Novosti na knjižnem trgu KNJIGA, KI JE NE SME POGREŠATI NOBEN UCITELJ Novo usmerjenje našc sosede Nemčije je postavilo svoji politiki — tako notranji, kakor zunanji — za smoter čim več.je ojačenje svojega naroda, ki naj zavzame vodilno mesto ne le v Evropi, tcmveč tudi v ostalem svetu. To ojačenje skuša biti vsestransko: ne le gospodarsko in vojaško, marveč ne v poslednji meri tudi številčno. Zato vodi Nemčija računa o vsakem Nemcu, naj živi tudi v najbolj oddaljenem kraju zcmlje. To bi ne moglo biti nikomur v spotiko — a za nas celo posnemanja vredno — ko bi se v pretiranem nacionalnem zanosu ne našli prenapeteži, ki hočejo moč in obsežnost svojega naroda povečati na račun drugih narodov, med katere spadamo tudi mi. In vendar je resnica čisto drufiačna. Dognati resnico ter osvetliti kočevsko ozemlje z vseh strani stvarno in nepristransko, si je nadela za nalogo Drtižba sv. Cirila in Metoda, ki je skrbno izbrane izsledke številnih sodelavcev združila v lepi in obsežni knjigi, Kočevskem zborniku. To ie nedvomno eno najpomembnejših del, kar jih je izšlo pri nas, pomcmbno zlasti zaradi aktualnosti v narodno-obrambnem pogledu. Saj je napravilo konec namernemu beganju prebivalcev tega kraja z neresničnimi podatki, ki naj izzovejo pretirane zahteve. Pogled v Zbomik zadostuje, da si je človek na jasnem, zato Je nujno potreben zlasti učiteljem, saj prav oni prihajajo najpogosteje v položaj, ko je treba ljudi pravilno poučiti in jim dati točen odgovor. Kaj vsebuje Zbornik? Tehtnemu in umerjenemu uvodu predstavnika CMD ing. Mačkovška sledc sistematično razvrščene študije, ki se VSe odlikujejo po točnosti izsledkov ter vsestranski poglobljenosti. Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja podaja strokovnjak Ivan Simonič. Geološko-morfološkemu opisu, ki razčlenja površino kočevskih tal, njihove hribine, planote in podolja, slcdi opis rastlinstva in živalstva, na to pa tipi naselij, kmečkih domov in razdelitev zemljišč. Posebno zanimiv je odstavek, ki govori o krajevnih, ledinskih in rodbinskih imenih. Tu izvemo, da je na Kočevskem 177 naselij (z razsel.jenimi kraji vred). Od teh jih ima 59 lc slovensko ime, 33 le nemško, 3 naselja delno slovensko, delno nemško, 82 pa slovensko in nemško ime. Iz številnih mešanih imen je videti, da so bila slovenska imena ponekod od nemških imen izpodrinjena. Z ozirom na poreklo rodbinskih imen se kaže med kočevskimi Nemci precejšnje število Slovencev. »Tako nam krajevna, ledinska in rodbinska imena podajajo zaključek, da niso tvorili Nemci na Kočevskem nikoli čis-tega jezikovnega otoka, ampak so bili vedno med njimi Slovenci, ki so tudi znatno število naselij ustanovili že pred prihodom Nemcev.« (Str. 39.) O prihodu Nemcev, torej o zgodovini Kočevskega nam govori isti avtor; tudi ta študija je prav tako temeljita kakor prva. Iz nje izvemo, da so Kočevarji potomci nemške kolonije iz 14. stoletja, ki pa se je spojila z že poprej naseljenimi Slovenci. Vobče loči avtor naselja z ozirom na poreklo kolonistov v tri vrste: v prvotno čisto slovenska, v že od začetka mešana in v že prvotno čisto nemška. Nemce, ki so se kompaktno naselili, je pripeljal s Koroškega ortenburški grof Oton najbrže tedaj, ko je začel graditi svojo pristavo v Mahovniku. O jedru kočevskega vprašanja podaja izčrpen referat dr. Jože Rus, prav tako izvrsten poznavalec kočevskih razmer. To jedro tvori kočevsko gospodarstvo iz njegovih prirodnih in socialnih podlag. Tudi ta referat posega v preteklost zlasti glede obdelovanja zemlje in izsekavanja gozdov, pri čemer se dotakne tudi nemške naselitve. Posebno zanimivo v tem spisu je poglavje o krošnji in njenih posledicah. V sedemdesetih letih se je število kočcvskih Nemcev znižalo od 22.898 na 11.915. Posebnost knjige pa predstavlja referat Franceta Marolta o slovenskih prvinah v kočevski narodni pesmi. Pisatelj je strokovnjak v glasbeni etnografiji, zato je tudi popolnoma uspel v svojem dokazovanju, da temelje kočevske pesmi na elementih slovenske narodne pesmi. Svojo trditev je avtor dokaza! na devetih tipičnih primerih kočevske pesmi z ozirom na melodijo in etnografske elemente. S svojo študijo je potrdil besede Poljaka Korytka, ki jih je izrekel že 1. 