12 vest j e
državne gimnazije
v Kočevju
koncem šolskega leta 1919-20.
Izdalo ravnateljstvo.
Vsebina:
Šolska poročila za leto 1919/20.
h'
■ ^ /i.
Kočevje.
Založilo ravnateljstvo državne gimnazije v Kočevju.
Natiinil J. Pavllček v Kočevja.
n
Šolska poročila.
I.
Učiteljski zbor.
1. Josip Birsa, snplent, razrednik v I. in II., je poučeval matematiko v
II.,	III., IV., prirodopisje v I., II., fiziko in kemijo	v	III., IV.:	18 ur.	Bil
je varuh prirodopisnih zbirk ter upravljal fizikalični	in kemični	kabinet.	—
Dne 29. II. je nastopil dopust v svrho študij.
2. Anton Burgar, profesor gimnazije v Pazinu,	prideljen	tukajšnjemu
zavodu za šolsko leto 1919/20, razrednik v IV., je poučeval latinščino v III. (do 11. III.), IV., grščino v III., IV.; 21 ur, od 11. III. 15 ur. Oskrboval je učiteljsko knjižnico.
3. Ferdinand Erker, dekan in mestni župnik, šk. duh. svetnik, pomožni učitelj za verouk, je poučeval verouk v I. do IV.: 8 ur.
4. Ivan Polovič, profesor VIII. č. r., razrednik v I., je poučeval v I. slovenščino, latinščino, nemščino, v II. (do 11. III.) latinščino in nemščino, do tega dne tudi slovenščino v 1. tečaju: 25 ur, od 11. III. 21 ur. Bil je varuh dijaške knjižnice.
5. Ivan Prijatelj, suplent, nastopil 29. II., razrednik v II., je poučeval matematiko v II., III., IV., prirodopisje v I., II., fiziko in kemijo v III., IV.: 18 ur. Bil je varuh prirodopisnih zbirk ter upravljal fizikalični in kemični kabinet.
6. Josip Pangartnik, suplent, je peučeval	risanje v I. do	IV., v I.	matematiko, zemljepisje in lepopisje ter do	11.	III.	slovenščino	v	2. tečaju:
24 ur, od 11. III. 21 ur. Bil je varuh učil in pripomočkov ža prostoročne risanje.
7. Ivan Sivec, suplent, nastopil 11. III., razrednik v III., je poučeval latinščino v III., nemščino v II., III., slovenščino v treh tečajih: 22 ur.
8. Frančišek Watzl, profesor VIII. č. r., začasni vodja, svetni duhovnik in propovednik, je poučeval zgodovin* in zemljepisje v II., III., IV., nemščino v IV., do 11. III. tudi nemščino v III. ter slovenščino v 3. tečaju, oskrboval je dijaško službo božjo: 23 ur, od	11.	III.	17 ur. Bil	je	varuh	učil
za pouk v zgodovini in zemljepisju.
Služabništvo:
Lovrencij Sretlin, šolski sluga.
Ivan Kreise, pomožni sluga v zimskih mesecih.
II.
Učni načrt.
Učni načrt je bil za I. (slovenski) razred oni splošno veljavni realnih gimnazij, za II., III. in IV. razred (z nemškim učnim jezikom) oni humanističnih gimnazij, vendar z odobrenjem Vis. sol. sveta z dne 5. XI. 1919, štev. 17.372, nekoliko izpremenjen:
nemščina se je z ozirom na krajevne razmere poučevala v I. razredu po 4 tedenske ure;
slovenščina, za vse nemške učence obvezna, se je poučevala v treh tečajih pe 3 tedenske ure: v 1. tečaju so bili Slovenci iz II., III. in IV. razreda (7); v 2. tečaju so bili Nemci-začetniki (19—|—1); v 3. tečaju pa oni Nemci, ki so dovršili v lanskem šolskem letu povoljno nižji (začetni) slovenski tečaj (27-J-3);
risanje, tudi v human, razredih obvezno, se je poučevalo z višjim dovoljenjem v teh razredih po 4 ure na teden;
telovadba in petje (neobvezen predmet) se ni poučevalo, ker ni bilo na razpolago učitelja za ta predmeta.
III.
Učne knjige.
