Številka 258 TRST, v sredo 18. septembra 1907 Tečaj XXXII. mw IZHAJA VSAKI DAH tod< ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične SteTllkc se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) » mnogih tobakarnah v Trutu in okolici, Ljubljani, Gond, Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Po6tojni, Dornoergu, Solkanu itd. < EXE OGLASOV ee računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke mm); ta trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov po r>0 stct. Za oglase v tekstu li«ta do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vreU K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 fciot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti\ — Plačuje se izključne le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposiane naročnine, ee uprava ne ozira. Karoiniiia la leieljrto iiiaije idiiosti' siane: wio:etio I f> 20, pol leta 2-go Vsi dopisi naj se pobijajo na uredništvo lista. Nefrankovann pisma se ae sprejemajo In rokopM se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glortio Galatti 18 (Narodni d »m). Izdajatelj in odgovorni uiednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „E in >afr*. — Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinoat" v Trstu, ulica G orgio Galatti št. 18. - Poštuo-hran11 nični račun št. Sli Go2. '— ■■ Telefon atev. 1157 ===== Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". J3R7A I A\/MC V/r^TI g°voru izraža kraljica željo za vspeh mirovne On^vJvJr\VINC- V EIO I I» konference, katere važna dela zasleduje s Štajerski deželni zbor - 1 posebnim interesom. Nadalje pravi prestol ni GRADEC 17. Deželni zbor je danes v govor, da je stanje dežele in kolonij zelo prvem čitanju izročil preračun finančnemu povoljno. Odnošaji do inozemskih držav so odseku v posvetovanje, potem, ko so se toliko prijateljski. Prestolni govor napoveduje pred-socijalno-demokratični, kolikor konservativni logo načrtov za spremembo ustave glede poslanci izjavili, da se še v tem zasedanju volilne pravice. razpravlja o deželnozborski volilni reformi. | Dogodki v Maroku. Češki deželni *bor. ! LONDON 17. Kakor poroča „Morning PRAGA 17. Koncem današnje seje de- post" iz Casablanke, se vračajo prebivalci želnega zbora je bila prečitana interpelacija z vsak0 ladijo v Casablanko. poslancev nemških strank, v kateri protesti- PARIZ 17. Kakor javljajo listi, so po-rajo proti provokatoričnemu navalu Cehov goj^ ki se jih je stavilo Morokancem nastopni : v nemška ozemlja. ^ _ ^ Izročiti morajo morilce iz Casablanke, plačati Moravski deželni zbor. odškodnino za žrtve umorov in plenjenja in BRNO 17. Deželni glavar je odgovoril ,jatj p0roke. Z ozirom na to, da se je polo-na današnji seji na interpelacije posl. Vanke žaj zboljŠal, izostane izkrcanje čet, ki so bile (socij. demokrata) in dr. Fischerja (nemškega namenjene, da organizirajo policijo v pri-napredniaka) radi svojega postopanja glede gtaniščih. zaključka zadnjega deželnozborskega zase-, PARIZ 17. „Petit Parisien" poroča, da danja. . se bo še le v petek zvedelo, ako bodo imela Abesinako odposlanstvo v avdijenoi kaj vspeha prizadevanja roda Šanjov, ki so pri cesarja. se generalu Drude obvezali, da nagovore ro- DUNAJ 17. Cesar je ob 1. uri popolu- ^ove v notranjih straneh države, naj se pod-dne v posebni avdijenci vsprejel abesinsko vržejo. odposlanstvo, ki je cesarju izročilo darila in j PARIZ 17. General Drude je brzojavil lastnoročno pismo Menelika. Členi odposlan- vgeraj : Na nekem rekognosciranju 8 km stva so se odpeljali na avdijenco v dvornih vzt0čno od Casablanke je neka 25 mož močna kočijah. Zvečer bo v Schonbrunuu na čast £eta Marokancev napadla rekognoscijski od-odposlanstva večerja, na katero so med dru- i smo se oddahnili : manjkalo je zares le malo in pritekli bi bili volku naravnost v žrelo. ..Kako pa to, Bnran ? Te je vendar kordon „Da," je rekel, „to so Varki." „No, ljubi Buran, ne bodi hud, ti si sicer najstarejši med nami, a vendar bomo morali skrbeti sami za-se. S tabo pridemo drugače lahko bogvekam..." „Bratje," je dejal, „jaz sem star, odpustite mi ! Štirideset let se klatim okoli; ne morem več. Včasih me zapušča spomin: marsikaj mi živi še prav dobro v spominu, „Edinost" in riemanjsto vurašanie. „Slovenec" trdi v svoji številki od mi-nole sobote, da je „Edinost" kriva verskega razkola v Ricmanjih. Očita našemu listu, da je s svojim pisarjenjem in svojimi emisaiji pripravil „uboge Ricmanjce" do tega, da so se odpovedali cerkvi in živijo zdaj kakor pogani v priležništvu ter umirajo brez vsake tolažbe. Na te zatožbe je naš odgovor kratek. Ako bi bila imela „Edinost" oblast za reše-nje riemanjskega vprašanja, rešila bi je bila tako, da sploh ne bi bilo prišlo do n i k a k e g a r a zk o 1 a in bi bili danes vsi Ricmanjci v katoliški cerkvi. Dala bi jim bila že pred osmimi leti to, kar bi jim sedaj — ko je prepozno — poklicane oblasti rade dale, dala bi jim bila to, za kar je jedino Slo iz začetka, dala bi jim bila — župnijo. Danes je seveda vsa afera mogočno narastla iz prvotnih mej, a to le radi tega, ker so cerkvene in posvetne marsikaj pa sem čisto popolnoma pozabil. Odpustite mi ! Zdaj moramo hiteti proč odtod, sicer naleti na nas slučajno kdo iz kordona ali kak pes tam spodaj nas zavoha in potem — Bog nas varuj!" Sli smo naprej. Medpotoma smo se posvetovali in smo sklenili, da bomo pazili na Burana. Mene so izvolili ljudje za vodnika, jaz torej sem imel določati, kje se ustavimo, in dajati ukaze ; Boran pa naj bi hodil naprej, ker je vendar še poznal pot. Noge so pri nas skitalcih močne, celo truplo naj umira, noge zdrže. Do svoje smrti je marširal stari Buran. Hodili smo večjidel po gorah ; sicer je bilo to težavneje, zato pa manje nevarno: na gorah šumi samo gozd, potočki žubore in plešejo čez kamne. Naselniki in domačini prebivajo v dolinah, na bregu rek in ob morju, kjer se žive večjidel od rib, katerih viamejo velike množice na morskem obrežju. Mi sami smo jih lovili z roko, toliko jih je. Tako je šlo vedno naprej, veduo ob morski obali gor. Kjer se je zdelo manje nevarno, smo se približali morju, ob Čigar bregu smo korakali potem naprej ; čim pa smo le malo začeli dvomiti o varnosti, smo tekli na gorska slemena. poslušati grenka očitanja. No, to nas ni motilo. V želji, da se stvar reši, in ker nismo hoteli, da bi se nam očitalo, da smo kakor' rajanja konferenca med avstrijskimi in ogr-si bodi motili akcijo za rešitev, smo skoro gkimi ministri na Dunaju je ostala zopet leto dnij molčali o riemanjski aferi. • ~..... '" J i —J* Kdor se hoče uveriti, naj pogleda naš dotični letnik. Nu, znano je, da pogajanja niso vspela, marveč so oblasti nadaljevale se svojim nerodnim postopanjem in so s tem udu-šile v R i c m a d j c i h vsako dispozicijo za nadaljna pogajanja. Nesramna laž je torej, ako se trdi, da smo mi hujskali Ricmanjce. Če pa smo grajali neodpustne zmote oblasti, je bilo to le v interesu dobre stvari, kajti poznali smo položaj in smo vedeli, da do sporazumljenja ne pride, ako oblasti ne spremene svoje taktike. Kako resnično