.
Nasproti pa skibi inodra in pravidia vlada, da, kadar se odlikovauja delijo, so v prvi vrsii o.llikovani oni, ki so za narod in za diiavo najvefi storili, naj so U mo6virj«t suSili ali na led uaili, naj so dezxdo oskrbovali ali m za njo bili, naj se prikazujejo mad-uim osebam n svetlimi rokovieami, s klobiiko'm v ro» kali iu h skljuCeiuin hrbtom, ali pa % 2uljavimi roka-mi, z inoSkitu ponosom in z odkiito.sieno besedo. Modra vlada na to ne gleda, umpak obraea rvojo oei veduo le na korist diiave in na njeno podlago — r.ravpost.
Novi zomlji-lki davek za Qoridko.
V prej§njih letib se je veliko toitilo, da zem-IjiSki davek ui bil razdcljen .' piavidii razuieri na poedino de^.ele iu ponestva nak'ga c» saiBtva. Nekatere dt/.tie so bile z davki mnlooblozoue, med tem ko so diuge piimeroiiia te^ke bit tare nosile Pa tudi v eni in isti deJJeli ni bilo piave razmere med enim in dru-giin kosom, ker zemljiSCa so se v teku Casa preme-nila, tako da so nekateia v vrednosti pridobtla, d»u-ga pa zgubila. To je tudi vlada pripozuala, zato je leta 1808. predlo2i!a diiavnemu zboru naCrt postave, po kateri bi se imel zemljiSki davek vravnati ali ure-diti. Na podlagi te postave so se volile iu imeuovale mnoge komisiju, ki so svet pregledovale, ceuovale in mii'jgovrstno ra^:redovale. Njih izdelki so se potem presojevali, potrjevali ali popravljali. Zadnjo bestdo v tej stvari je imela osrednja (centralna) komisija za vravnaiije zemljiSkega davka na Dunaji. Ta komisija je gli'dti nase de^ele izrckla svojo sodbo 22. nov.; naS zeralji§ki davek je zdaj dolocen na petnajst let; se le po pieteku 15 let bodo spet preiskovali, alijemo-rebiti kje kaka pomota ali krivica, ki bi se dala po-pmviti.
Ko je imela omenena osrednja komisija glaso-vati o tej vsoti, je grot' Corouini, ki je ud te ko-misije, potegnil se za GoriSko z nasledujo izjavo.
nKer je pti§lo vravnanje zemlji§kega davka do kouea, kakor danes vidimo, in ker so bile razredne tarite doloCeue ^e leta 1880,, tako da se za zdaj ne dajo prtmenit, glasoval bom za nasvete, katere je sta-
vil odsek osemnajsterih udov, katere Bern stavil prav za prav jaz kot njegov ud iu poroftevalcc, ali 8 tem uikakor noCem ruci, da ima moia oLja doinovina uz-rok, da bi bila s koncnlrai sklepi posebno zadovoljna."
„Nasprotno se z mojimi rojaki vjemam v torn, da se je deztdi po razrednih tarifah deloma velika krivica (Skoda) zgodila".
„Na sezan-dd okraj, ki je za gorl&kim mestom najmanjSi, se je v resnici preeejlen ozir jemal v.dcd njegovih pravidiih prito2cb glede doaudanjili visokih davkov. 0 tolminskem okraji velja to le v majhni meri, med tem ko je bil okraj gradiSki v tem oziru Lalnstno iznenajen. Po dej an skill lAZineiali in po jasid <loIofSbi prwtavo smeljepriiJakovati, da vravnava davkov mu davke le zniza. Cisti dohoilki w uicer niso veliko viSi preiacmdli od prej, vendar zadeva poviiek hudo tiste, ki ne te da niso dobili polaj§anja kakor drngi, ampak morojo celo veft pla^evati ko prej. V veliko vih':i meri velja pa v*e to ogoriikem mestu iu o okolid goriski,"
„Nocem trnditi vinoke komisljo z daljSo in, kor ne stavljam niknkega nasvetft in ga tudi ne morcm staviti, brezuspeluo razpmvo in konfiujem i torn, da izrekam mojo bojazen, da popolno tmicenje muogih malih in srednjih davkoplacevalcov, kupifenje neizo-gibnih eksekueij zarad xasfalib davkov iu pogosta ne-mogocost, da bi se davki potirjali, bodo v moiebiti kiatkem ca^it dajali ziilosten dokaz, kako resnUsuo sem ravuo zdaj govoril".
Po tej Coroninijevi izjavi je komisija sprejela za zeniljigki davek na Goriftkein vsoto, ki Je spodej v BpregIeduK pod Stevilko IV. zaznamovana. (JoriSka de2ela je placevala po atari postavi zemljiSkega davka 354.306 gidv po novi postavi bo plafievala 356.532 gld.; torej je zemljiSki davek zviSan za 2.226 gld. V nekaterih okrajih je novi davek manjsl od prejSnjega, v drugih pa vecu Z n i i. a n je davek z ozirom na prejSnje placevanje v sezansketn okraji za 12.756 gL in v tolminskem za 2.424 gld. PoviSan je pa v gori§kem mestu za 1.562 gld. v gradiSkem okraji za 2.391 gld. in najhuje v okolici goriSki, namrec ?a 13.453 gld.
Tega so kriva nekoliko zemljiSSa, ki so bila prej neobdelana, ki so se v zadnjem Casu spremenila v rodovitna tla, ali veemoma so krive previsoke razredne tarife, ki se pa zdaj nisodale vefi premenit. Upati je sieer, da ko se bo davek po 15 ietih pregledoval, se popravi to, kar je ostalo zdaj pomanjkljivo; ali. tudi bati se je po besedah Coroninijevih, da med tem marsikateri davkoplacevalec obnemore, in to bi bilo v Skodo dotiSniku, dezeli in celi driavi. Ako bi se po-vruile dobre letine, bilo bi mogoCe izhajati, ali ako . bota zemlja in nebo odpovedovala, kakor 2e vec let, I caka laloatua prihodnost poseboo goriSkega kmeta.
P  R  E  G L  B  D
KiiiijisOtga davka, ki ga je plaCevala pckneSena grofija goriSka in gradiSka po stari meri, ki bi ga raorala
pkLevaii po doloCbali centralne komisije za vravnavo zemljiSkega davka od leta 1880., in ki ga bo plafievala
vsled komisijiue dolocbe od leta 1882.
|           OKRAJ.	_T__    __.   ^     m     j—it:				A^pHmens vsoto"pod   ^nl stevilko IV.                 ||		
	ZemljiSdni davek v goldiuarjib,						
					a vaoto pod St. I.	s vsoto pod fit. II.	b vsoto pod II at. III.    11
	ki ae jc pla-fieval doztlaj, z vojskno priklado.	ki bi se bil plaSetal po dolefcbah 1. 1880.	ki bi sc bil {>U«c-Tal po doloobah koraiaijo ita rekl«macije.	ki se bo pla« fieval po dolodbah 1. 1882.			
					1    pokazc bc p o V i S e k ali ponizck   !! 1                     za jjoldinarjr ?                    j|		
11 Gt>risUo ni os to	7.489 90.990	9.131	9.140	9.051	f.562	90	89    If
|| Goriska okoliea		106.975	105.424	104.443	13.453	2.532	981    II
|| Gradisce	167.220	174.215	170.721	169.611	*.39I	4.604	1.110    j
|| Sezana	43.269	31.332	30.781	30.513	12.756	819	268
|j Toimiu	45.338	45.912	43.321	42.914	2.424	2.898	407
|| Oela oezela 1)	354.306	367.465	359.387	356.532	%.%%»	10.933	2.855   II
1) Vsota  pod  Stev. I. je znaSala       95 0/0>
»       B      „    II. bi bila znasala 98 o/0
.       »      »  HI.  „    „       ,     960/0
n     „      n iv. bo tdtfftta    wj/q
vsega zemljiSCnega davka,  ki  se plaiuje v celi drzavi takraj Litaye.
