ftev. 81.
¥ Trstu, v
dM 27. novembra 1914.
Letnik I.
Izhaja
UittSnii dopisi i
Iftdašatc
v. r .
o r
ti tr
/j n
ta p
vsak dan, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
;ra: U::r» Sv. Fra.JĆiSka AsiSke^a ft. 2C. L nadstr. — V« :aj se pafi^ijo uredništvi lista. Nefrankirana pisma se M
»prejemajo in rokopisi se ne vračajo. : in ndpovojni nredmk Štefan Godina. Lastnik konsordj ć * -. — Tisk ti 'rame .Ed nosti*. vpisane zadruge a a p< ^i.ora v Tisto, ulica Sv. FrančiSka Asiškega St 20-Tek.ion uredništva in uprave Ster. 11-57.
oina znaia: Za celo kij......
leti ...............
irsece...............
Iti itko iada jo za ?cio leto . . • . .
K 24'— m I*-. 6— . 520 . 260
VEČERNA
Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v SirokostI ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vla
Oglasi v teksta lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vlnar|ev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno l«
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trsta Uprava fn Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega it 20i — Poštnohranilntinl račun 5t. 841 652.
Brezuspešno obleganje Przemysla.
Polože! na sedmem fn Južnem bojišču.
D L* NAJ, 26. (Cenzurirano). Izraba pri o,fr; ! rus'ie^a predornega poizkusa pri-
d vren?<ja us'jeha na severnem Poljskem ie dovedla do uietfa 40.009 Rusov in za-p;čiitve zelo številnih topov in strojnih puše V. Ob silio moćni defenzivni sili Rusov do-e^aj še ni bilo mogoče izsiliti dalje segajoče odločitve.
Nove moćne niske sile prihajajo v ozem-lie severno od Visi« in proti ozemlju na o eh straneh Plocka. Nemško vodstvo za-vz-me najbrž za prvi čas zopet defenziv-io i blišče. Dobiva se vtis, da pade odločitev na drugen kr^ju, ker se boste oboje: Iranski fronti najbrž Kmalu odtehtaval! druga drugo.
Boji v ozeniijii severovzhodno od Kra-kovega so nam prinesli ponovne uspehe. Naše čete so zapet najele veliko število ujetnikov. Rusi premikajo sedaj iz tega ozeiiiija močne sile proii severu, s čimer
bi se olajšalo napredovanje ofenzive----
armaunega zbora. Vidimo torej, da je so-delovanie nemškega in avstrijskega vodstva izdatno.
Zelo so napredovale v zadnjih dneh naše balkanske bojne sile. Po zavzetju višin pri Lazarevcu je našim četam odprta pot proti Arangjelovcu. Kolone, ki so bile dirigirane jugovzhodno od Valjevega, stoje le še trideset kilometrov oddaljeno od Gornjega Milanovca. Obkoljevalna kolona, k! prodira od Valievega proti Užicam. oziroma troti Cacku, je včeraj dosegla Kosjenice, dvajset kilcmetrov severno od U žic. 1'ogled na zemljevid kaže po^ien ter bo4 jfi, ki obVoljulejo sovražne postojanke
r.a Rudnik ptonini.
V K£! se nekaj dni sem bijejo naj-I] r, Bi t v kateHh so biii Rusi z neknte-
lij prehodov že vrženi nazrj v Galicijo

Cariie in *
onne so iiali
prit&o našim hrabrim četam ir. modrim voditei<enit da so d'>segii velike u: cehe Govori se o izredno številnih riisuih ujetnikih in drugih zelo težkih izgubah sovražnikovi!!. — (»TagespostO
PiiTROGRAD, 26. (Cenzurirano v »Ta-gesposti ). Štab vrhovnega poveljnika poroča: Boj med Vislo in VVartho, ki je severno od Lodza zavzel značaj najskrajnejše trdovratnosti, se nadaljuje. Tekom 22 novembra smo povsod zavrnili nove sovražne moči. ki so imele namen obkoliti levo rusko krilo. Na bojni črti Czensto-chov a-Krakov ni nikakih bistvenih izpre-memb.
S srbskega bojišča.
DUNAJ, 27. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 27. novembra. Boji ob Ko-lubsri potekajo ugodno. Tudi včeraj smo skorr« na vseh bojnih frontah vkljub žilavemu oi-p ra nasprotnikovemu pridobili tal. ujeli okrog 900 ujetnikov in osvojili en top. Sr!no neugodno vreme, v fiirinah močvirna tla, na višavah vsak pogled v daljo preprečujoči snežni viharji otežujejo sicer operacije, vendar na ;e razpoloženje čet po vesteh iz fronte Izborno.