je to, kar pravimo, se je pokazalo nedavno temu. čim je državna oblast pod sedanjim razumnim namestnikom jela to vprašanje objektivneje soditi, s o s e hipoma zboljšale tudi dispozicij e v Ri c m a n j i h. O tem pričm nova spomenica, ki so jo Ricmanjci poslali v Rim. A sedaj čujte! Od tedaj so minuli že štirje meseci in pol, a Ricmanjci niso dobili nikakega odgovora, da-si so bili od visoke strani pozvani, naj predlože novo spomenico, ki da bo rešena v kratkem. Odgovora niso dobili nikakega, pač pa ču-jejo Ricmanjci, da se proti ugodni rešitvi dalje intriguje od tiste strani, ki bi morala v prvi vrsti delovati na to, da se ta nesrečna afera reši. In bržkone se ne motimo, ako menimo, da je ravno v tem nadaljevanem intrigiranju vzrok, da Ricmanjci niso dobili odgovora na spomenico, ki so jo odposlali pozvani v to od visoke strani! Tako stoje stvari. Mnogo pikantnosti bi pisali še. A opuščamo to, ker nam ni do tega, da bi še bolj razbuijali duhove in za-motavali stvar. La jedno bodi še povedano „Slovencu". Če bi on vedel vse, kar ve blizu vsa naša tržaška javnost, priznati bi moral, da je mnogo gnilega v državi Danski. Jugoslovanski minister. „Agr. Zeitung" je objavila o jugoslovanskem ministru nastopno izjavo predsednika maloruskega kluba, Vasilka : Jugoslovanski minister se mi ne zdi verjeten, ker bi vlada s tem odbila od sebe Italijane in alpske Nemce. Tudi se jugoslovanska kluba ne bosta sporazumela glede kandidata. Končno pravi Vasilko, da, če bi Jugoslovani bolj podpirali maloruse, bi v resnici bili v parlamentu jeziček na tehtnici. brez vspeha. Velik boj se bije sedaj radi kvote — radi vprašanja, koliko naj ta in ona polovica monarhije prispeva za skupne stvari (za vojsko, za diplomati ško zastopstvo itd.) Dosedaj je plačevala Ogrska 34.4, Avstrija pa 65.6 odstotkov. Avstrijska vlada pritiska seveda, da bi se to za Avstrijo krivično razmerje spremenilo tej poslednji v prilog. Vlada sodi namreč, da se je bati, da brez take spremembe ne bo možno dobiti veČine v avstrijskem parlamentu za novo pogodbo. Na drugi strani se pa zopet ogrski ministri trdovratno vpirajo taki spremembi, oziroma povišanju kvote aa ogrski strani, ako se ne ugodi raznim drugim njihovim zahtevam, ker se boje priti s tako spremembo pred parlament. Pogajanja so torej ostala brezvspešna in so se prekinila za sedaj. Zaprično se zopet ali koncem tega ali pričetkom prihodnjega meseca. _ Češki deželni zbor se je sestal dne 16. t. m. Pred sejo je viši deželni maršal vsprejel deputacijo čeških in nemških socijalnih demokratov, ki so govorili o stvari uvedenja splošne volilne pravice za deželni zbor. V isti stvari je prišla v zbornico tudi deputacija narodnih socijaliste v. Nadalje je prišla tudi deputacija narodno-soei-jalističnih žensk, obrtnikov in trgovcev, ki se se pritožili radi vedno naraščajoče draginje. _ Dogodki na Ogrskem. Kongres mestnih županov. V Ostrogonu je v nedeljo pričel kongres županov ogrskih mest ki imajo redno zastopstvo. Prišlo je 109 županov. Makedonska deputacija pri velikem knezu Vladimir ju. V nedeljo popoludne so je predstavila velikemu knezu Vladimirju v Sofiji, kakor javljajo od tamkaj, deputacija makedonskih dobrodelnih društev. Knez Ferdinand je izjavil svoje zadovoljstvo, da seje priredila manifestacija za Makedonijo. Deputacijo je potem vsprejel veliki knez Vladimir, kateremu je ista pripovedovala o trpljenjih in prog nja-njih. Veliki knez je bil zelo ganjen in je obljubil, da predloži spomenico carju, čim se povrne v Rusijo. Pozval je deputacijo, naj prosi za Makedonce samo toliko, kolikor je Kordone smo obšli previdno ; ležali pa so zelo različno, zdaj dvajset, zdaj petdeset verst oddaljeni drug od drugega. Uganiti se ni dalo. No, Bog nas je varoval: obšli smo vse, do zadnjega ... Pripovedovalec je umolknil. (Jez nekaj časa se je vzdignil.* »No, kako pa je bilo nadalje ?u sem vprašal. „Moram pogledati za konjem... Bo nemara že tako daleč. Zdaj bi ga že lahko odvezah" Stopila sva oba ven na dvorišče. Mraz je bil odnehal nekoliko, megla je bila raz-pala. Skitalec je pogledal na nebo. „Zvezde stoje visoko," je dejal, rpolnoč bo pač že proč." Zdaj je bilo jasno razločiti šotore sosednje vasi, ker ni megla več ovirala razgleda na večje daljave. Vse je spalo. Beli oblački dima so se dvigali počasi v zrak, in le včasih je vrgel kak dimnik kvišku iskre, ki so pršeč ugasnile v mrazu. Jakutje kurijo svoje peči vso noč, a gorkota ne drži dolgo, in zato naloži prvi, ki se pod pritiska- jočim mrazom zbudi ponoči, drv na ugašajoči ogenj. Kratek čas je stal skitalec molče tu. gledajoč na vas. Potem je vzdihnil. „Tu je tudi vas... Že davno nisem videl nobene. Saj Jakutje ne žive skupno, ampak zmeraj posamič. Ali bi se preselil semkaj ? Tukaj bi se morda mogel uživeti." „No, in tam pri Vas se ne morete uživeti ? Tam imate vendar svojo domačijo. In rekli ste preje, da ste zadovoljni s svojo usodo!" Ni odgovoril takoj. „Ne morem ! Da ne bi bil videl nikdar tega kraja." Stopil je h konju in ga gladil. Pametna žival ga je gledala in je zarezgetala. „Dobro, dobro !tt je dejal Vasilij in ga boža). „Čakaj, takoj te odvežem. Le pazi, konjiček moj, in me jutri ne pusti na cedilu ! Jutri ga hočem pustiti s tatarskimi konji teči za stavo. Konj je dober, sam sem ga iz-vežbal. Kosati se gre zdaj z vsakim dirkačem. Kakor buija !u Snel je konju uzdo in ga pustil teči k mrvi. Vrnila sva se v šotor. * (Dalje.) Stran II »EDINOBTc št. 258 V Trstu, dne 18. septembra 1907 možno doseči, ter je zatrdil, da mu je kedonsko vprašanje na srcu. Dogodki na Ruskem. Volilni oklic oktobristov. Iz Petrogmda poročajo : Tukajšnji odsek zveze oktobristov je priobčil volilni oklic,! v katerem očita „kadetom41, delavski skupini in narodnostni skupini, da so s svojim gospodarstvom v prti in drugi državni dumi pomnožili zmešnjave v deželi in da so skozi dve leti ovirali zakonodajno delo. Ako bo tretja duma tudi taka, tedaj preti ljudskemu zastopBtvu resna nevarnost, ker je že sedaj reakcija močna. Nadalje se zatrjuje, da so od vseh strank edino le oktobristi stali trdno na Ma- vabili poslednji z naglašanjem svojega „na- mornarja v spodnjih prostorih, ki bi ne imel rodnega čutaa, da jim pove očito in jasno, v rokah razglednic, knjig ali kaj podobnega, da v Trstu imajo pravico domačinstva le Ita- f Naši preljubi sosedje so stopali s tako lijani. Ta princip so izvajali tudi na zadnjih pijeteto mimo njih, s tako navdušenostjo državnozborskih volitvah. So-li to socijalisti ?! ogledovali japonske podpise na svojih raz- Ne. to so skrajni nacijonalisti. Kaj piše „Slovenec" o škofu Flap- pu ? Včerajšnji „Slovenec" obsoja v svojem uvodnem članku „Glasovi iz Istre" delovanje italijanske duhovščine v Istri ter pravi o njih : „Danes čuti preprosti narod bolj katoliško, nego mnogo teh liberalnih nacijonalnih pre-tov, ki so v slabi družbi izgubili čut za svoje pravo zvanje." Potem nadaljuje: „K temu pride neumljivo postopanje škofa Flap-p a, ki živi nekako v čisto drugem svetu, oktoberskem manifestu in so odrekli svoje nego so istinite razmere in