\
Dopisi.
V Gorici, 30. aov. — Preteklo.soboto, 25. nov., pokazala je uasa citalnica, da ni zami la, ampak da krepk. zlvi. K plesni zabavi seslo se je bib prav lepo stevilo udov iu povabljenih gostov. Med zadivji-nu se je odlikovala dvanajstorica castniknv tukajsuje-ga 53. pespolka. Vojaska godba sviiala je izvrstno; kdor jo slisi enkrat, koinaj caka priloznasti, da jo sli§i v drugo.—Drugi dan, 26. no?., je tapravilo tu-kajSnje sloveflskobrilmriii podporuo drustvo poda^ Sen i» prijeten vccer. Drostveni predsednik iu vudja slovenskega oddelka dezulue kuiotij-ke sobs gosp. F. FovSt, imei je zaniraiv ia jako dopadljiv govor o ponarejanji in mesaiiji vina, Z labko uuljivo buaedo je razkladal, h kakib prvin iu tv.uia obstoji viuo, in kaj mu dodajajo, ko niti niaujka kaka potrebna last-noi-t. Nocvni nastevatt posamezmh tock izvrstut'g• go-voia, kor nadejati m je, da ga g, govoruik sun ob.avi v eploino korist. Besedo je potijeval z dejanskimi poskusnjarai iu is razkazovaujem nmogih stvarij, ka-tere je bil piinosel seboj. Poslusnlcev je imel kakib 35 moi; dobro izbraita tvaiiua jih je bila vredua si* cer veliko vcC, veudar tudi to stevilo sluzi drustvu v Cast.
Predvceraujem je initio drustvo zaiosten dau ; spremilo je k zadnjeuiu poeitku svojega umrlcga uda Ferd. Nigris-a, delavca v stacuni g. Casagrandu v go* sposki ulioi. Sprevoda se je udele&lo okoli 30 drust-veiiikov. Naj bi na mesto enega uuulega uda dva zdrava in cila diustvu pristopila, da bi bilu stevilo goriikth Sloveucev, ki znajo sauri sebi pouiagati, ved-no vice.
Pretvklo sredo imel je dezelni solski svet gori-Ski svojo mest cuo sejo, pri kateri je bil prvi krat navzoc novo imenovani ud d.r Flapp, ki je storil na-vadno obljubo na teuieljne drzavue postave. Dezelni solski svet goriski s sedezem v Trstu, ki pa inia svoje seje v Gorki, je drag, ker k vsaki seji prid« pet u-radnikov iz Trsta, katerim se placa put iu hmaa iz diiavtie^'n zaklada. Pa tudi okrajni MM svot v Gorici ni dober kup, ker udom, ki ne stanujejo v (it>-rici, jo odloSena odskodniua za vsako sejo po4, 5, 6 goldmarjev po oddaljenusti njih bivalisca. Splob st; nove aapiavc locgo od statin poscbuo v teni, da w drage.______^____               A. A.
Iz QOriSke OkOll'ce, 29. nov. V dtugem bra-nji centralne koinfsije za vravuavo zemljiScnega davka je bil sprejet cisti dohodek pokne&nc grofije gori§ke in gradi§Canske z 1,570.624 gld.
Na podlagi te vsote se bode bodocno pobiral zeralji§cni davek in bode znasal vsega vkup 356.532 gold.
Na vjizlicnih dokladah za dezehii zem!ji^uo-od-vezui, cestui, Solski, ob&uski zalog i. t. d. se bo po-biralo okoli 140o/° od drzavntga davka, to je 499.045 gld., torej skupno 855.577 gld, kar je nadpolovica eenjenega cistega dobodka.
Ako se tej vsoti pristejejo §e obresti od dolgov vknjizenib na zemlji§6«, kterih je sarao pri hranilmci goripci okoli ednega milijona z obrestmi 60.000 gld., ostaja cistega dobodka se 655.047 gld.
Le to vsoto razdelimtr na 210.000 prebivakev na§e gtofie, ostane vsakemu posameznemu 3 gld. 12 kr.
Ker pa lie zivijo vsi prebivaki 0 kmetijstvn, ampak tudi 0 obrtniji, rokodelstvu i. t. d., vzemimo v poStev le polovico prebivalcev; tako se zviksa cisti dobodek vsakterega s kinetijo se pecajocega prebi-valca na 6 gld. 24 kr.
Gotovo majhna vsota, ako se pomisli, da ua§ kinetovalec ne placuje sanio zemljiscnega ampak tudi po novi postavi zviksani hiSni davek iu visoke pristoj-b;ne pri prepisib, vknjizevanjih, posojilih, tozbah, legaJiziranjili iu drugih enakib dobrotah. lalostne so stevilke in zalostno bodoCnost nam prerokujejo.
Tej zalostni bodoiSnosti, posebuo visokim dokla-dam za dezelue in drage zatoge morajo v okom priti pribodnji dezelni poslanci, katerib volitev se bod.*, visila po najnovejSih novicab mcseca januarja 1883. Za te volitve nasprotniki narodnega napredka ie vse iile napenjajo, med tein ko narodnjaki, ki se zana§ajo na pravicno stvar, se vedno sp6. Ni li se priSel gas, da priCuemo delati za nove volitve ?
Zacni vsaj ti, cenjcna „So6att, zbujati k delu za pribodnje volitve in kazati, kolika nevamost preti na-Semtt ljudstvu tndi v gmotnem oziru, ako ne voli zua-eajoib, neodvisnib, razumuib, delaluih poslancev, ki sptevidtjo stvari v ujib pravi podobi in ki v odlo5il-aem trenutku znajo dati veljaveu izraz svojemu pre-priCanju.
Izza SVete Gore, 28. novembra. Slavni cestnt odbor v Gorid je v Casu svojcga obstanka ze marsi-kak tisuCak dal na ceste; mnogo novib cest je na-pravil, |e vee pa jih je razslril ali kakor si bodi po-pravil. Ima pa v tvoj^m oskrbovanji za dobra dva lu-caja dolgo cesfo, ki mu deh give lase. Kje pac km, kam vodis ti tida cesta, ki p^uzrocuJeS utrjenitn ce-
starjem ttdiko zuoja, truda iu beaedijV Kaktb ueset ; let te preklinjajo vozoiki, kadar se sreiavajo v tvoji ; soteski; Kakib deset lei si cestui odbor lowi glavo j nad teboj, pa vedno si oatala nespremeujeua, ti ozfea < grgarska cesta ti!
;           Povej ini, kaj te dtzi in sliska, da tebe razsi-
riti ni uajti zadostuih iiiocij?
Lain je slavni cestui odbor te izdal v «ilaste pesti tepovauskcga Kafola in scuipaakega Faganela. Ta dva &ta sla posuoei t^kat k grgarskeuiu zupaustv, k tauiosnjeniu Cast, eerkveueum oakrbuiStvu iu posreii-uje se do vc. ku. ordtitarijata. Z vso to vt-Ijavo ob-daua poaUivilii sta it, ogrgarsto cental nove nieje, do kaU'tib se moias laziinti. Veudar uiai se gauiia, f»tarib okovy av nisi %ueb.k.