1. Kot učne knjige za I. razred so se rabile sledeče knjige:
Veliki katekizem in Stroj, Liturgika (oboje tudi za II. razred). Sket-Janežič, Slovenska slovnica (tudi za II. razred).
Sket-Wester, Slovenska čitanka I. (za II. razred II. del).	*
Pipenbacher,	Latinska	slovnica (tudi za II. razred).
„	Latinska	vadnica I. (za II. razred II. del).
Tumlif, Deutsches Sprachbuch II. (za II. razred III. del). Pajk-Kržišnik, Zemljepis za srednje šole I. (za II. razred II. del). Matek-Peterlin, Aritmetika za I.—III. razred.
Mazi, Geometrični nazorni nauk za I. razred (za II. razred II. del). Macher, Prirodopis živalstva (tudi za II. razred).
„	n rastlinstva	„
za II. razred	se bo še	rabila: Bučar, Zgodovina starega	veka.
2. Za nemške razrede so	se ozir. se bodo rabile že dosedaj	dovoljene
in rabljene učne knjige.
3. Kot pomožne knjige so dopuščene za pouk v zgodovini in zemlje-pisju:
Schreiner-Fink, Zemljepisne in zgodovinske slike, izdaja B.
Dr. Capuder, Naša država.
Prof. Pirc, Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Serbov.
Prečitana tvarina.
Iz latinščine.
3. razred: Cornelius Nepos: Miltiadea, Themistocleä, Aristides, Cimon, Agesilaus. — Curtius Rufus: I. (Alexanders Jugend), V. (Schlacht am Gra-
^ nicus), XX. (Schlacht bei Gaugamela).
4. razred: Caesar de bello Gallico 1. I—III. Iz V. knjige prvih 20 cap.
—	Privatno čtivo: Caesar de bello Gallico, Bartelme Helmut 4. knj. cap. XVI do konca, Bartelme Norbert 4. cap. I—XX, Gode Ferdinand 6. cap. I—IX, Erker Walter 6. cap. I—XXX, Tschinkel Franc 6. cap. IX—XXX, Verderber Rudolf 8. cap. I—XXIV, Eisenzopf Bogomir 7. cap. LXII—LXXXIX, Krau-land Alojzij 5. cap. XXV—XXXV, Miklitsch’Ivan 5. cap. XXV—XXXV, Aha-zhizh Marija 7. cap. I—XXXII in Petsche Klara 4. cap. XVI do konca.
Statistika učencev.
	I.	11.	III.	IV.	Vsota
1. Število. V začetku 1. 1919/20 vsto-					
pilo 		43	16	18	16	93
med letom vstopilo ....	1	—	2	1	4
„ „ izstopilo ....	5	2	2	—	9
koncem leta 1919/20 je					
učencev 		39	14	18	17	88
med temi: javni učenci . .	31	12	17	14	74
hcspitantke . •	7	2	—	2	11
privatisti ....	1	—	1	1	3
Vsota . .	39	14	18	17	88
2. Domovina (rojstni kraj).					
Kočevje (mesto)		2	3	4	5	14
Kočevsko okraj, glavarstvo	21	9	11	8	• 49
Slovenija		15	2	2	3	22
Drugi kraji Jugoslavije . .	1	—	—	—	1
Amerika		—	—	1	1	2
Vsota . .	39	14	18	17	88
3. Materin jezik.					
slovenski		36	4	2	1	43
nemški		3	10	16	16	45
Vsota . . 4. Veroizpovedanja	39	14	18	17	88
vsi rimsko-katol. 5. Bivališče starišev.					
V mestu stanujejo		18	6	9	7	40
Izven mesta „ 		21	8	9	10	48
Vsota . .	39	14	18	17	88
'	L	II.	III.	IV.		Vsota
6. Starost (ob koncu šol. leta).						
10 let		2					2
11 „ 		5 12					r
12 „			5					O 17
13 „ 				15	5	4		1	25
14 „		4	3	6		5	18
15 „		—	—	6		5	11
16 „		1	1	2		6	10
Vsota . .	39	14	18	17		88
7. Redovanje. Za višji razred odlično spo-						
sobnih* 		6—|— 2	2+1	2+0	2-	-2	12+5 = 17
sposobnih 		21+2	4+1	8+0+1	6-	-0	39+3+1 =43
splošno sposobnih ....			1+0			1=1
nesposobnih z 1 nezad.						