potrebe ljudstva, simpatije toliko revoluciji, kolikor reakciji. — On je najprej Italijan,^ potem Toliko v prvi, kakor v drugi petrograjski Ekscelenca. potem škol innazad-kuriji nastopijo oktobristi popolnoma samo-j nje katoličan!" — To so pač jasne be-stojno. Ker razpolaga desnica v Petrogradu: sede le nad malo glasov, tedaj se bodo imeli ok-tobrinti poglavitno bojevati proti kadetom, katerih pogubljivi upliv je oviral normalno zakonodajno delovanje dume. Novi izgredi proti Židom v Odesi. Iz Odese javljajo, da je tamkaj prišlo v ponedeljek do novih izgredov, povodom pogreba nekega policijskega rastnika, ki je bil v petek vmorjen. Pristaši „zveze pravih ruskih ljudi", so ves dan napadali Žide. Govori se, da sta bila dva Žida ubita, več njih pa ranjenih, _ Drobne politične vesti. Deželni zbori. V ponedeljek so se sestali deželni zbori solnograški, gorenjeav-strijski, češki, gališki, štajerski, šlezijski in bukovinski. Nemške stranke so imele včeraj, kakor javljajo iz Prage, skupno sejo glede skupnega postopanja o deželnozborski volilni reformi. Shod agrar cev v Gradcu. V ponedeljek se je vršil v Gracu shod agrar-cev. P09I. Peska je izjavil, da agrarci ne pobijajo industrije, ali da so odločno proti temu, da se industrijo podpira na škodo sgrarstva. Kez Auesperg je govoril nagodbi z Ogrsko ter naglašal njeno darsko stran. Agrarci želijo, je rekel, darsko ločitev in trgovsko pogodbo. tudi o gospo-gospo-Želijo banke in razdelitev razdelitev avstroogrske carinskega prihoda. Prvi splošni shod avstrijskih posredovalnic za delo se bo vršil na Dunaju dne 6. in 7. okt. t. 1. Na dnevnem redu je vprašanje o sestavi slovarja poklicov (poročevalec prof. dr. Mischler iz Gradca) ; določitev zadnje novele k obrtnemu redu o posredovanju dela (poročevalec dr. Krejči iz Prage), organizacija javnega posredovanja dela, zavarovanje [proti brezdelnosti (poročevalec Fiihrer iz Opave.) Japonska naroČila nove vojne ladije v Nemčiji. Iz Ste-tina poročajo, da je japonska vlada naročila v nemških ladij edelnicab tri velike oklopnjače in 12 križarjev. Poskusna mobilizacija na Grškem. Iz Aten poročajo, da je bilo pozvanih pod orožje 15.000 rezervistov, ki so vsi točno dospeli na določeni dan. Potemtakem da je popolnoma vspela poskusna mobilizacija. Predsednik Roosevelt namerava še enkrat kandidirati za predsedni* stvo, ker se hoče prepričati, koliko moč imajo njegovi nasprotniki. Dnevne vesti. Slovenski socijalisti niso Tržačani! Na shod slovenskih socijalistov minole nedelje je prišel — kakor smo že omenili — tudi tržaški voditelj italijanskih socijalistov in državni poslanec g. Oliva. Prišel je pozdravit slovenske socijaliste v imenu ital. sodru-gov. Že njegov uvod je bil značilen, kako mislijo italijanski socijalisti o ekzistenci in pravici Slovencev v Trstu. Rekel je namreč: „Prihajam v imenu tržaških socija- Pfuj! ! Kako smradljivko je rabil nedavno „Slovenec" proti svojemu političnemu nasprotniku, je znano. Vse slovensko časopisje, v kolikor ni v popolni zavisnosti od pristašev „Slovenčevih", se je zgražalo na tem. Nu, bilo je tudi pri nas v Trstu nekaj ljudij, ki so nekako opravičevali uredništvo, ker so si domnevali, da gospodje niso umeli, kaj značita oni dve besedi. Iz „Slovenca" od minole sobote pa posnemljemo, da dobro poznajo ono najgnusnejšo vseh — svinjarij. A ne da bi obžaloval, da mu je ušla beseda, kako ran je se ne poslužuje niti najhuji revol-verski list! Nasprotno, v svojem izdanju od 14. t. m. trdi, da oni, ki jim je bila tista smradljivka namenjena., niso vredni niti takega imena. „Slovencu" je torej žal, da ne pozna nobene grše psovke, Pfuj ! Tržaškim oboževateljem Japoncev v album. Pred seboj imamo list „II Secolo illustrato". Torej list iz kraljestva, pravi italijanski list! Rekli bi torej, da to, kar prinaša ta list, mora imponirati tudi našim Italijanom, ki so zaljubljeni v vse, kar živi in obstoji v bližnjem kraljestvu in kar prihaja od tam. V svoji duševni omejenosti združeni z ne-ugasnim sovraštvom do naš Slovanov, so ti ljudje — kakor smo že poročali — kar znoreli povodom obiska japonskih ladij v našem pristanišču. Svoj kult do Japoncev so tirali že preko meje pretiravanja v — smeš-nost. — Nu, sedaj pa naj čujejo, kaj piše gori navedeni italijanski list na 268. strani tečaja 1907. Piše pod naslovom „Japonci v Koreji" : „Molk je nastal kar bkratu o dogodkih v Koreji. Japonci, po nesreči sedaj absolutni gospodarji v tej nesrečni deželi, imajo veliko interesa na tem, da se nič ne doznava o tem, kar se dogaja tam doli, in lahko je verjeti, da čuvajo ljubosumno, da se ne odpošiljajo vesti o njihovem postopanja. Ali vzlic vsem previdnostnim odredbam ukrenjenim od prisvojevalcev, prihaja vendar danes po kakov neoporečen dokument o načinu njihovega pc s o panja za vzdrževanje reda v Koreji. Neka fotografija, izvršena v Tam-Yangu v pokrajini Tiyar-la-to, nam podaja kaj jasno idejo o zi-stemih, uvedenih od Japoncev za krotenje svojih novih podanikov. In fotografija, ki jo donašamo posneto, kaže tri Korejance, ki so bili obdolženi, da so vzeli kos tračnice z neke železniške črte; aretovali so iih in obsodili brez procesa. Privezali so jih h križu in bili so v tarčo na daljavo 50 metrov vojakom Mikada. In „poljubno streljanje", poveljevano od enega častnikov, je začelo in nadaljevalo toliko časa, dokler niso obtoženci, raztrgani na kose, z ven visečim drobjem, spremenjeni le v kose krvavečega mesa — nehali živeti. In v Trstu so noreli za njimi v imenu — človeške civilizacije. Vedenje potomcev XX-stoletne avite kulture na japonskih vojnih ladijah. — V nedeljo, dne 8. t. m. sem šel s prijateljem nalašč v Trst edino z namenom obiskati japonsko brodovje. Popoludne smo odpluli z malo ladij o s pomola sv. Karla naravnost k vojni ladiji „Tsukuba", ki je res krasna in moderna ladija. Z nama je bilo v ladjici več Italijanov. Srečno smo prišli na ladij o. Oprezno smo splezali po stopnicah in bili smo na krovu prve moderne oklopne križarke, zgra-djene na Japonskem. Tu smo se razdelili v razne skupine in kmalu nas je vodil mali prijazen Mongolec sem in tja ter nam razkazoval razne zanimivosti. Teh ne bom opiso- glednicah in fotografijah, da bi se jim morale žabe smejati, ko bi jih bile videle. Kakor otročiči treh let so hoteli povsodi utikati svoj nos. Zanimali so se za najmanjši predmet in ob povratku na kopno so govorili le o inteligentnih Azijatih. Hvalili so se, kako so jih razumeli ti njih oboževani ljubljenci. Pripovedovali so si, da so jim dajali razumeti, da so oni sinovi Italije; seveda, kako so se zmenili, to pa sam Bog vedi, ko ne govori Italijan navadno druzega, nego le svojo materinščino, Japonci pa žali bog ne umejo la dolce lingua del „81". To se mi je zdelo vredno omeniti. vredno 7000 kron, ki je obtežena s hipoteč nim posojilom 6amih 2000 kron, in da se je linančna prokuratura za javna skladišča na tej hišici že zavarovala za K 1922.54, katero svoto je Gherlanz poneveril. Porotaikoin je bilo stavljeno eno edino vprašanje: je li toženec kriv poneverjenja omenjene svote. A na to vprašanje so porotniki najprej soglasno odgovorili : „da, ali brez zločinskega namena !u Zastopnik državnega pravdništva se je pa temu pravoreku uprl. češ da ni zakonit, ker porotniki da nimajo pravice izključati zločinskega namena. Zahteval je, naj porotniki izdajo drugi pravorek. Branitelj toženčev se je pa temu protivil. Porotniki da so očividno — i^rekši ta pravorek — hoteli da bo toženec oproščen. Slednjič je sodišče pritrdilo mnenju zastopnika držav- Morda zanima koga izvedeti prave podatke nega pravdništva in porotniki so morali zopet o obeh ladijah, ker so listi prinašali večinoma v svojo posvetovalno sobo. Bili so pa gotovo v zadregi, kajti poslali so po predsednika razprave, da bi jim dal se nekatera pojasnila. listov, da z vami zopet potrdim pakt solidarnosti".