Ka| je 4e storiti, kar se ni poskusilo1? Vila ce-starja (epuvauski iu senipaski se skikojeta z novo goacooaljo ua skttptii ccpitii wlboe ? Gmiei. 8Zdaj pak st: bus potiuki, ,^kUn». tiiu cesia U* l~ „Ne, ne*; »e bote uie se; kje iuiatt-, vi u»cgo$ui ctsl.a uiuzje, kl ijudeui ilau'K intkiaiiati% kje iniale tihiib BOO g d., brez katenh uiuiate pr.vice podreti nidje uir,(e in uie sint.*wV ^tt te best-tie pieaUi.31 se in outrun ves !*d-bor. tJepovaiiski cestar sicer Udi, da tain kjcr &a le-zuli ti.sueaki, luo.aja bm tudt stutaki, ali praztio je bdo to govotjenje. Kakor *um %iharja s« za^lt&i po dvorani inogofui gta» „suditi UKuanio!^ in ker je tctuu splosueum niucujit pritidd tudi za razsujtuje ceste odbrani g. Fagauel: bo vtts, g<ir»ki vozniki, se dalje sklepala grgarnka cesta a svojo ozko sotesko. Biagor vam, gorjun I ni se vain treba ball, da se na tej cesti kedaj zvrue kak voz; obstrausko zidovje vas bo vaiovalo take nesrecc.
Vi pi, cestui ino^je! bodite zagotovljeni h*alei-nosti vseb davkoplaC'.'Vakev. Ako pa lioeete, da la ljubezen davkoplafevalcev do vaa dyseze svoj vrhu» nee, posneinajte popoluoma cestui odbji v sosedi.ji kanalski doitui; a slave vam vendar ne bode ploskal vas _ __       ___               Kinzov.
Iz Kanala, 21. nov. — Ko se je zvedela p«> Kanaln vesela novica, da je itas 2upau, g. Fr. M,iS-nid, odiikovan z vite^kim kri^cent Fiane-Jo^efovega reda, bila je spiosna radost iu veselj<: po trgu. V.ialt-do je lit tel gospoda ziipana pocastiti; all k«?r je bil prav tisti dan po opravkih z douia, ^ki.-uili so tu-kajsuji staresine, da urn bodo na vecer skut>aj Lv.*t\ tali. Okoli 8. tire zbiali so sr stareSinr, pozarna stra-za, veteiani, diugi mo^je in ntladenci kanalski terse napotijo z bakljami in svecmi do 2upanovega stauo-vanja. Tain se ustavijo in pevci zapojejo cesarsko pc-sem, da se daiec" okoli odnteva. Na to pozdravi en staresina zupaiia s prcmerium govorom, na kar zaze-nejo vsi pvi icujoci buren zivio! v znameuje resmfincga veselja. Zupau se zahvali za cestitanje in pravi, da za odlikovanje se mora zahvaliti mtlosti presvetlega c«*sarja, ter povabi nazoSe, uaj nazdravijo Njegovemu VeliLanstvu in cesarski dnizini, kar so zvesti Kaualei iz polnega srca in navdnseoo storlli.
Med lepitn petjen. so se vrnili castilci na trg. Veselimo se, da ima tudi kaualski okraj viteza v svoji sredi, do katertga je vsakemu ob&iuu odprta pot vsak dan iu vsako urc. Zato radostno p:icakuje-mo tistega dne, ko se nasemu zupium slovesno po-deli imenovana odlika.                                                      , _____________          Obciuar.         i
V TolminU,   22. nov. — V 46. stev.  aSoee« spominja se nekdd „iz tominbke okoUce1* tudi mene. Povod k temu mu je dal  dopis v 9Gerkvenem Glas-beniku* st. 10., v ktcrem sem, ker sem bil od merodajnib oseb v Ljubljani   za to  naproxen,  porocal o  stauji crkvenega petja na Tolmiuskem, kakor sem uajb.lje i vedel in zual.   To porofiilo nekteritu ni ug«jik>.   Po-svetovali so se  dobre tri tedue,  kako bi mi odgovu- I nh; toda mo2a, ki bi bil dal odgovoru pravo obhko, i niso mogli dobiti.  Pride sr. Martina vefier in z njini tudi kaj  boljsega na mizo,   in v gorki  kamerci,   pit svetli iampiei  in pri  pozirkih sladkega  viuca d«>zori • dopis, kterega raisiim tu 0i6niti.                                    !
G. dopisnik pravi, da crkveuo petje v Tolmtuu m veC tako, kakoisuo je biio pod mojim preduikom. V tem ima prav. Gojil sem tako petje tudi jaz mnogo let, poSiljal sem ceW pesni tacega kroja po tiskn med svet; toda clovek se vsak dan kaj novega naufii in napredoval sem s fiasom tudi jaz v muzski. PuSei sem do boljsega spozaanja, prislt so do tega pa tndi dtugi n. pr. zuani skladatetj Vavken, ki sedi sedaj celd v odboru od ljubljauskega knezo-skofifstva s pobvalo poterjenega cecii. drustva za mesto Krauj. Zacei sem vsled tega odpmvljatt s kora to, kar ni biio crkveuo, dal sem slov 6 takim kompozicijam, ka-korsue so n. pr. k nam od nekod zanesene „ljudske Iitanije," kterira so priredili napev po znaui neinskt, do grla zaljubljeni pesni: „du, du liegst mir ini H«*r-zen; du, du liegst mir ini Sinn, du, du machst mir viel Schmerzen" i. t. d. da capo al fine. Odpravili sem moral take iu euakc muzikalne proizvode uekaj zato, ker so z muzikalno — estetifitiega stalis«a prave iucle; nekaj pa tudi zato, ker se po zapovedi uaj-vise crkvene pWasti svetniai kompozicijam ne sme BOaMketi crkveu tekst.   V cakvi im» ediuo cerkev
besedo in uikdo drugi. V tern toraj 5uisem vreden graje, ker nisem gresil; gresil pa je dojiisnik „iz to-inaisike nkoiice,* ker pis.i o stvari, ktere ne ume.
V nasi farni cerkvi se poje kaksenkrat pri slo-v»*sni inaSi, nadaljaje g. dopisu;k. To pa ni resnicuo. Pri nas imamo niuogikrat na leto slovesno alt vsaj peto maso, pri teh se pa v & a k r a t poje in sicer tako, kakor Cerkev zabteva, t. j. latinski popolui tekst takih kompozieij, ki so sprejetu v Ratisbonski kata-log od vesfiakov v crkveni glasbi.
8Ni res, da ni v Tominu pcvskih mocij; ravno nasprotno je dokazal preteklo leto pevovodja Kleuien-cie, ki je v kraikem casu 24 pevcev prav dobro izu-ril, kteri sa pri takiatni citaliiieni veselici sodelovali," tako bcseduje tialje dopisnik. Vso hvalo pevovodji Klemencieu! Zato pa sem tudi pohvalil v „Glasbeni-ku" PeCausko crkveuo petje, ki je, kolikor mi je zua-nut vefiiuoina sad KIeuuMjCi6evi»ga truda. Iimd pa jo Ki. ouili 14 pevcev lo e u veCer -.kup, cerkev jih pn potrebujc ob neduljah po dva do trikrut, kar je dopisnik zamolCal in mi j<> s tem mol6iujetn pot zaprl m drobno z njtui govoriti o liwtuostili crkveuih pev skih Amm. Op'-miuiti snitnu pa tudi to, da ui ravno ttzko uositi na mizo, kar je ze kdo drugi pnproj pri-pravif. — Tol.ko o tem. Za drugo pa vcio pii nas ze vrabei, da dopis ni mcnl toliko na me, ampak v prvi vr*ti ua nekoga druzega. Na svetu so uatnrefi Ijudje, kt bi nidi prvakovali, ker pa ue nurejo, islrej'i fasti v tern, da druge prcd svetom gide. To pa ui lepo.