redom		2+3+1	3+0	2+0	4+0		11+3+1 = 15i
z 2 ali več nezad. redi .	1	3 '	4		2	1—10
neredovanih		1	—	—	0+0+1		1+0+1 = 2
Vsota . .	31+7+1	12+2	17+0+1	14+2+1		74+11+3
8. Šolnina in štipendiji.	(39)	(14)	(18)	(17)		(88)
V 1. poli. so plačali šolnino	16	4	2	2		24
v kronah	480	120	60	75		735
šolnine bilo na polovico						
oproščenih 		—	—	—•	1		1
šolnine bilo popolnoma opro-						
ščenih 		24	11	17	13		65
štipendistov		—	—	1	3		4
v kronah	—	—	200	440		640
V 2. poli. so plačali šolnino	15	6	9	6		36
v kronah	4802	180	270	2252		1155
šolnine bilo na polovico						
oproščenih 		—	—	—		.	1
šolnine bilo popolnoma opro-						
ščenih 		24	8	9	10		51
štipendistov		—	—	1		3	4
v kronah 1 Ti morejo po počitnic	ih delati	ponavlja	200 vni izpit	440		640
* Privatist za celo leto.						
VI.
Podpore učencev.
a)	Štipendiji (ustanove).
št.	Ime štipendista	raz.	Ime ustanove	podeljena z odlokom	znesek v K	Opomba
1.	Hutter Josip	III.	Janez Stampfl 3. mesto II. dij. ustanove	poverjeništva za uk in bogočastje 20.1. 1920, št. 4240	200	
2.	Bartelme H.	IV.	Janez Stampfl 17. mesto I. dij. ustanove	»	100	
3.	Bartelme N.	IV.	Janez Stampfl 23. mesto I. dij. ustanove	n	100	
4.	Petsche KI.	IV.	dr. Josip vitez Regnard 5. mesto	deželne vlade 20. VI. 1918, št. 4849	240	•
b)	Podporna društva.
1. Dne 6. septembra 1919 se je ustanovilo dijaško podporno društvo „Kočevski dijaški domu, ki ima dvojen namen: a) ustanoviti in trajno vzdrževati dijaški dom za učence kočevske realne gimnazije in b) po možnosti podpirati ubožne dijake te gimnazije s knjigami, obleko i. t. d. Prvi odbor se je sestavil takole: predsednik: Ivan Hutter, sodni svetnik; podpredsednik: Josip Šeško, gostilničar; tajnik: Ivan Polovič, profesor: blagajnik: Jožef Novak, okrajni šolski nadzornik; odborniki: Burgar Anton, profesor; Lesjak Josip, obratovodja; dr. Štefan Rajh, odvetnik; Eduard Repovš, postajenačelnik; Anton Vatovec, davčni sluga; Franc Watzl, gimn. vodja; namestnika: Zdravko Štolfa, davčni upravitelj; Janez Pirkovič, kaplan; pregledovalca računov: Franc Belec, kaplan; Gabrijel Reven, davčni nadupravitelj. — Društvo je štelo koncem leta 68 članov. — Dohodki so znašali 2503'87 K, stroški 1591‘07 K. Med dohodki je omeniti posebno: podpora poverjeništva za socijalno skrbstvo v znesku 1000 K, dar tukajšnjih železničarjev 400 K, 140 K nabranih na od-hodnici g. nadgeom. Vrtela; med stroški pa: za knjige in druge šolske potrebščine 514'27 K, za kurivo 439'80 K, za razsvetljavo 155'60 K.
Ker društvo ni moglo dobiti za dijake drugih prostorov (na lasten dom kajpada ni še bilo mogoče misliti), odstopila ie mestna občina 3 velike šolske sobe v gimnazijskem poslopju (I. nadstropje), ena je služila za učilnico, drugi za spalnici. Tn je bivalo koncem leta 17 prvošolcev in 2 drugošolca. Prehrano in perilo oskrbovala je kongregacija čč. usmiljenk sv. Vincencija Pavl. v tukajšnjem „Marijnem domu“ proti razmerno majhnemu mesečnemu plačilu; nadzorstvo je vodila z materinsko skrbnostjo in resnostjo č. s. Imakulats Knaus. Vrhovno nadzorstvo pa je bilo v rokah gimn. vodje, kateremu so radevolje pomagali gg. tovariši. — Dijaki so imeli natančen dnevni red, v katerem je bilo poleg pouka dovolj časa odmerjenega razvedrilu, zabavi in spanju.