Brezuspešno oblegale Frzcrri??S:fl.
DUNAJ 27. (Kor.) „Fremaenblatt4* piše: Na pristojno mesto je dospejo od vrhovnega armadnega peveljništva obvestilo, da drugo obleganje Przemysla doslej ni imelo za sovražnika nikaUega napredka in da trdnjavske utrdbe vkljub divjemu naskakovanjp Rusov nfso trpele škode, ki bi jo bilo vredno omenjati.
V sporočilu nekega przemyslskega štabnega častnika se je sporočalo vr-hovne u armadnemu poveljništvu, da je položaj braniteljev tak, da se ni treba vznemirjati zaradi nadaljne usode trd- j njave.
Z neinšKa-francosKega bojišča.
Francosko uradno sporočilo.
PARIZ, 25. (Cenzurirano v *Tagespo-sti«). Uradno sporočilo francoskega generalnega štaba 23. novembra ob 11 zvečer se glasi: Danes kakor včeraj so se na severu in v soissonskem in reimskem ozemlju vršili artiljerijski boji, v Argonskem lesu pa na obeh straneh silni napadi, ki pa so bili brezvspešni.
*emiki letaki nad fraocoskim glavnim stanom
2ENEVA, 26. (Cenzurirano). »Petit Journal« poroča, da so štirje letalci prileteli nad Montdidier in Amiens in metali bombe, ki so ubile nekega topničarja in več konj. Pri Pieru so isti letalci tudi metali bombe. Vkljub temu, da so jih zasledovali francoski in angleški letalci, so leteli čez francoski glavni stan, kjer so vrgli tri bombe v vrt one hiše, v kateri se na-iiaja francoski generalni štab. Bombe so povzročile veliko materijalno škodo.
Hove francoske uiitonne.
LONDON (Kor.) „Times" poročajo iz Calaisa 22. t. m.: Skozi Caiais so korakale f ancoske čete, ki so bile opremljene z novo vojno uniformo. Nova uniforma je svetlo-niodrrsive barve. Da se potolažijo francoski potriotje, ker so izginile historične rdeče hlače, so v modrem bl. gu vtkane rdeče niti.
Potop angleike linijske ladje.
LONDON 26. (Kor.) V včerajšnji seji poslanske zbornice je prvi lord admiralitete Churchill naznanil, da je linijska ladja „Bul-uark 25. t. m. zjutraj v SheerneSMi zletela v zrak. Življenje je izgubilo 700 do 800 mož, rešilo se jih je samo 12. Admirali, ki so biti priče katastrofe, peročajo, da so prepričani, da je bil vzrok v notranji eksploziji kakega skladišča, ker se voda ni nič pretresla. Ladja se je potopila v treh minutah.
Linjska ladja „Buiwark" je bila zgrajena leta 18^9., je imela 15,250 ton in 18 do 19 milj hitrosti. Oborožena je bila s štirimi 30'5centimetrskiini in dvanajstmi 15centi-metrskimi topovi.
Rusko-torška vojno.
CARIGRAD, 26. (Kor.) Sporočilo glavnega stana pravi: Na bojiščih se v splošnem ni izpremenilo nič. Kakor se Je ugotovilo danes, smo pri Mogheju odvzeli sovražniku štiri topove, katerih dva sta neuporabna.
Rti?ijn in ladje Rdsčega polumesecn.
CARIGRAD 26. (Kor.) Listi objavljajo z zrecnim ogorčenjem rusko izjavo, da Rusi e budo priznavali lad j z rnamenjem Rd«'-ć.ga polu meseca kot nevtralne in poudarjajo, da so celo tekom b lkanske vojne Grki ie-pektir«ili turški polmesec.
Opor proti fcngiefem v okoiicf Sueikega prekopa.
CARIGRAD 26. (Kor.) Kakor poroča „Ta-s ir Etkiar", so i-e domače čete v okolici Sueškega prekopa uprle proti Angležem in ];h veliko število pobile. Pred št rimi dnevi ie prispelo več železniških vozov z ranjenimi Angleži v Kairo.
Perzija In Rusija.