0 vikveuero petji rail govoritn, dam se tudi rad poduciti. ker vera, da tudi mcni se niaujka tega pa inicga. Pioaiin pa g. dopisuika nte torn, okolice," naj mi drugo pot uazuaui svoje ime, da bom vedel koliko muzikalne vednosti je v iijem. Skrivati se za plot iu itii memogiedoCe kamnje mutati, ni »<e leti6 ue mosko. S tern bodi od inoje stram kouee b-jsedi.
Sv, Cecilija, ktere godu so daues crkveuo-mu-zikalni krogi vesele, uaj pa sprost nepoklicanim sod-nikom o crkvenem petji boljsi okus in razum.
_____________    Daniel Fajgelj.
Iz Vipave, 27. nov. — (Na dopi* iz vipavske doliiie v M, stev. „Soeo" o pervasko»voger»kl meji). V tt/godovt rtk,li C-rticah Pervaske anpnijc na (ioris-kmi- v 31. in 37. listu wSoC'e" iineuovala sta se Lijak in Vogcr$6<k iiaravm mcji med pervasko in vo-gersko Ziipijijo. Na to odgovatja dopisnik iz vipavskc doline v 43. stev. nSote*4, da Vogerti te lueje ne pri-poznavajo, ker imujo sedaj drugo mejo, in med vrsta-mi je braii, da sedanja meja je edmo veljavna iu pra-vicuo. Na to .si d<ivoljuj?iii udgov^iiti, kar sledi.
Pervaska 2upuija meji proti zapadu z Vogers-kim ; mejo dria budiiurnik Lijak. Proti seveiu je mejila pervaska zupnija oil nekdaj s sempasko ?aipuijo; mejo je delal hudournik Vogeiscek, ki tece v giavni crti od jutra piofi veceru iu se izlsva v Lijak. Kjer se ta budourntka stckata, ieziti zemljUfii Brij in Dombra-va, ki sti po hudoutnikib oklenciii. Ti zemljisci spa-dali sti od nekdaj k purvaski zupniji, ki ji je o»krbo-vala v vsem. V«igei>ko je takrat pripadalo zupniji Sempaski. Z*volj«i dayave od Sumpasa do Vogerskega in zavoJjo jescus-kih povodnjij nastavtl je 2upmk sem-paski kaplaua v Vugerskeui. Ta je btl bli^i Briju in Hombravi, ko pe,v«ski zupnik; zato je proail per-vaskega zupi.ika Luko Vulpata-Lisjaka leta 1601., uaj mu p.qmati dtlonia il.iiso oskrbovanje v Btiju in v Dombravi. Vulpat usiisi proSujo pod pogojem, Ce bo to tudt njegov m naslednikum ugajalo, z drugo bese-do: Vulpatfva ditiitev velja, dokler kak njegov tia-slednik ue nasprotujc. Vogerskt kaplau je dobil v plaCo za t»j< gov trud §[olo tn vedra za 9spotniu* iz Brija in Dombrave; pervaSkt 2upuik si je pa pridrzal kvartez v viuu in v zitu. Pogodba med vogerskim ka* pianom in pervaCenskim iupnikom je bila torej le o« sebna iu ni premenda ua pravicah pervafienske zup-iiije Ciato nic. Brij m Dombrava sta ostala pod per-vaSko zupntjo, kuKor prej; Ly«k in VogersCek sta btla meja pruti Vugerskeuiu in Sempasu, kakor prej. PervaSti zupuik ie dobival iz imeuovanih krajev kvartez neiretrgoma do leta 1848., ko je bil kvartez od-pravljei. Da je eno iu drugo res, kar sem rekel, po-kazem drugi knit.
k Ljubljane 29. nov. 1882. Danes je raioulo leto it dau, kar je umrl „o5a siovenskega naroda" dr. Janez Bleiweis. V spomtn tega ^aiostuega dogodba uapravila so narodiia druStva svecauo oblet-mco v stolaej ceikvi sv. Miklavza. Ma§o je bral miio-goletni prijatelj pokojaega, novi kanonik Luka Jeran. K sluibi bozjej prislo je vse poluo prijateljev m 6as-tdcev pokojnega, med iijimi je bil tudt dczelui pred-sednik Winkler, poiem vec" drzavnih in de2eluih po-slance?, mestui zupau, muogi odboruiki mestni, ma-ttSui 11 kupcijske zbornice io veliko stevilo veljavuih mescaiov. — Nasi nemskutarski mestni oceije (?) so si stvtr veuder premislili in so prisii zopet k zadujej seji 21. t. m. Tu so culi niarsikaj, kar jini ni moglo biti ajsebno prijetno, zlasti kar se je tikalo gospo-darstvi prejSnjih let pod nemskatareko veCino. Osuplo so gleiali pred se, ko je poco6evalec povedal, da se je ? tem krfttkem $asu, kar je mx^m stranka ua
#\y*--K?
kvmilu v primeri z lanskim letom samo pri tedenskih ' izkazih   prihrauiio   5265 goldiuarjev.   Poslu&ali so iu | — inolcaii, dasi so drugace jako zgovorni;   Ko s»' je I imela vrfiiti volittv v de2. Solski sver, so se pae" upi- I ruli in go\orili   proti uje  vtdjavnosti, ali   govmili so takd medio, da se jim je videlo, da branijo i/gubljenn stv&r. Izvoljeu je bil prof. tfuklje. — Nasa kmetij.ska diu2ba izvolila jt; v zadnjcm  obcnem   zboiu potoval-nega kraetijskega uCitelja g »sp.  E. Ivramarja za svo-jega tajnika ter jeob jedmin na njt-gov predlog skle-oila, da bode z novim letom poceuSi izdajala svoj po-seboi kmetijski list, katerega bodo uje  udje dobivali brezpla6no.               .«««_«____-_
PolitiSni pregled.
Na dnevnem redu prve seje drzavnogu zbo-ro, kateri se snide 5. dec, kakor smo ze poro-foli, je drugo Ciranje prenarejenc obrtnijske po-stave. V krogih obrtnikov, kateri pri6akujejo zeljno nove postave, je iiapravila ta novica viio dober vtis. Finanfini minister predlczi v tej seji tudi prorafiun za leto 1883. ter bo zahteval o-dobrotijc tega prevdarka za prve tri meseee, Ob enem se bode predtozil tudi nairt o podpori poplavljenih dezel, Kasneje bodo priSli med dru-zimi na vrsto predlog o galiiki zemljiSki odvezi, predlog o dohodninskein davku, preustrojenje o-bravnav pri tiskovnih pravdah, ustanovitev zdrav-niakih zbornic, predlog o 6eSko-moravski zelcz-nici in o predrugatonji branilnic.