2. Društvo „Christliche Studentenlade“, ustanovljeno 1. 1911, osobito za podpiranje dijakov, ki so člani tukajšnje dijaške kongregacije „Sedeš Sapientiae“
d
(koncem leta je znašalo njih število 21, t. j. polovico učencev humanističnih nemških razredov) podpiralo je letos s hrano 11 učencev; premožnejši so morali plačevati primerne prispevke ali pa dajati živila, revnejši so uživali to podporo popolnima brezplačno na račun društva. Vsota izdana v ta namen je znašala 4063 K. Hrano so preskrbovale eč. usmiljenke v „Marijnem domu“ proti razmerno mali odškodnini. Ker je lansko let« preminulo „Podporno društvo za ubožne učence na državni gimnaziji v Kočevju“ vse knjige odstopilo temu društvu, oddajalo je na posodo skoro vsem nčencem poti ebne ^ učne knjige in ne več samo kongreganistom. Precejšno število knjig za višje razrede poslalo je društvo oktobra 1919 v Ljubljano podpornemu društvu na realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, ker jih le-to ni moglo za svoje učence nikjer dobiti ter prosilo zanje. Društvo zanje ni prejelo nobenega povračila ali plačila.
3.	Amerikanska akcija za podporo otrok poslala je meseca majnika večje število različnih živil (sladkorja, moke, fižola, mila i. t. d.) v Kočevje; te dobrote je bilo na predlog ravnateljstva deležnih 15 učencev našega zavoda.
VII.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
Mladinske igre se tudi v tem šolskem letu niso mogle vršiti; glavni vzrok je bil visoke cene obutala in obleke. Telovadba se ni uvedla niti kot obvezni niti kot neobvezni predmet radi nedostajanja primerne učne moči. Samo dopoldanski pouk se je obnesel ter so tudi učenci, ki stanujejo 4 km zunaj mesta, prihajali redno brez zamud. V običajnih odmorih se je gibala mladina na prostornem šolskem dvorišču ter se oddahnila z raznimi igrami od duševnega dela. — Mestna občina Kočevje je stavila gimnazijcem na razpolago mestno kopališče, koder so se mogli vsak dan brezplačno kopati in plavati od 17.—19. ure; učitelji zavoda so od časa do časa kopajoče nadzirali. Za one učence, ki bi tedaj ne imeli časa, je bil od občine odkazan primeren prostor zunaj mestnega kopališča v Rinži; drugod se niso smeli kopati.
V	gorkem majniku in drugi polovici junija so učenci to dovoljenje prav pridno uporabljali. Plavati znali so skoraj vsi. — Mila zima ni dopustila, da bi «e bili drsali po ledu ali sanj kali.
Od srede majnika je vodil učitelj risanja učence od II. razreda dalje v prosto naravo ter so risali in slikali v svežem, pomladanskem vzduhu ter v senci gozda, kar je bilo tako njih izurjenosti v risanju kakor tudi zdravju samo v korist.
Majniški izlet se je vršil 17. majnika. Prvošolci so se peljali z vlakom do Ortneka, od tod so šli peš do razvaline ortneškega gradu, potem dalje skezi Sv. Gregor (rojstna hiša dr. Kreka) v Sodražico, od tam po kosilu k Novi Štifti, zvečer pa v Ribnico k vlaku. Vodila sta izlet razrednik prof. Polovič in učitelj risanja Pungartnik. — Razrednik Prijatelj je vodil drugi razred (pridružili ste se učenki IV. razreda) isto pot do Sv. Gregorja, od tam čez Žigmarice do Kadic, dalje Globelj—Sedlo—Sodražica in preko Nove Štifte v Ribnico. Oba razreda sta videla lepe kraje gornjega dela kočevskega okraja ter ribniško in sodražk* dolino. Drugošolci so imeli priliko ogledati si geo-logični učinek vode, namreč do 3 m globoke, ▼ skalah od vode izdolbene
kadi (K&dice). Druga znamenitost tega kraja je tukaj se nahajajoča znamenita alpska rastlina rododendron, ki tn prospeva v nižavah, otok iz ledene dobe.