— To pomenja z drugimi besedami, da smatra g. Oliva le italijanske sodruge za Tržačane, a slovenske sodruge za Netržača-ne. Regoicoli so torej po tem naziranju Tržačani že radi tega, ker so Italijani; Slovenci pa niso Tržačani, tudi če so bili rojeni v Trstu in je zibelka njih pradedov že pred stoletji tekla na tržaškem ozemlju. GL Oliva in ž njim seveda tudi njegovi sodrugi, v katerih imenu je govoril, stoje to- val, saj je „Piccolo" že tako opisal ti" dve rej na istem nacijonalistično nestrpnem sta- ladji, da bi lahko sestavil novelo iz samih lišču, na katerem stoji italijanski „Piccolo", tistih opisov. ki dosledno naziva le Italijane, bivajoče v Tr- Vredno se mi pa zdi cenjenemu čitatelj-stu. tudi ako niso Tržačani: c i 11 a d i n i ! stvu pokazati laško vsiljivost v pravi luči. a Slovence, tudi če so že od davnine v Gospodje in dame so vedno silile v uboge Trstu: „o s p i t i44 (gostje). Tako je n. pr. Japonce z raznimi mnogokrat naravnost be-„Piccolo", govoreč o zadn;ih izgredih, ko so dastimi vprašanji v laškem, angleškem, nem-socijalisti pobijah šipe različnih kavarn, pisal, škem in francoskem jeziku. Vse možno in da so pobijači nameravali napraviti isto oso- nemožno bi bili radi izvlekli iz njih. Posebno do kavarni Balkan kakor me š č a n s k i m rusko-japonska vojna jim je ležala na želodcu, kavarnam (caffe cittadini). Kakor se vidi ni i Toda Japonci so se pokazali omikanejši od torej med bratcem „Piccolom" in italijanski- Dantejevih potomcev. Mnogi izmed njih, po-mi socijalisti nikake razlike v naziranju o sebno domačini iz mesta Kobe so govorili ckzistenci in pravici tržaških Slovencev. In to nemško, dmgi angleško, toda na vprašanja naziranje prihaja v Trst podpirat še 1 * .... 20.500 HP. Oklop je debel 178 mm ob vodni črti. Oborožena je s 4 30*5 cm topovi, 12 15 centimeterskimi, 12 po 12 cm, 2 topa po 4*7 cm, 2 manjša topa, 4 mitraljeze in 5 cevi za spuščanje torpedov. Plove 20 milj na uro in ima 820 mož posadke. „Tschitose" (Čitoze) je 115 m dolga, 15 m široka križarka s 4890 tonami. Stroji razvijajo 12.500 HP. Topov ima 2 po 20 cm, 10 po 12 cm, 12 po 7*6 cm, 6 po 4*2 cm, 3 cevi za spuščanje torpedov. Opazovalec. Popravek. V uvodu tretjega odstavka včerajšnjega članka „Vlada in splošna volilna pravica za deželne zbore", ki je vsled tiskovnih pogreško v pokvaijen, se ima glasiti: Tako je odgovarjal g. Beck deputaciji socijalno-demokratičnih poslancev, ki je bila prišla zavzet se za splošno volilno pravico tudi za deželne zbore. Mojstersko je povijal ne 11 sloven-da eki sodrug g. Etbin Kristan z željo, naš narodni dom kmalu izginil. Altro che „nazionalismo sloveno", ki nam ga predbacivajo italijanski socijalisti ! V imenu teh je prišel g. Oliva na nedeljski shod slovenskih socijalistov. na katerega so o rusko-japonski vojni so odgovarjali s tem, bi, da so vprašalcem obračali hrbet, Niti besedice j niso hoteli ziniti o minoli vojni. Z uprav čudno navdušenostjo so Italijani obojega spola dajali podpisovati svoje fotografije, razglednice in drugo. Japonci pa so bili menda na to pripravljeni, napačna poročila o teh : „Tsukuba" je oklopna križarka, 132 m dolga, 23 m široka. Plove 7 9 m. Deplace- ; Slednjič so se vrnili v dvorano in njih ment ji je 13.750 ton, stroji razvijajo načelnik je proglasil pravorek, ki se je glasil: 4 Kda" (da je kriv) in 8 „ne" (da ni kriv). Na podlagi tega pravoreka je bil Gherlanz oproščen obtožbe. Danes prične razprava proti težaku Ev-genu Cettin, ki je pri sv. Jakobu umoril težaka Zappettinija. Ker bo na tej razpravi zaslišanih mnogo prič, bo razprava trajala najmanj dva dni. TBŽASKA Miič-i* Roparski napad s pomočjo ženske. 49 letni kamnosek Ivan B., stanujoči v Ro-colu, je šel predainočnjim mej 8. in 9. uro s 23 letno lahkoživko Viljelinino Bonitaccio po ulici della Cattedrale. — Treba omeniti, da je ta ženska, dasiravno še mlada, imela že večkrat opraviti s policijo in se sodnijo in da se nahaja pod posebnim policijskim, nadzorstvom. — Prišedši do vhoda v ulico del Seminario, sta proti tej dvojici skočila dva nepoznana zlikovca ter pahnila žensko proti moškemu. Viljelmina se je zagrabila za Ivana B. in se ga trdno oprijela, a takoj na to se je spustila v beg, in sicer v ono smer. kamor sta bila mej tem že pobegnila napadalca. Ko se je Ivan B. na to ogledal in otipal, je zapazil, da mu manjka novčarka, v kateri je imel 30 kron denarja. Razumel je takoj, da mu je denar ugrabila Viljelmina, ki je bila gotova dogovorjena z onima dvema. — Šel je takoj na policijo in tam prijavil dogodek. — No, policija je Viljelmino že ob 10. uri in pol zvečer aretovala v neki beznici v ulici di Crosada. Neznani tatovi. 25 letni pek Rudolt Gianconi, ki dela v pekarni Zaninovič v ulici Media, je prijavil na policiji, da mu je pred-sinočnjim mej delom neznan uzmovič vkradel srebrno uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 100 kron. On je bil uro in verižico shranil v neko omaro, ki je nalašč za to postavljena v ozadju pekarne. Tat je preko dvorišča prišel do te omare in vzel iz nje, kar je bilo največ vredno. — Okolu polunoči so predsinočnjim našli odprta vrata krčme v hiši št. 180 na Greti. Poklicali so krčmarja Ivana Škrlja in ta je konstatoval, da mu je bilo vkradenih 18 kron. ki jih je bil skril pod neki sod. — Klesar Anton Šverca, ki dela na tlaku v nestu, je prijavil policiji, da mu je predminolo no<5 neznan uzmovičx vkradel dvokolezni voziček, kakoršnega imajo v rabi za prepeljavati kamene škrli mestnega tlaku. Voz je vreden 30 kron. On ga je bil prejšnji večer pustil blizu ribjega trga. — Predminolo noč so neznani tatovi s ponarejenimi ključi odprli vrata lekarne Cre-vato v ulici deile Poste št 7. in vkradli iz raznih predalov skupno 300 kron denarja. Skušali so odpreti tudi avtomatično blagajno, a to se jim ni posrečilo. Odidši so lekarno zopet lepo zaprli. Za par čevljev. 