Grof Coronini je osnoval novo stranko, Co-roninijevo srednjo stranko imenovano. Tej utrun-ki so pristopili poslanei, kateri niso poprej spa-dali niti k desuici niti k leviei. Med druziini bodo udje te stranke istrski poslanei (trije), tr-Mki in izmed goriSkili vitez pi. Pajer, vseh skupej kakih 2B. NovejSa poro&la pravijo, da za gotovo je le 15 poslaneev teniti klubu pri-stopilo. Coroninijev program obetu, da no bode stranka niti za sedanje ministerstvo niti proti; vodili jo bodo oziri na skupno diiavo, obrtnijskim vladnim prerilogotn se ne bode zoperstuvljala, v narodnik vpraSanjih bode podpirala zahteve po-sameznih strank z ozirom na drzuvno skupnost, inade bode konservativna a nikako reakeijonarna. Skoda, katero so naredile povodnji mescca septembra in oktobra na Tirolskem, raftuni se na 24 milijonov gl., vrh vsega je tez 50 ljudij pri teh povodnjih ob zivljenje prislo. Da bi se te rane zaeelile, predlagal je dezelni odbor zbra-nemu tirolskenm dezelnemu zboru, da se najmcjo trije milijoni gld. s 4V2°/o obrestmi, kateri se imajo z nakladami na zitovoO letih od 1. 1900 zaeeuSi poplaeati. Dalje je predlagal odbor na-pravo stavb za obrambo in uredbo rek in je ko -necno svetoval, da naj vlada dolo6i najmanj tri milijone gid. za brezobrestna posojila ob&nam, dru^bam in zasebnikom. Ti nasveti se sedaj ie pretresujejo v podpornem odseku, kateri je bil v prti seji v to svrho voljen.
Tudi na Koroskem je §koda po povodnjih zelo izdatna, znasa preko 3 milijone gld. A na Koroskem ni bil sklican dezelni zbor in ni zna-no, na kak§en nadinniisli vlada nesrednikom po-magati. 2aIibog da nam dokajajo zopet zalostne vesti o novib povodnjih iz gorenjih donavskih krajev. Isto tako citamo, da so tudi na Ceskem reke zelo narastie. Na turnavski zeleznici je do-hod do mnozih postaj nemogod. Na Moravskem je stopila Morava iz svoie struge, okrog niesta Olomuca je vse pod vodo.
V nedeljo je bil shod 5e§ko-moravske stranke v Brnu, pri katerem se je govorilo o seda-njem politicnem polozaji, o zalostnih razmerah glede jednakopravnosti na Sleskem, o uoseda-njem postopanji fiesko-moravskih poslaneev v dr^. zboru itd. Konefino je bil sprejet v zboru slede6 predlog dr. Jelsnika: „Zbor izra2a po-polno zaupanje in zahvalo svojim narodnim mo-ravskim poslancem za njihovo delovanje v dr2. zboru ter pripusea ujih volji, vlado tudi za na-prej podpirati ali ne.a
Augleiki listi hofiejo vedeti, da je posku-sila avstrijska vlada po nasem poslaniku v Ca-rigradu od sultana dobiti vse njegove pravice do Bosne in Hercegovine. Za vrafiilo je hotela Avstrija. T^kora zagotQYiti yso drugo njeno last-
niuo v Evropi, a sultan je neki to ponudbo od-biL Zadnje nam prav malo Skodf.
Cruogorska vlada je sklemia 1. januarija ustanoviti prve tri stalne infanterij»ku bataljone po 500 mo^, kateri bodo nastavljcni v Cetinji, Nik§i6i in Podgorici. Sicer pa se pnpravljajo druogorski sokoii zopet na boj z Albauei; med slednjimi in prvimi je prisio ze do sedaj do marsikake praske.
Tudi iz Nemejje doliajajo vznemiiovalne vesti o povodnjih. lleki Mum in Ren sti pre-stopili strugi ter tako narastli, kakor he nikdar ne v tern stoletji, liotovo sti uapravili veliko Skodo, kutera se pa Uanes niti pregledati ne .^a.
Manjkga pomeaa in manjse ncvaruobti so povodnji v liimu in v Italiji sploh,
Na Huskem se nmo&jo dijaSki uemiri na Vbcijciiibcil). Be niso oni v Kazauu povsem po-tihuili, naznanjajo se ze novi iz petrogradskega vseueilisca. Ker se dijakom ni dovoliio zborovati v vseu6ilis6ui dvoraui, zbralo se jih je kakih 300 v 'drugi sobi, in ker se niso hoteli z lepega raziti, so vojaki uanje strcljali, tri so usmrtili, muogo pa raniii.
Doma6e stvari.
P. n. gospode naro6nike, ki w z narocnino m dolgu, vijiuliui vabimo, da uam jo posljejo, ker suio iiuBtopih zuduji musi:c v tern lctu in moramo po-ruvuutt tiskarske Htroske.
Opravni&tvo „Soce.a
Oesarjev dar. NaS u;ilost)jivi eeaar je daroval obcini Baika v scguntikein, okraj *00 gl. zaradi po-Skodovauja po toCi, obcini JSeinpurt na (iuriskcm pa 200 gl. za novo zvoiiove in obcini Hciu'o 100 gl. zu po> pnivo niosta 4c« Ipavo. Slava naficmu dobi'otljivemu eesorju I
Nj prevzv. knezonadSkof goriSki Andrej dr. Gollmnyr pruznoval je vCeraj BO. iiovcmbra kakor druga leta svoj vescli imeudan. Mestua duliov^iuase inn je skupno poklonila iu tnu je izrazila svoja pri-srena voSCila 29. uov. ob 11. uri predpoludne. VCeraj in picdvcuianjein sprejet jo priletni yiSi pastir prav mnogo voSfiil od duhovske in svettie straui. l'retckli vtov»»k nastopil je prevzviSeni knezonadSkof 86. leto svoj.; starosti, ker rojiui je 28. nov. 1797. Kdor poz-ua nasega vladiko, se mora Cuditi njegovi kreposti v tako visokih letih. Bog nam ga ohrani So dolgo zdta-vega iu C-vrstega.
Grof Ghambord je priSel 30. nov. v Gorico ter prezimi, kakor navadno, pri nas. Njegova soproga je ze par teduov v nascm mestu.
Pre6. g. dr. Ivan Flapp, profesor crkvene zgodovine in crkveuega prava na tukajSnjem bogoslov-skem udilisCi, imenovau je od Nj. Vel. presvatlega cesarja ud dezelnega §ohkega sveta gori§kega za na-daljtii Cas tekoce Sestletne dobe.
Opozarjamo na§e c\ g. Citatelje na pregled o preteklih m prihodnjih zetnlji^kih davkih na§e delete, ki se nahaja v dannSnji §tevilki, in na besede Njegove prevzviSenosti grofa Franca Corouinija, s katerimi se je potegtiil za tiaSo de2elo v centralni komisiji za vravuavo zemljiSkega davka. Na mo2a, kateremu bije tako gorko sreo za ozjo uaio doma5ijo, sine biti cela dezela v resnioi ponosna.
Somnji. VCerajSnji zaduji Cetrtek meseca bil je zlvinski somenj v Gorici posebao 2ivahen. Veliko vefia udeh-zitev prodajalcev iti kupovalcev se pa prieakuje za prihodnji ponedeljek in uasledoje did, ko zaLae Stirnajstdnevni sploSni somenj sv. Andreja. — Ta mesee bodo §e nasledoji somnji v na^i blilini: v ponedeljek 4. in v sredo 13. na Mostu pri sv Luciji; v sredo in&etrtek 6. iu 7.v Triidi (Monfalkon); 12. v Sezani, zivinski somenj; 19. na Pioseku in na Ob(i> ni; 23. v Rifenbergu.