1838. o Kočevarjih: »To ljudstvo je v nemščino prevedena slovenska knjiga. Samo gotsko-nemški jezik jim je ostal, navade, običaji, mnenja in cclo način mišljenja pa so sprejeli od Slovanov, Kranjcev in Istranov in skrbneje jih čuvajo nego Slovenci sami.« Isto dokazuje tudi S. Šantel, ki govori o kočevski narodni noši ter ugotavlja, da je prevzeta od Slovencev. Znani jezikoslovec prof. Ivan Koštial objavlja jezikovno razpravo o Kočevarjih in kočevščini. Dokazuje, da so našli Nemci v nekaterih krajih že s Slovenci obljudene kraje, o čemer pričajo zlasti krajevna imena. Razčlanja narečje Kočevarjev, ki je enako kot so ga govorili Nemci okrog Sorice ter kaže na izposojenke v kočevščini. Dr. Janko Lokar razpravlja o Kočevarjih in Beli Krajini, ki nikakor ni podlegla vplivu svojih sosedov ter je ostala samosvoja. Prof. Janko Kumer pokaže pregled razvoja o kočevski gimnaziji, O. F. pa objavlja izredno važen članek o l.judskih šolah na Kočevskem. Kdor prebere ta sestavek, se mora pač čuditi, da se je slovenski živelj ohranil vsaj v tolikem obsegu poleg nemškega. Posebno priznanjc zasluži tudi pregled literature o kočevskem vprašanju, ki ga priobčuje Ivan Simonič. Tako so vsa izvajanja v Zborniku dokumentarično podkrepljena tudi z izvajanji neslovcnskih pisateljev. Slike in gcografski črteži, ki zaključujejo zbornik, osvetljujejo zlasti prvi referat Ivana Simoniča. Spričo vclikega pomena, ki ga ima ta knjiga za naš narod, pač ne bi smelo biti izobraženca, ki ne bi imel v svoji knjižnici te knjige. Cena je za njen obseg in za lepo opremo izredno nizka, saj stane kljub svojim 382 stranem ter slikam in zemljevičlom, broširana samo din 80,—, a vezana din 100,—. Angela Vode —k Šolske proslave. V založbi in litografiji Pahorja (Ljubljana — Žapuže) so izšle pesmi za šolsko mladino z naslovom »Šolske proslave«. Pesmi so izšle v treh zvezkih. Skladatelj Anton Girum je v njih prircdil, večinoma pa sam uglasbil za mladinske glasove besedilo Nuše Rapetove v dopadljivem slogu, dostojnemu šolski mladini. Nekoliko manj spretna klavirska spremljava je dobro izvedljiva in po svoji zvočnosti daje glasovom izdatno podporo. Izdatna zbirka je soliden doprinos h glasbeni mladinski literaturi in sc bo gotovo radi veščega pevskega stavka uveljavila. —k Pregelj dr. Iv.-Tomšič dr. Fr.: Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih. Založila Jugoslov. knjigarna, 1. 1938. Str. 163, cena 22 din. — Odkar že več let ni dobiti znane dr. Grafenauerjeve »Kratke zgodovine slovenskega slovstva«, ki ni bila le priljubljcn učbenik. temveč je dobro služila tudi mnogoštevilnim drugim ljubiteljem našega slovstva, ki se ne utegnejo poglabljati v večja slovstvenozgodovinska dela, je nastala na našem knjižnem trgu v tem pogledu prav občutna vrzel. Ne samo tisoči dijakov, temveč tudi premnogi preprostejši prijatelji lepe knjige so nujno potrebovali takega kratkega pregleda, ki bi jim nudil bistvene informacije in orientacijo brez učenih podrobnosti. Čeprav je to lepo delce sestavljeno v nekoliko nenavadni obliki vprašanj in odgovorov, bo s svojo preoledno razdelitvijo, preciznimi definicijami ter kratkimi odgovori izborno služilo svojemu namenu ter našlo nedvomno dostop v najširše plasti čitajočega občinstva. Ker začenja srbskohrvaška knjiga polagoma prodirati že tudi v roke preprostejših bralcev, bo to delce v svrho najnujnejše orientacije v srbskohrvaškem slovstvu tem še prav posebno dobrodošlo, kajti poleg vseh pomembnejših slovenskih pisateljev nas seznanja tudi z najvidnejšimi predstavitelji hrvaške in srbske literature. — Glede na vse povedano to priročno delce ne bo le iz'borno služilo dijaštvu, temveč prav vsem, ki se sicer ne utegnejo podrobneje pečati z literarnimi zgodovinami. — Niaroča se tudi v Knjigarni Učiteljske tiskarne.