CARIGRAD 25. (Ko .) „Tasvir Efk^r" poroča, da se bo tudi Perzija udeležila vojne proti Rusiji. Počakati hoče le še par dni, da vpade turška armada v Kavkaz, s čemer bo
ireprečeno pošiljanje novih ruskih čet v Perzijo.
Masaher v Tebrisu bo razširjenje vojne !e še pospešil, ker je p ičakovati, da napravi Rusi a v Teh ranu resen k. rak, kojega posledica bo vojna
PETROGRAD 26. (Kor.) Petrograjska br-zoavna agentura poroča: Zadnjo sor,oto razmjena vest, da so Perzijci in Kurdi vpri-zori'i! v Tebrisu protiruski pokoj in ubili nad 2.000 oseb, je popolnoma izmišljena. Vsled navzočnosti zadostnih čet v mestu Je tak dogodek nemogoč.
Pcraz Angležev v Vzhodni Afriki.
KODANJ 26. Cenzurirano.) Angleško im-nististvo zunanjih stvari razpošilja sledeče poročilo, izdano v ponedeljek: Državni tajnik za Indijo poroča o položaju v Vzhodni Afriki: lz zadnj h prispelih v sti izhaja, da je oddelek čet, ki je bil pred kratkim odposlan iz Britske Vzhodne Afrike, da bi zasedel važno nemško železniško končno postajo, o kateri Je bilo javljeno, da je slabo z sedena, moral prestati težke boje Ćete so bile izkrcane 2. novembra in so nemudoma začele prodirati proti sovražnikovi poziciji. Pokazalo pa se je, da je sovražnik nastopal z znatno močjo, in dasiravno se je posrečilo našim četam prodreti do mesta, so bile prisiljene, da so se umeknile m se zopet vkrcale, da počakajo priprav za boooče operacije. Naše izgube znašajo skoraj osemsto mož.
iz nmšUm
BUDIMPEŠTA 26. (Cenzurirano.) V poslanski zboraid so se pripovedovale interesantne podrobnosti v posetu grofa Tisze v nemškem glavnem stanu. Ministrski predsednik in flfefov tajnik sta dospela v potni
obleki in sta bila tako oblečena povabljena k zajtrku pri cesarju. Cesar je izgledal cvetoče, je bil najbolje volje in je sprejel Tiszo kar najprisrčneje. Ko je spremljevalec grofa Tisze, dr. Latinovič, pripovedoval svoje doživljaje v velikem glavnem sranu, je nastala na zborničnih hodnikih sledeča anekdota: Cesar je vprašal ministrskega predsednika: „No, ekscelenca, kaj pravite o mojih dva-inštiridesetakih (topovih) ?M Grof Tisza pa je odgovoril: „Kaj pravite Veličanstvo o mojih oseminŠtiridese-takih (ogrski parlamentarni stranki) ?"
Zadnji nastop nemike kriiarke Jmden".
BERLI N, 26 (Kor.) Wolffov urad poroča : Od poveljnika križarke „Emden", fregatnega kapitana pl. Mullerja je o spopadu križarke „Emden" s križarko „Sidney* pri Kokosovih otokih došlo sledeče brzojavno poročilo:
Križarka „Sidneya se je bližala Kokosovim otokom v hitri vožnji, ko je tamkaj ravno z „Emden" izkrcan oddelek razdiral kabel. Boj med obema križarkama se je nemudoma pričel. Naši streli so bili izpočetka dobri, toda v kratkem je d bil ogenj težkih angleških topov p;emoŽ, kar je povzročilo težke izgube med našim topniškim moštvom. Zmanjkalo Je municije in so morali nehati streljati. Dasiravno je bflo krmilo poškodovano, se je poizkusilo priti na oddalje nost torpednega strela do sovražne križarke. Poizkus se je ponesrečil, ker so bili dimniki razdtjani in je bila zato hitrost ladje močno zmanjšana. Zato smo pregnali ladjo z vso silo na suho na severni strani Kokosovih otokov. V tem se ie posrečilo izkrca-nemu oddelku na neki jadrenici uiti z otoka. Angleška križarka je zasledovala jadrenico, a se je popoldne zopet vrnila in začela ob streljevati „Emden . Da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi, je „Emden* kapitulirala z ostankom posadke, izgube križarki .Emden- znašajo 6 6'istnikov, 4 krovne častnice, 26 podčastnikov in 93 mož, ki so padli, en podčastnik In 7 mož je biio težko ranjenih.	_
Japonska pomoč trosporazumu.