39-letni dninar Dominik M., stanujoči v ulici delle Scuole Israe-litiche, je bil včeraj popoludne aretovan na zahtevo dninarja Antona Rigio, ki stanuje v isti hiši kakor Dominik. Ta je Antonu Rigio namreč še pred enim mesecem vkradel par čevljev, vrednih 6 kron, ter jih nosil cel mesec. Hotel je vkrasti konja letni voznik Fran Cek, ki je v varne Antona Dreherja, je bil okolu 7. ure pustil za hip brez pažnje konja in voz v ulici di Cavana. Na vozu so bili trije prazni sodčki. V tem hipu je pa prišel tam mimo 21 letni brezposelni voznik Karol W., stanujoči v ulici Risorta. Videči konja in voz brez pažnje, je urno skočil na kozla in pognal. Cek je bil pa takoj za njim, a Karol W. je konja tako priganjal, da ga je Cek ves vpehan dohitel Še le pred kavarno Alla Stella polare" pri cerkvi sv. v mnogo lepih in sladkih besedah svoj Z veliko besedno diplomacijo je i z r e k a 1 s v o j „ne", potem „da", inje zaključil z — „ne". Imenovanje v gozdarski službi. Gozdarski svetnik Henrik Kari v Gorici je imenovan višim gozdarskim svetnikom. Novi parnik Palacky. Včeraj ob 7. uri zjutraj so v Lloydovem arzenalu spustili v morje novi parnik „Palacky". Navzoč je bil ministerijalni svetnik Fries z Dunaja. Ministra Foft in Pacak sta poslala brzojavne čestitke. Umrl je včeraj dopoludne za kapjo vifii finančni svetnik Friderik K a d e r k. Policijski ravnatelj dvorni svetnik dr. Alfred Manussi se je povrnil z dopusta ter j d včeraj zopet prevzel uradne posle. Iz Barkovelj nam pišejo: Po pogreba nepozabnega nam dr. Simona Pertota zbralo se nas je v „Narodnem domu" v Barkovljah mnogo rodoljubov iz mesta in okolice, ki smo v medsebojnih razgovorih pretresali veliko izgubo, ki nas je zadela po smrti pokojnega dr.a Pertota. Po vspodbujevalnih besedah g. Svetka Martelanca, ki je obrazložil vrline prerano umrlega odličnjaka, nabrali smo v počeščenje spomina pokojnikovega 36 K [in ne 35 kakor je bilo včeraj objavljeno] za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti. (Denar hrani upravmštvo »Edinosti«.) Novi prostori „N. D. O." Narodna delavska organizacija je najela nove krasne in obširne prostore, ki jih odpre svojim članom dne 1. oktobra. V teh novih prostorih bo imela na razpolago krasno dvorano za predavanja, dalje čitalniško sobo in sobo za knjižnico. XIV. javna seja mestnega sveta bo danes, dne 18. septembra, opoludne. Na dnevnem redu te seje je — in sicer kakor prva točka — nujni predlog svetovalca De-piera in tovarišev, glede protesta proti vedenju oblasti o priliki zadnjih pouličnih demonstracij. _ Zasedanje porotnega sodišča. Včeraj predpoludne je pričelo tretje letošnje zasedanje porotnega sodišča, in sicer z razpravo radi uradnega poneverjenja, katerega zločina je bil obdolžen 32-letni Anton Gherlanz, ki je bil v službi javnih skladišč v svobodni laki kakor sluga. Razpravi je predsedoval sodni svetnik Clarici; votanta sta bila sodni svetnik Minio iu sodni tajnik Parisini. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika dr. ;Tomicich ; branil je toženca pa dr. Robba.; Anton Gherlanz je bil obdolžen, da si je tekom let 1906 in 1907, o raznih prilikah prilastil veče ali manje svote, v skupnem znesku K 1922.54. katere svote je on kakor sluga, oziroma iztirjevalec javnih skladišč iz-tirjal pri razaih tvrdkah; torej da si je prilastil denar, ki mu je bil uradno izročen. Na včerajšnji razpiavi je toženec priznal, da si je res prilastil omenjeno svoto, manj 7 kron, o katerih je trdil, da ne ve ničesar. Izgovarjal se je s tem, do mora rediti ženo, otroke, svojega očeta in svojega tasta. Zadnje čase da sta mu vmrla dva otroka in to da mu je provzročilo obilo troškov. Plače je imel prej le 20 kron na teden; zadnjih B mesecev pa mu je bila plača povišana na 24 kron na teden. Predsednik razprave je porotnikom po- in voz. 2« službi pivo-predsinočnjim Antona dal in Društvene vesti in zabave. Tamburaški odsek pevskega druStva „Kolo" v Trstu priredi v nedeljo, dne ker nI bilo jasnil, da ima toženec na "Greti lastno hišico, 22. septembra 1907. veliko veselico s plesom, ---------r----- P" novega. Cek je takoj pozval redarja Karola W. aretovati. Smeinlca. V vojašnici. Stotnik (izbirava mej novinci one, ki so sposobni za godbo) : „Znate li vi svirati na kak inštrument?" — Novinec: „Ne vem. gospod stotnik, ker nisem še nikdar poskusil !a Koledar ln vreme. Danes Tomaž Vilanov-skij, spoznavalec; Sterad; Sokolića. — Jutri : Januvarij, škof; Vitodrag; Smiljka. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -j- 20 5° Colzius Vreme včeraj : oblačno, veter. V Trstu dne 18. septembra 1907 »EDINOST« štev. 258 Stran ILI je tj em, tamburanjem, dramatično predstavo n šaljivo tombolo v novi dvorani restavracije >pri zvezdi« (g. Guština) v Sežani. Sodelujejo iz prijaznosti naslednja pevska društva: Zorislava" iz Sežane, „Draga" iz Orleka, .Lipa" iz Bazovice". Tamburanje vodi društveni kapelnik H. O. Vogrič. Začetek točno b 4. uri popoludne. Vstopnina na koncert 50 st. za osebo. Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 50 st., III. vrste 30 st., k plesu ženske 40 st, možki 80 st.. Pri plesu sodeluje popolen ruburaški zbor. Koncert se bo vršil ob vgakem vremenu. Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti — Rojan je imela :vnj redni občni zbor minole nedelje dne 15. :. m. v „Kon&umnem društvu" v Rojanu ter 0 bil izvoljen sledeči odbor: M. Lavrenčič, pi Jsednikom ; J. Katalan, tajnikom ; Julij Mikota, blagajnikom; Miha Vončina, Ivan 1 j : jn in Emanuel Schrei namestniki: Anton Brtiuic. A. Mavric in Peter Forčesin pregle-dovalcema računov. Ob tej priliki seje na predlog g. Lavrenčič a nabralo kron 32.70 stot. Predlagatelj je prvi daroval 10 kron, drugo 3stali vdeleženci. Veselični odsek „Trgovsko-izobra ževalnega društva" naznanja, da se prične ples v društvenih prostorih ul. S. Francesco prihodnjo nedeljo, in sicer dopoludanski od 10.—12. ure, popoludanski pa bo trajal od -3.—10- ure Plese bo vodil kakor druga leta profesor plesa g. Umek. Društvo se nadeja, da se bodo teh plesov udeleževali vsi oni, ki so jih obiskovali :e prejšnja leta in da privedejo še mnogo :b ljubiteljev in prijateljic plesa. Tamburaški odsek pev. društva „Zarja 4 v Rojanu bo imel v nedeljo dne 22 t. m. koncertno veselico v „konsumnem lruštvuu v Rojanu se sodelovanjem pev. bora „Zarje" z jako zanimivim v3poredom. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vz^lo na znanje pravila novega društva ; „Katoliško strokovno društvo v Trstu". Akad. fer. dr. Balkan priredi v sredo 1«. t. m. — po običajnem predavanju — odhajajočim tovarišem na visoke šole odhodnico m vabi vse tovariše, da se gotovo udeleže tega sestanka. okrajno glavarstvo gradišćansko že dobilo od ciialisti v rokah, ni nobene slovenske šole. ministerstva nalog, naj hitro o tem poroča. \ Miljski hrib pa mora dobiti svojo šolo, ker Dalje je menil zgovorni poslanec, da bi že-'je krvavo potrebna. Mi nočemo bratomornega leznica po Brdih mnogo koristila okraju. (Za- i boja, ali odločno bomo branili interese svo-kaj pa ni tudi povedal, da so vsi taki napori j jih organizovancev in smo v ta namen za-brezvspešni in da Brda ne dobe železnice, dokler ne bodo pod petkrilato zvezdo ? Saj to mu more biti dobro znano!) Govoril je tudi o vrejenju voda in o popolnitvi cestne ; da nočemo pri tem žrtvovati svoje narodno-mreže ; za vse to da je potreben splošni na črt; kompetentna oseba da mu je obljubila, Darovi. V počeščenje spomina pok. dr. Šino na Pertota sta darovali družini Pertot