—	Učenci III. in IV. razreda so se peljali z vlakom do Dobrepolj, od tod so se podali peš čez Hočevje do Krke-Vidma, koder so počivali pri izvirih Krke. Preko Muljave (obisk rojstne hiše pisatelja Jurčiča) so dospeli v Za-tičino (samostan, cerkev), koder je bil uprav semenj, ter so tako videli del slovenskega narodovega življenja. Z vlakom so se vrnili v Kočevje. Vodil je izlet razrednik Sivec. — Tako so nudili vsi izleti dovolj razvedrila in zabave, a tudi dosti različnega pouka.
Učitelji in učenci so bili celo šolsko leto zdravi; ni bilo treba daljših nadomestovanj, a tudi učenci niso zamudili veliko pouka.
VIII.
Kronika.
Dne 12. julija 1919 se je udeležilo odposlanstvo učiteljskega zbora cerkveni slovesnosti v mestni župni cerkvi povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Petra I.
1. avgusta je dospel odlok Viš. šolskega sveta z dne 30. julija 1919, štev. 10.142, s katerim naznanja, da je odredil poverjenik za uk in bogočastje z razpisom z dne 3. julija 1919, št. 3116, da se kočevska nemška nižja gimnazija preosnuje v slovensko nižjo realno gimnazijo; s početkom šolskega leta 1919/20 se otvori I. slovenski razred, II. do IV. razred ostanejo še nemški ter se sukcesivno opuste. — Ta vest je kočevske Slovence močno razveselila, ker se je tako izpolnila njih srčna želja ter so bile uslišane njih ponovne in utemeljene prošnje na raznih mestih. Ravnateljstvo je takoj pričelo s potrebnimi pripravami ter poskrbelo, da je zavod dobil tudi na zunaj slovensko lice.
Šolsko leto 1919/20 se je pričelo po odredbi Viš. šol. sveta z 22. septembrom; vpisovanje je bilo 22. in 23. septembra. Ker seje mnogo učencev kočevskega okraja, katerim je namenjen ta zavod, med tem vpisalo že v drugih zavodih in napravilo sprejemni izpit, je dovolil Viš. šol. svet, da se smejo učenci, ki so napravili drugod sprejemni izpit, sprejeti na naš zavod izjemno brez novega sprejemnega izpita. Za druge oglasivše se učence je bil sprejemni izpit 24. septembra.
Dne 25. Beptembra pa je bil slovesen pričetek. Po poklicanju sv. Duha in slovesni sv. maši se je zbrala na povabilo ravnateljstva v lepo okrašeni risalnici zaveda odlična slovenska družba in slovenska gimnazijska mladina. Vodja nagovori navzoče, omenja velikih zaprek in ovir, ki so se stavile novemu zavodu, katerega so želeli in zahtevali kočevski Slovenci s tako odločnostjo, ter se zahvali vsem, kateri bo kakorkoli pripomogli k slovenski gimnaziji v Kočevju. Potem je govoril g. dr. Franc Ogrin, vodja okraj, glavarstva, ter povdarjal veliki pomen tega najmlajšega srednješolskega zavoda. Gospod poslanec Karol Škulj je spretno in zanimivo razvijal misel: razumništva, ki bo v tem zavodu dobilo svojo izobrazbo, naj to izobrazbo širi med ljudstvo, da se tako oddolži narodu, ki mu stavi ta zavod. G. okraj, nadzornik Josip Novak predlaga, da se g. poverjeniku dr. Verstovšku, ki si je stekel za mladi zavod največ zaslug, izreče brzojavnim potom prisrčno zahvalo, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Vrli cerkveni zbor, ki je bil poveličal tudi
cerkveno slavnost z izbranim petjem, je zapel za sklep „Lepa naša domovina“, na kar so si gostje ogledali prostore dijaškega doma, ki je nastanjen v gimnazijskih prostorih. — Dne 26. septembra se ie pričel reden šolski pouk.