MILAN 25. (Cenzurirano v „Tagesposti\) Prihod Japoncev na evropsko bojišče se smatra po nekem članku bi*.šega rninist Pichona v „Petit Journalu" kot zagotovljen Ta misel je polagoma na Francoskem, Ru-s em in Angleškem pridobila zase javn mnenje in jo živahno podpira tudi Jčpons ; sama. Nemčija da se je boji in bojazei. Amerike da se začenja razprševati.
tiakshnaine cene za 21to in moKo.
BUDIMPEŠTA, 26. (Ogr. kor. urad). V trgovinskem ministrstvu se ie vršilo ponovno posvetovanje v zadevi določitve maksimalnih cen za žito in moko. Konference, ki se je vršila pod predsedstvom ogrskega trgovinskega ministra, so se u-deiežili avstrijski trgovinski minister, avstrijski in ogrski poljedelski minister ter obojestranski referenti Kakor se čuje, ste se obe vladi sporazumeli o principih z:, določitev cen in tudi o enaki uredbi prometa z žitnimi in močnimi proizvodi.
„Relchspost'- o srbski ormndl.
Dunajska »Reichspost« prinaša zanimiv članek o srbski armadi. Tukaj navajamo par mest, ki govore o dobrih in slabih straneh srbske armade.
Srbske armade so za težak boj proti našim četam duševno sijajno pripravljene. Častnike, podčastnike in moštvo so navdali s smrtnim sovraštvom proti nam. Srbski vojak je bil vedno prepričan, da mora priti do vojne z monarhijo in da Srbija mora zmagati. Ce se to upošteva, bo vsakemu jasna trdovratnost in obupen odpor, katerega kažejo srbske čete še sedaj. Srbu je bila zato njegova armada prva reč na svetu, vsi drugi oziri so stopili v ozadje. Ves up Srbov je bila njih armada. Neka žena srbskega učitelja je rekla nekemu našemu častniku: »Mi, Srbi, se bomo borili do zadnjega, vojna do zadnje pare (vinarja) in do zadnjega koščka kruha. Čemu bi hranili? Ako zmagamo, bomo imeli več, kakor potrebujemo, ako nas boste pobili, potem pa ne potrebujemo ničesar več!« Tako razpoloženje vlada v Srbiji! Srbi so se na vojno zelo dobro pripravili. To kažejo zlasti velike, betonirane utrdbe ob Drini in v Mač vi. Poleg tega so imeli bogate izkušnje, katerih mi nismo imeli. Naši častniki sami priznavajo da so se od Srbov v tem pogledu veliko naučili tekom vojne.
Poizvedovalno službo vrše pri njih četah oglednUci, kmetsko prebivalstvo in pa vojaške patruje. Kavalerija te službe ne vrši, ali pa Jako redko.
Srbslca infanterija Je zelo vztrajna v maršu, hrabra in nad vse spretna v pripravi vojnih utrdeb in vojaškega kritja. Svoje utrdbe napravljajo vrsto za vrsto stopnjema. Zlasti znajo prikrivati svoje u-
trdbe. Umikajo se iz enih strelskih jarkov v druge. Razdalje imajo dobro izmerjene, zato je tudi sigurnost strelov večja. Naskoka pa večinoma Srbi ne zdrže; navadno se prej umaknejo iz svojih pozicij. Ce pa naskok tvegajo, potem pa nastane ponavadi hudo klanje. Strelja pa srbska infanterija precej slabo. Vsled globokih jarkov, iz katerih streljajo, lete kroglje večinoma predaleč. Na eni strani so ti jarki dobro kritje za nje, na drugi strani pa jim otežujejo umikanje, ker se težko iz njih spravijo. Pač pa srbski častniki našo infanteri-jo zlasti glede streljanja zelo hvalijo in se je boje.
Nasproti temu se sme reči, da so Srbi veliko bolj spretni v rabi strojnih pušk. fino prednost imamo pa mi v tem pred njimi, to namreč, da jih imamo veliko več. Glavno sredstvo v boju moža z možem je pa za Srbe ročna bomba. To uporabljajo v napadu in v obrambi.
Srbska artiljerija je pa izborna. Silno veliko se je morala naučiti v balkanski vojni. Predvsem jo je jako težko odkriti. Zato jo je silno težko prisiliti, da obmolkne. Streljajo tako kakor Buri, enkrat tukaj, enkrat tam. Topovi vsak dan izpre-minjajo postojanke in so tako dobro skriti, da jih niti letalci ne morejo odkriti. Artiljerija dobro pozna ozemlje in je večidel tudi o postojankah naših topov dobro informirana.