Stare „pri rumeni hiši" 50 K za družbo s?. Jirila in Metodija. Slov. akad. dr. Balkan so darovali za ^.juthke knjižnice, na Opčinah: g. Avg. Co-stantini, trgovec 10 kron, g.a Josipina Stan-daher 1 krona, N. N. 50 v., g.ca Kariž Olga 50 knjig, g. Ivan Gori up, dež. posl. 46, g. Mih. Piščanc ] 2, v Divači: g.ca A. Wiessl 50, g. I. Bono 18, g.a F. Obersnel 4, g. N. Kovač 4, g. F. Vončina 8, g. I. Jančar 2, g. F. Kunaver 2; nadalje Goljevšček Emil 5, g.ca Mar. Pešelj 2, g. Gerzinič 1. Srčna hrala vsem ! Na veselici „Tamburaškega zbora" iz sr. Ivana v Padričah v nedeljo, dne 15. t. m. 30 preplačali vstopnino sledeči gg.: Josipina Negode K 2'14, Hinko Schmidt K 2 — Ferdo Ferluga z Opčin K 1*50, Anton Ne-gode 50 stot., Iv. M, Udovič 30 stot., Ivanka vdova Vatovec, ker se ni mogla vdeležiti veselice, 6 kron. Vesti iz Goriške. x Nečloveški jetničarski paznik. V ioh. to dopoludne je bil izpuščen iz jetnišnice ti-adiški 41-letni zidar Fran Blaznik iz Vulkanske okolice, potem, ko je dostal petletno ječo. Pri odpustu se mu je izročila avota 60 kron, katero si je zaslužil v zaporu. K« r je imel oditi z vlakon še-le popoludne, podal se je v krčmo pri mostu in si je po co iko letih privoščil dobrega vina in jedila. Nakupil je tudi tobaka in svalčic. napravil iz tega zavoj in ga pri mostu vrgel čez zid v etni>oico svojim bivšim drugom. To je pa ^ul 1 neki jetniski paznik, kateri ga je že več -k* a opazoval. Ko je Blaznik to opazil podal je v tek po mostu, ki veže Gradiško z Ztiravščino, stražnik pa za njim. Namesto pa. ta l>i bil konec mosta zavil na levo proti I-'usUji v Zdravščini, je letel desno po cesti proti Zagraiu, kjer je zadel ob kamen in ihd- l. Paznik ga je dotekcl in hotel, naj se z rrim vrne v zapor. Blaznik se mu pa je vstavljal, rekŠi. da v zaporu nima nič več opraviti, ker je dostal svojo kazen. Paznik je potegnil sabljo ter ga vsekal z vso močjo po desnem kolenu, tako, da mu je je skoro odbil. Po cesti je prišel voz, na tega je po-iožt! paznik nezavednega in silno krvavečega Brnika ter ga peljal v jetnišnico. Poklicani zdravnik dr. Monti je za silo obvezal in ial . repeljati v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Ako ranjenec tudi ostane na življenju, je d-isna noga izgubljena. Brezsrčnega paznika so zaprli in stavili v preiskavo. Dr. Faidutti v Brdih. Stolni prošt gorici, po milosti slovenskih glasov tudi diž^.vai poslanec za volilni okraj Gradiška-Krmin, dr. Alojzij Faidutti. je sklical minoli četrtek v občinsko pisarno v Dolenjah župane slov. uskih občin Medana, Biljana in Kožbana, ki spadajo pod gradišćansko okrajno glavarstvo, da jim poroča o svojem delovanju v zadnjem zasedanju državnega zbora. Pozivu so se odzvali vsi župani z nekaterimi starašinami, dr. Faidutti je govoril o pomanjkanju vode v teh občinah, posebno v Kožbani, ter povedal, da je stavil v tej stvari nujr i predlog v državnem zboru in da je napraviti tega v kratkem času. Zupani so bili s poročilom in obljubami zadovoljni. Doma so 6e v pogovorih prašali, zakaj da poslanec Fon ne pride v Brda, da bi slišali njegovi volilci, kaj je storil za nje na Dunaju, ker na njega dom da ga ne bodo hodili iskat. a. Naivna „Gorica«. V naše poročilo o shodu kmečke stranke urinilo se je več tiskovnih pomot. Tako je bilo pisano, da je rekel dr. Tuma, da se protivi zlorabi vere, bede in kapitala. Samo po sebi je umevno, da bi se moralo glasiti „zlorabi vere, vede in kapitala". To je zahteva vseh demokratičnih strank, ki hočejo s tem reči, da kakor se vera ne sme zlorabljati v politične svrhe in kakor duhovniku ne gre vsled njegovega stanu večja važnost, tako se tudi veda ne sme izrabljati v politične svrhe in s i tudi posvetna inteligenca ne sme lastiti politične nadvlade in moči. „Gorica" očividnotega političnega načela ne pozna, kajti vzela je tiskovno pomoto za podlago svojemu razmotrivanju ter pravi: zloraba bede ne more pomeniti drugega nego boj proti bedi; ergo — protiviti se zlorabi vere ne more imeti drugega smisla nego bojevati se proti veri ! — Čudovito. a. Kaj je z možko podružnico Ciril-Metodove družbe v Gorici? Vsled spora v družbi sv. Cirila in Metoda ne sme biti oškodovana družba 6ama. Dolžnost pravih rodoljubov je, da ne gledajo na to, v kakšnih rokah je družba, ampak : ali je njem smoter še vedno pravi. In da je, o tem smo si na jasnem. Zato pa ne smemo biti malomar-nejši, ampak delati kakor doslej v njen pro-speh, ker je vse v prospeh naroda. Možka podružnica Ciril-Metodove družbe v Gorici spi že mnogo let — in sicer pod predsedni-štvom odlične politične osebe. Naj se oživi znova in ako to ni možno, osnuje naj se nova. Družba je pokazala ravno v zadnjem času, da ima pazno oko tudi za goriške razmere. Dolžnost je naša, da priskočimo na pomoč! V Kozani se je minolo nedeljo, dne 15. t. m. na slovesen način otvorilo in blagoslovilo Šolsko poslopje. Otvoritveni govor je imel sam c. kr. okrajni glavar grof Attems kakor predsednik okrajnega šolskega sveta. Govoru g. glavarja so sledili še razni govorniki. Novo šolsko poslopje, napravljeno za trorazrednico, stalo je približno 40000 kron ter je sezidano in izvedeno v najmodernejšem štilu. V goriškem šolskem okraju je to šolsko poslopje gotovo najlepše. V poveličevanje te slavnosti se je tudi streljalo s papirnatimi bombami, pri čemer je nesreča hotela, da se je taka bomba razstrelila v roki 21-letnega zidarskega pomočnika Karola Valentinčič ter mu razmesarila dlan in prste leve roke. Ponesrečencu je sam g. okrajni glavar izčistil in opral rano, na kar ga je pustil odpeljati v goriško bolnišnico. MACHNjB & c°. Koncesijonirana pisarna za Bnovali institucijo pravovarstva. Govornik je'fr0OV&k& infnfll^iiriip zaključil vsklikom: „Mi hočemo nuditi vse, i ^ . 1 in iztirjevanja ulica Molin piccolo štev. 8 kar nudi socijalna demokracija, le z razliko, j da nočemo pri tem žrtvovati svoje narodno- j ! sti. Čakajte, da vidite naše delo. Bodočnost j je naša!" Dopisniki t vseh mestih sveta. Drugi govornik je bil gosp. S 1 a v o j Š k r 1 j, ki je v dolgem govoru razkladal pomen in namene naše narodne delavske organizacije. Politično društvo „Edinost" je dalo ljudstvu narodno zavednost, naša narodna delavska organizacija prinese našemu delavcu odrešitev. Prišlo je solnce, ki bo ogrevalo. Zatirali so nas, a sedaj smo se vzdramili. Tepli so nas, a sedaj smo se zavedli. Sedaj smo tu in se ne dajamo več žaliti. Omenivši zadnje dogodke v Trstu, je govornik pozival na zložen boj za prava našega delavstva. Trst je oko v svet tudi za slovenskega delavca. Bodoči rod bi nas preklinjal, ako bi mi ne branili in mu obranili te pozicije. Socijalna demokracija pa bi hotela ah-strahirati popolnoma od narodnostnega mo menta, ker jej je žeiodec — kakor očitno priznavajo — nad vse. Govornik je zaključil s toplim apelom in vskliknivši: pri nas je glava in — srce za vas ! Zborovalec Ivan S k rij a n bi želel intenzivnega in kolikor možno mirnega dela za gospodarsko organizacijo v tej občini. Zato je vabil na složno delo. Zborovalec Josip Babič je tudi priporočal složno postopanje. Organizujmo