Aleksander vitez Schemed, c. k. namest-niSki svetovalec iu okrajni glavar v Tolminu, premeS-Ctiii je kot svetovalec k namestniStvu v Tist. Odliko-val se je posebao po lepo sestavljenih porofiilih, katara je poSiljal svojim predstojnikom. V Tolminu je slu2-boval v zadovuljnost tr^a§ke vlade, ki ga je povzdi-gnila do zaslu^ene vise Casti. — Voditelj c. k. okraj-nega glavarstva v Tolminu je imenoran g. Adolf Schaf-fenhaur (Safeuhaver), ki je postal nedavno na-mestni§ki tajnik in je bil do zdaj v Sezani, kjer ga je narod rad imel, ker ziia slovenski v govoru in pi* savi in ker je bil Slovencem pravifien.
la Kanala se nam poroca: Anton Po2ru iz postonjskega okiaja na Kranjskem uKradei je pred letom duij svojemu g«ispodarju F... v Trstu, pri katerem je slniboval, 160 gld. v bankovcih iu jo je po-briaai. 20. t. m. bil je P. kot sumljiv mwm tatvi-
no od naSega vrlega vahtmajstra Miha Mole"ta prijet iu tukajSuji c. k. sodaiji izroCen, kjer je koj pri pr-vem izpraSevanji obstal omenjeno tatvino. TukajSnja sodmja je ptiCka dezelni sodniji v Tist poslala, kjer bode pricakoval zaslu^eue kazni. Dasejeptiiek vjel, se je !e biatroumnosti vrlega vahtmajstra zahvaliti.
Ukaz pravosodnega mimstra, da morajo vsi tssu guspodje c. k. soduijskt uradniki, ki hofiejo sluzboviiti in v slu^bi napredovati, dobro znati oba dezulna j«-zika, torej tudi slovenski, oziroma hrvatski,
dosel je tudi  tukajsnji c. k. vifiji sodniji. —JVsled___
tegu se niitogo mlajgih gospodov uraduikov zdaj kaj pndno uci s.uvenSCiue, igfiejo slovnie iu ufiiteljev iu nekateri, kakur se sliSi, prav dobro napredujejo v slo-vesfiiui. Tako je prav; kajti, ako mora Slovenac, ki hticc iiadoiiiiu'i zemlji kaj postati ufiitise italijan56ine in uem^ine, zakaj bi se|ne udili tudi Italijaui |in Nemci sloveuSeine, a.io hofiejo pravico delati slovenskemu ljudstvu ? — Taki ukaai ktnalo odstranijo mr2njo do naiega jezika iu naroda, ki Se v uekaterih uradnifikih krogth vlada, iu izvrSi m polagoma program uedanjo-ga ministersiva: pomirjeuje narodov in njihov napre-dek ita dudevnem in gmotnein polji. — Cuh je bil, da se je to zgodilo, kajti galostno je uradovanje po tol-macih na I'rimorBkem. MEd,*
G. Rihard Doleneo, vodja vino in sudjerejsko Sole na Slapu pri Vipavi, mieuovan je vodja prve bolgarske gospodarske Me v HuSciiku z letno plado 3000 gld., pi os ti in stauovanjem in drugimi priboljski,
Trstu se blizajo mine premembe. Kakor je bilo v zaduji Stevilki pojasneuo, mora m od blaga, ki se uese iz Trsta, mi tneji davek ali col plafinti. Trzacuui so pa v mestu cola prosti; zato doblvajo po moiji kavo, sladkor in mnogo drugili rdcij prav dober kup. To m pravi, da trzuska luka ali "tr^aSko pristanisCe je prosto. Za naprej ne bo vec tako; Tr-/Muni bodo morali pladevati, kakor drugi Ijudje. Kar pride blaga po morji, m uu bo moglo puljati v mesto brez daca, kakor se je do zdaj godilo, ampak placati bo tteba od ujega davek, Se preduo se blago z ludij skica (zbaHa), Na castah, ki ptdjejo u Trstu, no bodo pobirah vec cola ali carina (avzlak), kakor do zdaj, ampak vtmkdo su prosto popelje iz uiesta, kakor bi ho peljal iz Gorico ali pa iz Solkanu. No vo to, all prejeuja trza§ka luka biti proata a prihodnjim novim letom ali U le med letom. Dvorni svetovalec dr. Ua-zaut biva ze dalje casa v Trstu, da vse potrebuo pri-ptivvi ga to spiemembo.
Hrvaski paviljou, ki je zbujal na trfaM razstavi obCuo pozorsuost, je kupil baron Mornurgo za 2000 gid.
Novo cudo. TiiaSki f a k c i j o z n i 1 i s t pi sal je pred uekiui cabom, da uzrok innogoStevilnemu izsel-jevanju kmetov iz goriske iu gradiScauske okolice je dusedauje neprevidno ravnanje vlade proti avstiijskim Italtjauom. S tern bi bito reCeno, da fuilanski koloni zapus^ajo svoje doraovje., ker so v svoji uarodnosti ^uljeai, da torej mora vlada svoje ravoauje premeniti iu lepse z njimi ravuati. Na to odgovarja f a k c i j o z n e-m u 1 i s t u dopisuik iz gradiSkauskega okraja u „Cit-tadmu" v btcvilki od 27. uov. t. 1., da vlada ni s svojim ravnaujem v oznaceneni oziru disto uic zakri-vila kmeikega izseljevanja iz gonSkega in gradiSkan-skega okraja, ampak da je uzrok temu izseljevanju neizuosljiva gmotua reva, pravo ubostvo iu yomauj-katije ziveZa.—TtiaSki f a k cij o zu i 1 i s t je pisal one reci takrat, ko je tu2il; da vlada v Dalmaciji Italijane pregauja. — Ali ni Cudo, da tak list vladi oCituje, in da moiajo poroLila takega hsta drugi popravljati ? — Kedaj se je slisaio, da tizaska vlada priuiorskim Italij.iuom ne ugaja in da moiajo zavoljo tega svojo dowaeijo zapuSCau? Ta modrost je nova in mi fak-cijoznega lista ne zavidamo za njo.
V spomin dr. Franca Pre^irna prlredi citalnica v Ptuji na Stajeiskein v svojih pi-o-storih ^naroduem domua 3. dec. sveCaast z bogatim spo redout pevskega, godbenega in deklamacijskega za-drztya. — AkaiknuCuo diuStvo „Slovenija na D u u a j i" napiavi pa v sredo 6. decembra v enak uamen slavnost z izbianim progiamom, iz katerega omenjamo le naslednje to6ke: Pozdrav druslvenega predseduika li. Pukla; l^edved, Vojaci na poti, besede S. Giegoicica; slavnostni govor D. Majaroua; Ned-ved, Luna sije, besede dr. Fr. Pieslrna; B. Smetana, Anja iz opere: Prodana nevesta; A Foerster, |V tihi uoci, besede S. Jeuka; KocijauCic, Venec naroduih pesui. — V Ljubijani priredi moSki pevski zbor narod ne ci tain ice 3. t. m. v dvoraui deMne redute slavnostno besedo s prav lepim sporedom v spomiu slavuega pesnika.
BoMdni dar za otroke. Otrokom, ki znajo brati, pa tudi ^odraslim deckoin primereu dar za bo^icne prazuik* je lepa ktiji^ica^ ki je priSla nedavno na svetlo v Ptuji pod naslovom: Pripovedke za mladino, 1. zvezek. Kujizlca obsega na 72 straneh 7 naroduih pripovedek sloveuskih, bfvaskili, stbskih, CeSkih, mcravskib.