Da se Srbi zavarujejo pred našimi nočnimi napadi, streljajo cele noči menjaje se artiljerija, strojne puške in infanterija. Seveda je rezultat majhen v primeri z uporabo municije, ampak nazadnje tudi nekaj doseže.
Tehnične šole srbske tudi niso slabe. Sa-perji so jako spretni; tudi pijonirji so iz-vežbani v postavljanju začasnih prehodov in mostov. Kakor se sklepa iz zajetih tren-skih vozov, so Srbi dobro preskrbljeni s hrano. Pri ujetih Srbih se je večkrat nahajal svež kruli, pri častnikih tudi čokolada in bonboni.
Splošno ne izvršuje srbska armada nobenih grozovitosti. Ce se kak slučaj zgodi, je tega kriv kak komitaš ali pa prebivalstvo. Opaža se večkrat, da se bore v fronti na srbski strani žene, da, celo otroci. Večkrat tudi prebivalstvo iz zasede *:npada. To se razume, da se v takih slu-jajih uporabljajo skrajna sredstva. Kdor ni oiak a!i pa se preoblečen v meščansko bleko na svojo pest bori ali krade, se brez izjeme ustreli. Na ta način so očistili drinsko ozemlje komitašev. Te bande so se ugnezdile v drinske tokove ali pa v drevje in grmovje, odkoder so streljale na na-1e patrulje. Šedaj imamo pred njimi mir!
Srbi se bore izborno; v tem so si vsi IjnOje edini. Da se pa našim odličnim četam posreči sovražnika premagati, o tem :c dvomi noben avstrijski voiak.
Proturanje v Srbiji.
»Arbeiter Zeitung« priobčuje sledeče pismo nekega dunajskega socijalnega demokrata. ki je kAt poročnik na srbskem bojišču:
Ob izlivu Drine, meseca novembra.
Končno, po dolgem, napornem dnevnem in nočnem delu imam nekaj prostega časa, ki ga uporabim za to, da ti sporočim nekoliko o zadnjih težkih, na izgubah bogatih bojih, ki so se vršili tu od 8. septembra do konca oktobra.
. . septembra je prišlo od . . zbornega poveljništva povelje, naj se v noči na . . septembra torsira Drina ob njenem izlivu in se tako začne tu in na drugih krajih Save in Drine druga ofenziva proti Srbiji. Zaradi tedanje plitvosti Drine in Save je bilo forciranje neizrečeno težko in bogato na izgubah za nas. Srbi so proti koncu meseca avgusta zasedli vso Mač-vo in so nas pričakovali v izvrstno pripravljenih pozicijah nedaleč od obrežja. Pijonirji so tedaj delali prave čudeže. Pritegnili so cel mostni bataljon, čigar naloga je edinole gradnja težkih etapnih mostov za prevažanje z motornimi čolni. Um-Ijivo je, da motorni čoln s 60 konjskimi silami, ki se sicer uporablja le zato, da vlači druge ladje, dela zlasti na veliko daljavo velik hrup in tembolj še ponoči. To so Srbi tudi izkoriščali. Komaj so Srbi zaslišali motorni čoln, ki je vlekel druge čolne, nakrcan z infanterijo, so začeli peklensko streljati v tisto smer in so vkljub največji neusirašenosti pijonirjev mostnega bataljona, . . stotnije, preprečili izkrcanje infanterije na srbskih tleh. Seveda jim je bila v prilog tudi nizka voda, ker so čolni, ki jih je vlekel motorni čoln, tedaj, ko je motorni čoln zaokrenil, zadeli na prod in jih ni bilo mogoče spraviti dalje. Ni nam torej preostajalo nič drugega, nego odrediti, naj moštvo zapusti čolne in z ozirom na silni srbski granatni ogenj skuša doseči naš breg. Vsi so poskakali iz čolnov in se vrgli v Drino, celo taki, ki
niso znali plavati. Izgube so pač bile tudi potem take. Hrabro se boreči Srbi so tedaj odbili ofenzivo, to se pravi forsiranje.