se, da bomo mi res dajali kar drugi le obljubljajo. Če bomo organizirani, bomo močni, a z močjo si izvojujemo vse. Na zaključku je dokazoval kako nevarni bi bili za slovenske delavce legitimacij ski listi, kakor bi jih hotela uvesti socijalna demokracija. Na to je predsednik dr. Mandič zaključil shod s primernim govorom, v katerem je pozival slovensko delavstvo, naj se v naši organizaciji združi v močno nepremagljivo falango. S tem je bil zaključen oficijelni shod, ali tudi potem so se vršili prijateljski razgovori, ki so se zaključili sklepom, da se za miljski hrib zasnuje veči sgitacijski odbor,— sestavljen iz zastopnikov raznih vasi. Suplent na učiteljišču v Kopru g. Aleksander Š a n t e 1 je imenovan provizorič-nim učiteljem na hrvatski gimnaziji v Pazinu. Tujci V Opatiji. Od 1. do 11. septembra 1907. je bilo v Opatiji 1549 tujcev. Od 5. do 11. septembra 1907. je na novo došlo 972 oseb Dne 11. septembra 1907. je bilo navzočih 2384 oseb. Brzojavna postaja v Lazaretu se glasom odloka trgovinskega ministerstva opusti koncem t. m. Vesti iz Kranjske. Nevarna domača zdravila. V novomeško bolnišnico so te dni pripeljali dvoje ranjencev, ki sta imela rane obvezane s krav- M. U. Dr. Ani Zahorsky se je povrnil in prevzel svoj ambulatorij = ulica Torre Bianea štev. 8 ■- Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Telefon stv. 1384. Velika izbera Pohištva sra I n ledilne k Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Bodeče table) ViTTORIO DOPLICHER Najnižje cene. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od lt. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop Prilika 11 Okoristite se!! V ulici Beccherie žtev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in đelalnioo -1 — za povečanje fotografij po najniž Ih conah. Ginlio Zanolla krojačnica TSST — ulica Torrcntm ga Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna iivrSitev. — Cene zmerne. i m- Trgovina z manufakturnim blagom I ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II I Vesti iz Istre. Shod „Narodne delavske organiza cije* na miljskem hribu. — Včeraj smo na kratko omenili shoda „N. d. o.u, ki seje vršil minolo nedeljo popoludne na miliskem hribu pri Božičih. Tu naj sledi nekoliko poročila : V imenu organizacije je pozdravil zbo-rovalce nje predsednik gosp. dr. Josip Mandić. To je prvi naš sestanek — je rekel govornik — v miljski cbčini in „N. d. o.M je prišla, da vzame ta kraj v svojo posest. V samopomoči je naša rešitev. Organizirati se moramo, da postavimo proti moči moč. Od socijalne demokracije, ki ima to občino v svojih rokah, ni pričakovati pravice. Tudi nade, ki so se stavile y socijalno demokracijo v gospodarskem pogledu, so se izjalovile. Govornik je pojašojeval to posebno z izgledom, kako pri nas re^nicoli jemljejo domačinom kruh izpred ust, Regnicolom gre I boc. demokracija vedno na roko. V tem pogledu so socijalisti povsem enaki italijanskim nacijonalcem. Proti temu smo se dvignili. Govornik je pojašnjeval postopanje sccija nej demokracije ob vprašanju volilne reforme. Slovenci so hoteli reformo v smislu socijalne demokracije, ta pa je pritrdila načrtu italijanske večine deželnega zbora tržaškega. Dalje je označal govornik nič manje kričeče postopanje socijalne demokracije v Puli. Naša „N. d. o." se upira nauku, da je trebuh vse. Pri nemških in italijanskih socijalnih demokratih ni tako. Oni bo Nemci, ozir. Italijani in potem še le internacijonalni socijalisti. Pri slovenskih sodrugih je to ravno : nasprotno. Italijan naj živi, Slovenec naj crkne! Proti temu se moramo upreti, zato smo osnovali našo „N. d. o." A ustanovili j (Kno —j smo to organizacijo radi delavstva in ne radi ] " ; sebe. Podrobno pojasnivši namene organiza-! cije je rekel govornik: „Mi hočemo učiti 1 narod in povspeševati njegove interese. Organizacija je radi vas \u V kričečo ilustracijo je navel govornik fakt, da v miljski občini, ki je po večini slovenska in ki jo imajo so- L VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in oHeke, pletenine, moderci rn razne potrebščinesrajce za moške bele, barvan? in fuštanjaste. — Ovratniki ovratnice in konfekoijonirano blago za delavce- Grianoni Giovanni k0S"Mf Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Graetzin - Licht D. R. P. 126135 (Mannesman) Beložarna luč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 40% na plinu, prihrani ae mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin p > tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke SO ave5 svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petroleja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kameno->eke. I Komisijsko in Mentorsko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst ulica 6aeUm> DonizetU It. 5 I Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčlč, čokolade, praške gnjati ter raznih drugih predmetov. : : flova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje Informacij« iz trgovskih krogov. i Materijal za stavbinska dela po jako ugodnih cenah Lodovico Bastiancig TRST, ulica Solitario 2 — Tel. 1654 ===== SkladiSEe tehničnih potrebščin. ===== Stran IV »EDINOSTc štev. 258 V Trstu dne 18. septembra 1907 OTEL BALKAI "aSL""-«« HOTEL BALKM jekom in koniskim blatom. Nevarnost je velika, da se jim je zastrupila kri. Vseslovenski trgovski shod namerava 20. oktobra t. 1. prirediti v Ljubljani trgovsko društvo „Merkur". Društvo notarskih kandidatov za GraŠko nadsodiŠče s sedežem v Ljubljani je imelo v nedeljo v restavraciji v Ljubljani po svojem enoletnem obstanku prvi občni zbor. — _ Vesti iz Štajerske. Dr. Janko Sernec proti dr. Benko viču. Na shodu v Št. Jurju ob Južni železnici je državni poslanec dr. Benkovič imenoval dr. Janka Serneca lažnjivca. Ker dr. Benkovič ni hotel dati zadoščenja, ga je dr. Sernec v brežiškem „ Narodnem domu 41 ▼spričo drugih udaril dvakrat s pasjim bičem po obrazu. Pri občinskih volitvah v trgu Smanje pri Jelšah so bili soglasno izvoljeni kandidati, ki so bili postavljeni od narodnih strank. Vesti iz Korožke. Umrl je na Koroškem upravitelj Brionskega otoka Alojz Zuffar v starosti 56 let. Pokojnik si je pridobil velikih zaslug za obdelovanje omenjenega otoka. Razne vesti. Nova italijanska vojna ladija. V nedeljo so v Livornu v navzočnosti ministra mornarice in načelnikov oblastnij spustili v morje novo oklopno križarko „Pisa". Zvonik av. Marka v Benetkah so že dozidali 10.80 metrov visoko. Vsak teden dozidajo 80 cm, tako, da bo zvonik v dveh letih dogotovljen. Samomor cele rodbine. V Kolo-švaru so se zastrupili oiiciial deželne bolnišnice Litvsy, njegova soproga in obe hčeri, 14 in 16 let stari. Vzrok samomora je bil, ker je bil Litvay zaradi sleparskih manipulacij odpuščen iz službe. Roparski brlog je našla policija v nekem lizbonskem predmestju. Roparji so imeli svoje skrivališče v neznanih rovih starorimskega vodovoda. V teh rovih je našla poli-licija osem segnitih človeških trupel in cel kup Človeških kosti Zadnja leta je izginilo mnogo premožnih oseb iz Lizbone, ne da bi jim mogla priti policija na sled. — Vse te ljudi so roparji ubili in skrili v podzemskih prostorih. 