9.	in 10. oktobra so prejeli učenci zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa. Tudi v tem šolskem letu so imeli skupno službo božjo ob nedeljah in praznikih ob 8. uri v mestni župni cerkvi, koder so jim bili od-kazani posebni prostori. Po odredbi škofijskega ordinarijata je bila nedeljska dijaška propoved počenši z 28. septembrom izmcniče slovenska in nemška.
^Petje je požrtvovalno oskrboval ter pri dijaški službi božji tudi radevolje orgljal celo leto g. mestni kaplan Iv. Ev. Pirkovič g svojima dobro izvežbanima pevskima zboroma (slovenskim in nemškim).
Za dan 18. oktobra je bila ukazana proslava petdesetletnice smrti Simona Jenko. Od 11.—12. ure so se zbrali Slovenci iz vseh razredov v I. razredu, koder je vodil g. prof. Polovič malo domačo slavnost z deklamacijami, podal životopis slavljenca ter čital in tolmačil njegove najlepše domorodne pesmi.
Prvo obletnico osvobojenja Slovenije in ujedinjenja s Hrvati 29. oktobra ter prvo obletnico ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo dne 1. decembra je praznovala mladina s slovesno službo božjo ter primerno domačo slavnostjo v zato prirejeni in ozaljšani risainici; pomen praznika in slavnosti je razjasnil v kratkem poljudnem govoru vodja zavoda. Dneva sta bila prosta pouka.
Viš. šol. svet je dne 26. XI. 1919, štev. 18.983, odredil za 2. december pobiranje prostovoljnih denarnih prispevkov med šolsko mladino za božičnico na Koroškem. Nabralo se je v I. razredu 209'50 K, v II. 135'50 K, v III. 65 K, v IV. 110 K, skupna vsota 520 K, katero je ravnateljstvo poslalo na določeno mesto.
17.	decembra se je udeležila mladina slovesne službe božje v proslavo rojstnega dneva Nj. Visočanstva regenta Aleksandra.
Božične počitnice so trajale od 24. decembra do vštetega 6. januarja 1920.
Cenzurne konference so bile 7. novembra, 19. decembra in 11. februarja, 14. februarja je bil sklep I. polletja, II. polletje se je pričelo 18. februarja.
V	dnevih 18., 19., 20. in 21. marca so se pripravili učenci na drugi prejem sv. zakramentov z običajnimi duhovnimi vajami; vodja zavoda je imel tem povodom po osem govorov v slovenskem in nemškem jeziku, ker je tako določil škofijski ordinarijat, da se obeh narodnosti učenci res s pridom udeležijo te pobožnosti.
Velikonočne počitnice so bile letos po odredbi Viš. šol. sveta oziroma poverjeništva za uk in bogočastje od 29. marca do 6. aprila.
Poletni čas se je vpeljal na zavodu 12. aprila, ker seje uvedel v mestu Kočevje šele ta dan.
Učenci in učitelji so se udeležili dne 17. aprila žalne službe božje za v vojni padle vojake, 3. junija pa procesije sr. Rešnjega Telesa. — O bin-koštih je bilo več učencev pri sv. birmi v Ljubljani.
Strokovni nadzornik za risanje na vseh srednjih šolah in učiteljiščih Slovenije g. Anton Koželj, profesor na državni realki v Ljubljani, je nadzoroval pouk v risanju 13. marca in 10. junija. Višji šolski nadzornik g. dr. Ivan Grafenauer je nadzoroval zavod in pouk v humanističnih predmetih 3. in 4. majnika, višji šolski nadzornik g. dr. Leopold Poljanec pa peuk v realnih predmetih 31. majnika in 1. junija.
8.	majnika je predaval o škodljivosti alkohola učitelj naravoslovja g. Prijatelj posebej slovenskim, posebej nemškim učencem. 17. majnik je bil določen za majniške izlete, ki so opisani na drugem mestu. (Str. 9.)
Od 22. do 25. majnika so bile binkoštne počitnice.
