PAPIR SERVIS POD JEŽAMI3
Tudi papirnih odpadkov je vse manj
S papirjem imaino opraviti vsak dan, domala vsak trenutek, ne da bi se tega zavedali. Držimo ga v rokah, kadar beremo časopis, pišemo pismo, kupujemo izdelek, spravljen v kartonsko embalažo, s papirnatim robčkom si obrišemo nos in še bi lahko naštevali. Ko časopis preberemo, embalažo zmečkamo in odvižemo, za nas ta odpadni papir nima več vrednosti, vendar pa ga je mogoče koristno uporabiti v industriji, saj vemo, da je lesa, iz katerega ga izdelujemo, vse manj. V naši republiki se dve delovni organizaciji ukvarjata z zbiranjem in predelavo odpadnega papirja: ljubljanski Dinos in mariborska Surovina; njihov tozd Papir servis Ljubljana ima svoje prostore v naši občini Pod ježami 3.
Tozd Papir servis, ki se zaradi bližine mesta lahko pohvali z ugodno lokacijo, čeprav ga po drugi strani pesti prostorska sti-ska, ki onemogoča boljšo organi-ziranost dela, je pripojem mari-borski Surovini šele od septembra lani, prej pa je posloval kot tozd delovne organizacije Unija papir iz Zagreba. V tem tozdu, ki šteje 55 zaposlenih, na leto predelajo 26 tisoč ton odpadnega papirja in tako pomagajo industriji pri oskrbi s to dragoceno surovino. Zbrane papirne odpadke najprej
sortirajo, jih raztrgajo in na koncu stisnejo v bale. Približno polovica predelanega papirja je valoviti karton in se uporablja za izdelavo embalaže, precej je tudi časopis-nega in toaletnega papirja. Z od-padnim papirjem jih v glavnem oskrbujejo časopisne hiše (predv-sem Delo) in trgovine, drobni od-kup pa predstavlja le 15 odstot-kov vsega, kar zberejo.
Precej odpadnega papirja v naši republiki zberejo šolarji. Sloven-ski papirničarji namreč v okviru sozda Slovenija papir vsako šol-
sko leto organizirajo tekmovanje v zbiranju papirja. Za minulo šol-sko leto nimamo podatkov, v šol-skem letu 1986/87 pa so osnovno-šolci nabrali skoraj 4 tone časopis-nega papirja in tako vrnili indu-striji surovine, hkrati pa varovali in čistili okolje, zaslužili nekaj de-narja, najboljše šole pa so dobile tudi lepe nagrade. Pohvaliti kaže zlasti otroke s podeželskih šol, saj so pri tem opravilu pridnejši od svojih mestnih vrstnikov.
V Jugoslaviji  je Papir servis med prvimi po količini zbranega
V Papir servisu Pod ježami 3 odkupujejo odpadni papii vsak dclavnik od 6. do 17.30 ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Pa-pir je razdeljen v osem osnovnih vrst, plačujejo pa ga od 50 dinar-jev (karton) do 200 dinarjev (beli papir) za kilogram. Za kilogram časopisnega papirja odštcjejo 110 dinarjev.
papirja na delavca. Kot kaže, pa količine predelanega odpadnega papirja v prihodnjih letih ne bodo mogli pomembneje povečati, am-pak bodo poskušali predvsem ohraniti to, kar so že dosegli. Za vsak odstotek več zbranega pa-pirja morajo zadnja leta vložiti ve-liko več dela in iznajdljivosti. »Kriza se pozna tudi pri porabi papirja. Medtem ko njegova po-trošnja v svetu raste, se pri nas, ravno obratno, zmanjšuje. Ljudje kupujejo manj časopisov, varču-jejo pri embalaži, v trgovinah ne zavijajo več vseh izdelkov... Vse to moramo nadomestiti z večjo dejavnostjo, z več kontejnerji, tako da imajo ljudje posodo za papirnate odpadke pri roki,« sta povedala naša sogovornika direk-tor Papir servisa Bojan Hovnik in vodja komerciaie Rudi Vrečar.
Zato iščejo razne načine, kako zbrati več odpadnega papirja. Lo-tili so se zbiranja etiket s steklenic piva Union in zanje našli porab-nika. Opažajo tudi, da imajo v de-lovnih organizacijah in doma shranjenega preveč lrhivskega gradiva, ki dela gnečo na pod-strešju ali v omarah, namesto da bi bil koristno predelan. Raču-najo tudi, da gre približno četr-lina vsega zavrženega papirja med komunalne odpadke. To seveda ni malo, zato so že razmišljali, kako priti do njega, vendar bi bilo to povezano s precejšnjimi stro-ški, saj bi morali namestiti po-sebne koniejnerje in organizirraii prevoz, kadar bi bili polni, kar pa sploh ni poceni. Bojijo se tudi, da bi ljudje v te zabojnike metali še druge komunalne odpadke in tako ne bi bilo nikakršnega denar-nega učinka zbiranja.
D. J.
Bale čakajo na odvoz (Foto: D. J.)