18. rudarski kongres se je otvoril ▼ ponedeljek v Solnogradu. Bivši minister dr. Rezek je prišel jjod kuratelo vsled blaznosti. Minister se nagaja v nekem zavodu za umobolne« 20.000 državnih slug je zborovalo minolo nedeljo na Dunaju. V resoluciji 80 izrekli nado, da bo državni zbor ugodil njihovim opravičenim zahtevam. Rio de J&neiro. Glavno in zvezno mesto brazilijanske republike šteje okolo 1 milijon prebivalcev. Med temi je 150.000 mulatov, 100.000 črncev in okolu 50.000 uro-jencev. Razun tega je približno 30.000 Italijanov, 20.000 Nemcev in manje število drugih naseljencev iz raznih držav Evrope. Grozodejstva anamskega kralja. Pred nekoliko dnevi je od Francozov radi blaznosti odstavljeni anamski kralj Tan«Tay-^dobrovoljno" podpisal svojo odpoved. Tan je star še le 28 let. V minolem letu je ubil eno svojih žen, jo dal skuhati in njegov kraljevski dvor jo je moral pojesti. Druge žene je dal s kleščami raztrgati, ali jih pa vreči v razbeljeno olje. Ob neki priliki se je vežbal z okna svoje palače s tem, da je s pušicami streljal na 30 svojih žen, ki jih je dal na dvorišču privezati k zidu. Francozi so pač storili pametno, da bo tega norca odstavili. Kuga v Mitileni. Iz Carigrada poročajo, da so v Mitileni konstatirali dva slučaja kuge. Radi tega ne sme nobena ladija v pristanišče. r- MaLi OGLASI. U Mali oglasi računajo po S stot. benedo; mnatnotiakace beaede se računajo enkrat več. Najmanj fia pristojbina 40 stotin*. ___ Plača se takoj.----- 1 V no ID m 86 soba z dvema posteljama llojclll v ulici Tivarnella žtev. 3, II. nadst. Trata 8. 1164 Trnnvclfi P°mo^D-k, Star 17—£0 let, sesprej-ryUVoKI me takoj v trgovino je tvin Josip Kocjančič, Barriera št. 19 116* Na prodaj ali v najem Be odda hiša z Trtom v Rojanu. Cena po dogovoru. Oglacitl ee je v Rojanu štev. 232. 1165 Odda se lek Edinosti". v najem ljudska kuhinja dobro vpeljana. Naslov p«ve „Inseratni odde- 1166 Prodajo se stavbe denaija na I. in II. vkn ižbo od 4*/i do 6*/0 obreati. Menjava ne remičnin z zemljišči in ovorci. — Trst. Korso J' 86 Slikarski pomocirki ^]Tejo " Kje ? pove Inaeratni oddelek Edinosti trajno delo 1140 V Barkovljah pove „Inseratni oddelek Edinosti". v najem hišica z in vrtom. Naslov UBIRALEC in popravljateJJ g asovir-Je v se pripoioča slavnemu občinstva — Andrej Pečar, ulica Dante Allg hi eri 3. io3U Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir ■ Trst — ulica Paduina št. O (versl ulles Chloua). Vsprejema vsakovrstno dekoracjjsko, omet niško delo. kakor sobe izveske in lakiranja. Edina, po znanstvenih navodilih pripravljena Voda po napovedih surrtetorga svatuik« Dr. med. Eiohhoff v Elberfeld-u. za fi&fcnjo. hlajenje in krcpCanje fc'avn1 koic, t a ož!vljanio *1vcot, posebno tudi proti luskinam, trgnoiju kože in izpadanja las. Edini iz lelovalcc FERD MULHENS Cos. kralj, dvorni zalagatelj = KOLONIJA o/R ===== Podružnica : DUNAJ IV, Heumithlgasse 3 _Dobi »n v lafc.rnah- m'rnriilnioah in »»rfm.rijah. W i I Urad za informacije v vseh vprašanjih fcflV tičočih se vojaščine od Kompetentne oblasti za to pooblaščen daje vsa potrebna navodila, spadajoča v vojaške potde ter sprejema v oskrbo in nauk vse mladeniče, kateri se po § 65 obrambenega zakona žele usposobiti za enoletne dobrovoljce. Natančneja ustmena in pismena pojasnila daje : M. Klinić, Zagreb Kapucinska ulica St. II. I 8® The Albolina Company Prva tovarna laga za žehtanje na mrzlo brez priprav in truda TRST ~ ulica Torricelli štev. 6 -- TRST Prodaja po vseh prodajalnicah. W tovarna daje vzorce na poskušajo brezplačno. H OO ■O -OO Rodolphe Maas, &rst - ulica farneto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. r osebno za žage na paro in mline. Nitni bombaž za čiščenje strojev, avava i—ip—i« ■ i ■■■ti i« »i n i [ Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi f Avtorlzovana delalnlca za električne napeljave L TRST, Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto Napeljavo elektr. zvoncev, Maooo, telefonov In strelovodov. Popolne napeljave električne luči. ■K Motori in električna vetrila. — Postavljanje evetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE 2MERNE. — CENIKI ZASTONJ. Naznanjam p. n. gospodom klijentom, da jo moj . prodaj alnica jest vin in kolonljalnega blaga preskrbljena z vsakovrstnimi jedili in vedn svežim blasrom : ulica Belvedere št. 2 Toplo se priporoča lastnik NIKOLA ERCEGOVAC. Zdravljenje krvi 1 Čaj „Tisočerni cvet* (Millefiori « Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti 01 im stuća eiu, če pete v želodcu, kakor proti .slabemu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „f\ 8ue JKori" trst, veliki trg A\\\\V\V Restavracija piilzm Ulica Stadion štev. IO danes zvečer ob 7. uri Veliki Koncert dunajskih dam. Zaloga vina in piva v buteljikah iz zagrebške in puntigamskL tovarne s prodajo na drobno za družin edino-le pri g. KERZEJ TPSt ulica Cereria štev. 6. - RAPl/^RNIPA pralnica in čiatil-DMn ¥ MnillUH niča oblek na suho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boegan Podplaani i«n t nllol Lu sarvtto T*oobJo itsv 1( mM vogla alle* 8*n Glorgio) otvoril IV* ZALOGO VINA ^ u domačo rmfce, pridelek lx nojih vinogradov t Bola (»tok 9-»? ta ga prodajam v MHlfteklh la attklealcah. Ze taic kraj V»a ngotoTlja. da je kakovost najbolja. Da umortm e*D>n!i» odjemalcem jamčiti ca pristno Tino, sem aklouil, da ga Ji.;,if*ni t originalnih sodioklh naravnost lz mojih kleti v Bo!« ta da ga tako rmzpotiljam tudi na stanovanja. Za krčmarje In gostilničarje primerne cene ▼ aadt, da bi po^aiUte s Valo naroObo beieiim ie aa)- IVAN CVITANIĆ Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih ===== mineralnih vod ===== Angelo Deoetok - Trst ulica Aoquedotto 22. — Tel. 1484 Tapecirarska delavnica Alberto Sencicli trst, via liziano Vccellio št. 4 vsprejema vsako tapecirarsko delo in tudi popravljanja. ===== CENE NIZKE. = N//\V KJIGOVEZNICA ^sv^ ! Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via forporella Si, 5 - epi Via delta Sami? Poljedelske stroje, stiskalnice za olje, sadje itd. kupite Ie pri tvrdki Listnica uredništva. Dotičnika, ki je izročil našemu uredništvu neki izkaz darov, ki Se ni bil prijavljen, prosimo, da se zglasi v našem uredništvu. Poljedelci! ' C. VETTER & Co. TRST ulica latituto štev, IO » Telef. 15-92 dmbno. Edini zastopniki tovarne poijedeljskih strojev PH. MAYFARTH & Co., Dunaj. Guerino Mmot ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in d*-ki je vedno preskrbljena z najbolism kranjskim blagom. Prodaja na debe:c iz u— Pošiljanje na dom. ^"eiefon štev. 1664. Sprejmejo se zastopniki. F. P. UIDIC & Korop. Ljubljana opekarna in zaloga peci9 ponudijo TsaSo poijatno množino patentiranih zarezanih strešnikov „Sistem jtfarzola" (Strangfalzziegel) „Sistem jltarzola" Barve: a) rdeči naravno, žgani, b) črno impregnirani. ■V Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. Vsaki strešnik se zamore na lato prbiti ali pa a iioo privezati, kar je go tovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.