Dne 20. majnika so napravili izlet v Kočevje pod vodstvom svojega učiteljstva in vodstva učenci in učenke meščanske šole v Ribnici ter oni V. razreda ljudske šole v Dolenji vasi; pri tej priliki so si ogledali zbirke reali) na tukajšnjem zavodu, katere so jim razkazali varuhi dotičnih zbirk, ter v risalnici risarske izdelke naših učencev. Učitelj üzike je napravil pred mladino, ki je z velikim zanimanjem in pazljivostjo sledila sploh vsem razkazovanjem, par poizkusov. Ravnateljstvo meščanske šole v Ribnici se je dotičnira gospodom pismeno zahvalilo za trud in uslužnost.
29. in 30. majnika je gimnazijska mladina prejela sv. zakramente tretjič v tem šolskem letu.
Premestni izpiti so se vršili od 21. do 25. junija, istočasno tudi izpiti 3 privatistov.
Cenzurne konference II. polletja so bile: 27. marca, 12. majnika in 28. junija (redovanje). Redni šolski pouk se je končal s 26. junijem, v nedeljo 27. junija je bila zahvalna služba božja, 28. junija je zavod obhajal Vidov dan s slovesno službo božjo v spomin padlim junakom ter z domačo 'slavnostjo v risalnici. Slika Nj. Visočanstva regenta Aleksandra, izdelana od učenke IV. razr. Marije Ahazhizh, je bilo lepo ozaljšana s cvetjem in zelenjem ter obdana od grbov različnih dežel naše kraljevine, katere so naslikali zmožnejši učenci IV. razreda po navodilih svojega učitelja. Vpričo zbrane mladine	in učiteljstva je	vodja	zavoda najprej	omenil obiska Nj. Visočanstva
regenta	Aleksandra, ki	se	te	dni mudi med	Slovenci, ter nato predaval o
pomenu Vidovega dne in o sirotah-otrocih, katerih očetje go padli v brambi domovine, jih opomnil, da po možnosti prispevajo v denarju za te otroke ter se tako	oddolže tistim,	ki	so	nam ustvarili s	svojo krvjo svobodno in uje-
dinjeno	Jugoslavijo. Pevci	so	odpeli narodni	hiftini (Bože pravde in Lepa
naša domovina), na kar je vodja odpustil učence na počitnice.
27.,	28. in 29. junija je bilo čez 230 najboljših risb učencev razstavljenih v risalnici zavoda na vpogled starišem učencev in prijateljem zavoda. Razstavo je obiskalo nad 1000 ljudi, med njimi mnoge odličnejše osebe iz meita in okolice tako Slovencev kakor Nemcev.
30. junija so se vršili sprejemni izpiti za I. razred.
Izpričevala je ravnateljstvo poslalo starišem po pošti, v mestu bivajočim učencem pa so bila vročena dne 5. julija.
IX.
Imenik učencev koncem šolskega leta 1919-20.
Debeli tisk znači odličnjake.
I.	razred.
Andoljšek Josip, Vel. Poljane.	Bogataj Ivan, Toplice.
Bogataj Bogomir, Pirče, Fara	pri	Bregar Ivan, Ribnica.
Kostelu.	Bregar	Ljudevit, Rob.
Butina Miško, Ajbelj, Banja loka. Čampa Leopold, Vel. Poljane, de Damoa Konstantin, Glažuta. Drobnič Josip, Kočevje.
Fajdiga Milan, Sodražica.
Fajdiga Stanko, Nova Štifta.
Fink Boris, Ljubljana.
Gregorič Franc, Breginj, Tolmin. Haberl Bogomir, Kočevje.
Hočevar Franc, Struge.
Kajfež Ivan, Novasela.
Kajfež Josip, Novasela.
Kajfež Miško, Petrinja.
Kosel Ivan, Borovec.
Kranjec Ivan, Begunje pri Cirknici. Kuželički Drago, Petrinja.
Mihelič Stanko, Stara loka. Miklavčič Svetopolk, Stara loka. Mramor Ivan, Male lašče.
Murovič Emanuel, Ljubljana.
Novak Franc, Ljubljana.
Pungrčič Franc, Škocijan pri Mokronogu.
Šeško Josip, Stara cerkev.
Vujčič Hugon, Gorica.
Zaplatil Josip, Visoka, Dalmacija. Zavodnik Evgen, Velike lašče.
Privatistke:
Kajfež Emilija, Novasela.