Prav lepa je sioveaska o zlatorogu po K. Dez-manu. Na nrvi sftaujej od. z^iaj je tudi lepa barvana
podoba, ki kazc cvetote zlatorogove voze ter zlatoro-ga, ki je lovca zvrnil cez rob. Kojizica stane samo 20 kr. in se dobiva tndi v goriSfcih knjigarnah. Star-§i, odgojjtdji. st'zite po nji, ker 2 nje napravite otro-kom veliko veselje, daste jira vedrilnega in micnega berila.                                                                   \
Banka „Slavijau sklenila je v 3. ectrtletji t. 1. v uiescrih julij, avgust iu September t. 1. 24793 novib zavaruvaluih pogodeb za kapital 27,658.833 gl. 07 kr., za kar se jej je placalo zavatovalnme in pri-stojbin 546.377 gld. 97 krc. Za Skode pa je v tt-ni Lasi plaCala 258.324 gld. 07 krc
Deiujrni promet glavne bjagajnice znaSal je 1,585.063 gld. 52 krc. in od bankiaih kapitalij bib je v ten* aasi vl«»ze»ih 220.746 gld. 15 krc. v c-sko-moravskih in poljskih posojilnicab, 646,292 gld. 92 krc pa ixposojenih na zeinjji^ca.
Gaailne brixftakiire odd«Ia je banka 10 oheiuam in med tt»mi todi obcwt Horjul v vrhoBkom okraji hi Kw.jsketn.
Od 1. jawarja do 30. septembra t. 1. sklem-no je bib* vselt lavaroranj 64161 za kapital 61,623.410 gld. 88 krc, proti phCihi zavarovalnine in pristojbin v xnesku 1,379.918 gld. 40 krc; za *kode pa se je placalo v tern casi vsega vknp 571.182 gld. 75 krc.
Samoupravna drustvn za zavarovanje uziika in pokojiun postajajo cez dalje bolje prUjnbljeua. Pristopilo jira je nam-rce do konea septembra t. 1. uze 601 cle-nov, ki so zavurovali uzitkov in pokojnin za 107.016 gold. 73 krc in vpisali vlog 435.29 8 gld.
ZastopniSka pokojninska zaklada imela je do konca septembra 3864 delezniko? in njeno premozenje narastlo je na 27.022 gld. 59 krc. v gotovini in vred-noafnih papirjih.
Glejte in strmite!
Samo za malo casa.
M trgu della Ginuastiea St. 3.
YS&i&Alff
Franc Wiskelincinr iz Mattinghofoa v gorenji Av>t»iji je 8e le 20 let star in je visok 7 cevljev in 4 palce. Pod njeguvo pazduho gre prav lahko tmli najvcci m«2.
Ta mladenec je imel cast, da se je pokazat naj-viMm oaebam in da se je moral predataviti tudi kra-Ijevi rodovini wttrtemberSkt. Pri tej priloZnosti je vskliknila velika kneginja Wera: „Zares, vcelemmo-jem zlvljeriji nisem videla enakega velikana".
Da bi se pocastil z ranogoStevilnim obiskovanjem, pros!
VELIKAM.
Odprto od 9. nre zajutra do 9. are zvecer.
Vstopnina 10 kr.  Za otroke in vojake 5 kr.
	~DBleka 2a gospodeTdecke in otroke.	
2 I'O I® F p 1° [a |o 1 I I	Vedno gotova obleka na izbiro. Za JHSF.NSKl l\ ZOISfil CAS. Za gospode, debke in otroka zgornja saknja od 9—25  gold.,   ccla zimska obleka od 12—35 gold,   zimska  sukiija od  12—40  gold., zimske hlaCc od 3.25—14 gold., cela obleka za deSke od 6—14 gold, cela obleka za otroke od 2—10 gold., zapi'ti plaic Sacco od 5.50 -16 gold., ogrinjalo za v hi^i od 8.50—16 gold., suknjaza Stacuno od 5.50--14 gold., plasc za stacuno   od  10.50—20 gold., ne re-moCijiv dezevni plasc od 12—IT gold.,  za decke od 2—3 gold., goraaSe od 1.20—3 gold. Za gospe. pla§5 za dez od 6—12 gold.,   zaprti plaSc Sacco od 5—12 gold., zimska ogriajalka  od 8—30 gold., — zimska jopa dolman od 13—40 gold.,  nepremo&jiv plaid za dekline od 3—10 gold. 1   fgnaci} Steiner Y liorici nasproti nadskoSjski palaci Pri njem je tudi Telika zaloga rsakovrstne  domace in tuje robe. Za. lepo iu trdno izvriiteT nurodil daje IporoBtvo.	Ml i mi 0 I N 1 i Oil ol ** 1 N<l O
1	|__             Oprava za gospe	
O Kakor dobi skoraj vsaka nota rec, naj bo se tako dobr» in naraenu primerna, sroje dromljivce in sovraznike, tako niso ostale, brez nasprotnikov kroglice zoper uahod, katere aapravlja lekar W. Voss, katere prehlajenje in nava-dni nahod v nxalo arah odstranijo, mocnej§e nahode pa, ki so zd;uzeni s kaSljem, zagrljenostjo, pljuvanjem, mrzlico itd., mocno omefiijo in t nekaterik dneh popolnoma ozdrarijo. All cudoviti uspehi, katere so dosegle popolnoma ne§kodljive "W. YosaoTe kroglice zoper nahod t yeliko tisoc slucajih in vsled tega njib neizraerna poraba spriCujejo najofiitnejse, da lekarja "W. Vossa krogliee zoper nahod r resnici tudi drzyo, kar •obecujpjo, in da zaslu^jjo, da SO po vsi pravici priporoi^ajo Tsakeruu kot najbolje ia najprimernejse sreds'.vo proti naho-dnim boieziiim v. dilialih. Kroglice zqpernahod katerena-a-eja lekar W. Voss, se nahjijajo.V Ikatlah po 70 kr. v Go-rici samo pri Cristofoletti-ju in pri Pontoau.
Vaznaiiilo.
Vljudno podpisaui si steje v cast naznaniti slavnemn obcinstvu, da je za-cetkoni t. ra. odprl novo gostilno „pri solncii^ (Ral Sole*) za mesnicaini, pod kosaruo, ter obeta, da bo stregel z do-brp jedjo in ptjaLo v eedniii prostorih p*> jako nizki ceni. Priporocajc se torej slavaema obcinstvu, posebno castiti dii-hovscini, ucnteljem, ztipanoin in drugim gostom z deMe, da ga obilno <>biskuji%
Tone Jeretic.
Hustrovane tenike
zahisno in kuhinjsko pripravo
razpoSilja posluine proste
H. TURZANSKI NA DIJNAJI.
Skladi§C<* za tovarno, zalo^o in razposiijavo.
Wien, Westbahnsttrtsse, N. 1.
Glavni dobitek 400,000 niarkl
^a/HJiiiilo sreee.
Za dobitke
btoji dobraj
drzava.
Yabilo, da vsakdo « It. u. « a  s 1* o o o
pri veliki, od hamburskc drzave zagotovljeni denarni loteriji, na kateri se mora gotovo dobiti
8 iiiilijosiov, 1)40.375 mark.
Oobitki tc ugodne denarne lo:erije. ki oLseg-rt pa n>i-Srtu le 93,500 sre^k, so «Iedeci:
Najveei dobitek more znasati 400,000 mark.
iPremij (darilo) 250,000 mark,
1 1 dobitek po 150,000 mark.
1 dobitek po 100,000 mark,
I d-ibitek po   60,000 mark.
1  dobitek po
2  dobitka po
3   dobitki po •4 dobitki po 2 dobitka p.)
50,000 mark. 40,000 mark. 30,000 niark.l 25,000 mark. 20,000 mark.
2  dobitka po    15,000 mark. 1 dobitek po    12,000 mark.1
|24 dobitov po    10,000 mark.