Kajfež Frančiška, Petrinja.
Nosan Vitoslava, Gotenice.
Miklavčič Spasenija, Škofja loka. Starin Avgusta, Kočevje.
Štolfa Žarka, Sežana.
Terpotitz Herta, Hrastnik
Privatist:
Martelanc Karol, Tolmin.
II.	razred.
Bauer Anton, Fara.
Fitz Ivan, Kovlerji.
Ftirer Herman, Kočevje. Hönigmann Josip, Dolga vas. Kajfež Srečko, Kočevje. Loser Alfred, Štalcarji.
Loser Ivan, Štalcarji.
Starin Franc, Kočevje.
Sterbenc Erih, Mozelj.
Vatovec Anton, Litija.
Wittine Ferdinand, Kočevska reka. Zurl Ernst, Borovec.
Privatistki:
Ahazhizh Josipina, Novo mesto. Wittine Ida Olga, Polom.
III.	razred.
Cetinski Andrej, Morava.
Ditz Bruno, Litija.
Erker Albin, Slovenska vas. Erker Franc, Črmošnjice. Hutter Josip, Novilazi.
Klun Alojzij, Livold.
Kraus Franc, Kočevje. Kreiner Albert, Stara cerkev. Kreiner Ervin, Stara cerkev. Loy Ivan, Kočevje.
Michitsch Henrik, Pleša.
Primosch Ernst, Nemška loka. Rabuse Karol, Brooklyn (Zj edin j ene države).
Rigler Karol, Kočevje.
Scheriau Friderik, Kočevje. Tomaschek Norbert, Glažuta. Tschinkel Valter, Borovec.
Privatist:
Posnik Friderik, Ovčjak.
Bartelme Helmut, Kočevje. Barteime Norbert, Kočevje. Eisenzopf Bogomir, Dolga vas. Erker Valter, Črmošnjice.
IV. razred.
Gode
Ferdinand, Ponikve, Dobrepolje.
Grill Ivan, Brooklyn (Zjed. države). Hiris Josip, Kočevje.
Kikel Ivan, Onek.
Kosar Valter, Podstenice. Krauland Alojzij, Slovenskavaa. Miklitsch Ivan, Slovenskavas. Stimpfl Rihard, Onek.
Tschinkel Franc, Kočevje. Verderber Rudolf, Kočevje.
Privatistki:
Ahazhizh Marija, Novomesto. Petsche Klara, Staracerkev.
Privatist: Hönigmann Leo, Dolgavas.
X.
Naznanila o šolskem letu 1920/21.
Sprejemni izpiti v I. razred se bodo vršili v jesenskem roku dne
18.	sept. od 9. ure dalje.
Vpisovanje v I. razred bo 15., 16. in 17. sept. od 10. ure dalje. Učenci naj pridejo v spremstvu starišev ali njih namestnikov v pisarno ravnateljstva, predlože rojstni list in obiskovalno izpričevalo ljudske iole ter vplačajo 7 K 70 v. Učenci naj so dopolnili 10. leto ali naj dosežejo to starost vsaj do konca leta 1920. — Vpis se more vršiti tudi pismenim potom, na dan izpitov pa je potem prinesti omenjene listine ter vplačati navedeni znesek.
—	Učenci, ki so že obiskovali ta zavod, naj se vpišejo dne 17. sept. od 8. ure dalje, prineso seboj zadnje izpričevalo ter vplačajo 3 K 50 v.
Ponavljavni izpiti bodo 18. sept. od 8. ure dalje.
Dne 19. sept. je ob 8. uri v mestni župni cerkvi poklicanje sv. Duha in Blovesna sv. maša, dne 20. sept. pa se prične redni šolski pouk.
Vsem blagim dobrotnikom in prijateljem gimnazije, naj so v tem izvestju navedeni imenoma ali ne, Be zahvaljuje ravnateljstvo tem potom v imenu podpirane mladine in zavoda za vse velike in male debrote najspoštljiveje ter jih prosi, da ji ohranijo svojo blagohotno in dobrodelno naklonjenost tudi v bodoče. Vsem in vsakemu prisrčen: „Bog povrni!“
XI.
Zahvala.
Gimnazijsko ravnateljstvo.