3  dobitki po      8.000 mark. 3 dobitki po      6.000 mar1.'.
ki so
1     54 dobitkov po 5000 mark j 5 dobitkov po 4000 tnark.l 10» dobitkov po 3000 mark. 264 dobitkov po 2000 mark. | 10 dobitkov po 1500 mark.; 3 dobitki   po 1200 mark.! 530 dobitkov po 1000 mark. 1073 dobitkov po   500 mark. liJl  debitkov po   300 mark. 25> dobitkov po   250 mark. 85 dobitkov po   2"0 mark 100 dobitkov po   lali mark. [ 27069 dobitkov po   145 mark, itd. vsega vkttp 47,600 dobitkov nekoliko mesecih v sedmib oddelkih gotovo izsreckojo. Pcto sreckanje je uradno in nepreklicno doloceno na
13. in 14. decemlbra 1SS2.
in stane:
cela izvirna srecka le 3 gold. 50 kr. a. v. pol izvirne srecke le 1 gold. 79 kr. a. v. cetrt izvirne srecke le                88 kr. a. v.
Te od drzave zagotovljene izvirne sreLke (in ne pre-povedanib promes, razposiljam, ako se znesek naprej placa tudi v najdaljne kraje.
Vsak udelezenec dobi od mene zastonj z i/.Tirnim lozom tudi izvirni preglcd, preskrbljen » pecatom dr-;! zavnim in neposredne po izsreckanji uradno razkazalo, ' in ni treba za to prasati.
Izpla6ba in po§iljatev dobljenih zneskov
izvr§ujem naravnost in uaglo udelezencem in v
_____                         najveei tajnosti.
{jV* Vsakotero naroctlo se lahko izvrst po postnt nal;a-zniciali z rekomandiranim pismom. Narocila   naj   se   torej   posiljajo,   ker je sreckanje blizu, do
13. decembra t. 1.
Samuel l-leols-solier* senr. Banqnier und Weelisel-Comptoir in Hamburg.
§t. 300/E
OzMnik
Ravnateljstvo zastavliavnice (Monte di pieta). vstanovljene po grotu Tburpu, v Gorici naznanja, da bode due 11. decembra 1882. zacela javna dra^ba (kant) nereSenib zastav II. fietrfc leta 1881. t. j. tistth, ki so bile zastavljenc meseca apri-la, maja in jutiija 1881.
Ravnatelj: Lovisoni.
Zadnjev vabilo k udele^bi
pri veliki od hamburzke drzave zagotovljeni denarni loteriji, na kateri se mora v nekojih meaecib gotovo dobiti
8 milijonov 940,215 mark.
Novi v 1 redov rnzdeljeni igralnt nai5rt obnega med 93,500 arcckami 47,600 dobitkov, in sicer evontualno
400,000 mark,
posebej pa			
1 dobitek po	250,Oi.O mark.	54 dob. po	5noo m.
1 dobitek pa	150,000 mark.	5 dob. po	4000 m.
I dobitek po	loO.OuO mark.	10*  doi>.  po	SwiO m.
i dohitu* po	fid.O.tO rr.ark	'Jfil dob. pn	20f:0 ra.
I dobitek po	50.000 niiir!:	;,J ut,h. po	1500 m.
~ tloliuk.i po	40,000 ti! ark	IS dob.  po	1200 m.
3 dobitki p.>	.JO.fiijO murk	j.'iO d-ib. po	1000 jo.
4 dobitki po	-'5,Oi»o mark.	107:) dob. po	500 ro.
2 dobitka po	20,000 mark,	iilOl.y dob. po	145 in.
*J dnltilka pc	!5,(t(»0 njark.		, 300,200, m.
1 dobtiuk po	Ii,oo0 mark.		1 150,124, m.
'4 dobitkov pi	Io.ouo mark.	l«43fi dob. po	J100, 04, m.
.'> doiiitki po	H,oo0 mark.		)  07, 50, m.
li dobitki po	0,000 mark.		l  40, 20, m
Teh dobitkov r,& v prvom redu izurefika 4000 r skup-			
;t us znr-sUu  1	(5,000 mark.		
Pfvo Hrt'i*!	niije jo uradnt	doloCono na	
13. 14. decembra t. 1.
• n si.ine:
cola i/.virmt srecka samo 6 Mark ali 3 gld. 50 kr. ;ml i/.virne »ret-ke samo 3 Mare ali 1 gld. 75 kr. < etrt   „        „       „      1*50 Mare ali   .... 90 kr.
in razposiljam te od drzave zagotovljene izvirne srecke proti po posti plafianemu znesku narocni-r-.oro naravnost in pro§te poStnine. Malt zneaki ne mi lah-iio dot»oi51jej« v poAtniti markah.
Hisa Jozef Steindecker-ia je v kratkom c*a»u te-placala Hvojim uaroctivalcom velilte dobitke od 125,000, 80,000,40,00, veliko njib od 30,000, 20,000 10,000, itd, in je tako voliko pripomogla k sreei mnogo dru^iu.
VJoge no r primer! / veliko verjernostjo sreiJe prav rnajhne in je vredno, da se sreca poskufiu.
Vsak udelezenec dobi pri narocbi uradni nafirt, iz ka-ferega je razvidna razdolitov dobitkov na dotieni rod in doloceim vloga, po sreckanji pa uradni zaznauiek dobitkov,
Dobitki so vedno brzo izplncajo pod drzavnim poroSt-v m alt nepOHredno ali pa, <';« kdo zeii, po mojih zastopni-kih v vueh vedib tnustih v Avstriji.
Xnrofala naj se blagovoljno nemudoma in vsekako lizaupljivo pofiljejo na trdno staro firmo
Josol ^teincleolcoi^ Bank-und WechsolaeschaOt, Hamburg,
1'. s. Hiaa Jo^ef Steindecker-jtna -~ ssnana pov-nod Not stanovitna in postena — »» potrobujo posiob-
nib priporoCil; zato Htno jih tudi tukaj opuvlilt, na kar opozarjaino xlavno obfiiimtvo.
„AEIENDA,"
avstrijsko-francosko zavarovalno dru^tvo proti nesreLam in eleinentarnim nezgodam,
in
„AZIENDA,"
avsU'ijsko'francosko zavarovalno dnistvo za dobodke in na zivljeiije,
nstanovljeni na Dunaii z dovoljtrnje'M vrsokega r, kr. ininisti-rsiva iiotranjih zadev due 21. aprila 1882., vsakote»a s kapitalom gld. 2.400.000 v zlatu, f.d ka-tetvga je u?.i» 40 0.^ v gotovini vloienih, sti uze po-stavuO vkoj^e::i ter sti izrofiili poilpisanemu vodstvo ti2aske poddruioice in sicer: za Trst, Primorsko, Daimacijo in jazuo Tuulsko.
Ker sti me druzoi pre-ktb?ii s jnpolnoma skti-§eniuii in marljivimi uuvimki, mi bode mogoL*e izpol-tttti vse zahtcvf ccstitih gospodov zavaro%;incov — in t> v vseh dtlih zavarovanja. Prosim t«Lij, da me j.oCastke s ceajenim: VaSirai naroCiSI.
Z oditduim spo§tovanjfm
dlosip <lr« H&hl9
c. kr. vUdni svetovalec.
Za  goriSko   dt'Ztdo je prcvztd   glavno   agencijo j g»>spod Jloslp Plnaneig v tovarni za plin (Usind-Gaz) v Gonei.
PRODAJA
OSLJA IN PREMOGA
po znizanih cenah.
XTlica Usina st. 1.