. ., posebno pa . . septembra se je pričelo zadnje forsiranje, ki je bilo uspešno kljub velikim izgubam, ker Srbi vsled našega spretnega demonstriranja niso slutili kraja, kjer smo v resnici hoteli čez reko. Seveda sedaj nismo več uporabljali težkih motornih čolnov. Od onih dni sem se nahajamo vedno v Srbiji. Do 27. oktobra, ko se je pričela naša doslej zmagovita o-fenziva, smo se v resnici borili za vsak korak srbskih tal. Vsako napredovanje, ki je znašalo le par korakov v več dneh, smo takoj uporabljali, da smo se pošteno vkopali in se ustanovili na pridobljenih tleh. Težko se nam je posrečilo to, zelo težko, a vendar se nam je posrečilo! To je bila glavna stvar. V začetku teh težkih časov za naše čete tudi ni bilo govora o nado-vedbi trena in menaže. Bili smo veseli, da so se čete mogle držati vkljub najraz-novrstnejšim neprilikam, in potem pa tudi sedaj armadno poveljništvo ni imelo namena, da bi dalo vse takoj nadovesti za četami, kakor meseca avgusta. Toliko izkušnje si je že pridobilo. Menažne kuhinje so ostale v obmejnih krajih, kotle so jemali potem iz njih in jih preko mosta, ki so ga zgradili, prenašali v okope in sicer po prekopih, ki so jih rezerve takoj ponoči izkopale v strahovitem parasniškem ilov-ju že od srbskega brega do strelskih jarkov. Tako je bilo poskrbljeno za najvažnejše — za prenos toplih jedi v bojne vrste. Prehajali so dnevi in tedni, ne da bi bih mogli dalje preko dobljenih pozicij. Srbi so se takoj umaknili za znano nasipno cesto, za katero so čakali našega prihoda. Od njihovih pozicij, ki so bile izvrstno urejene, so bili tudi speljani prekopi do njihovih poveljništev. Tako ste bili obe strani dobro vkopani, danzadnem so se zboljševali jarki in opremljali z raznimi stvarmi in končno je bilo v teh jarkih bivanje prav udobno. Spravili so vanje slamo, pokrivala, majhne peči in celo pohištvo in v taki, deloma celo z deskami in vrečami prsti pokritimi pravimi duplinami smo se čutili tako varni, da so se tekom dneva, ko se ni skoraj nič streljalo, izvzeinši s topovi, prirejale dobre in vesele partije z igralnimi kartami, ki pa jim je potem šrapnel, ki je priletel ravno vmes, napravil konec za daljši čas.
Ob strelskih jarkih spredaj so napravili skozi nakopičeno prst čisto majhne luknje, znotraj obložene z lesom, ravno tako velike, da je mogla skoznje puškina cev. Jarki so bili navadno 1.8 do 2 metra globoki, tako da je bilo normalno streljanje s puškami dokler smo bili v jarkih, popolnoma brez učinka. Gorje pa, če je kdo naših vojakov pomolil svojo čepico na puškini cevi iz jarka! Takoj je bila čepica okrašena z brezštevilnimi luknjami.
To življenje je bilo podnevi popolnoma udobno, o mraku pa se je začelo streljanje, ki je trajalo do jutra. Tako smo živeli skoraj brez izpremembe do 27. oktobra. V tem času ste poikušali obe strani naskoke, ki pa so ostali skoraj brezuspešni. Pred 27. oktobrom smo bili oddaljeni drug od drugega največ dvesto korakov, tupatam celo tudi samo osemdeset korakov od nasipne ceste. Naš naskok 27. oktobra, ki se je pričel s strahovitim artiljerijskim ognjem, je bil za Srbe 2^1o nepričakovan, poleg tega pa smo ga tudi izvedli z velikim navdušenjem, zaradi česar tudi ni izostal uspeh. Vrgli smo Srbe iz njihovih pozicij, ki so jih držali cele tedne, in odtlej vedno napredujemo zmagovito.
Življenje v strelskih jarkih je bilo, kakor že omenjeno, tako, da ni nihče hotel misliti na bodočnost, ki jo bo imela za posledico vojna. Razvijal se je najraznovr-stnejši podvisliški humor in dajali so na primer prekopom in strelskim jarkom, ki so bili speljani v rogljati Črti ali pa so se križali med seboj, najrazličnejša dunajska ulična imena, celo kažipote so napravljali in častniška dupla so imela napisne table, kakor na primer: »Mostno-stavbno podjetje ob Savi in Prini, sedaj ob izlivu Drine, strelski jarek 3, vhod zavarovan proti šrapnelom i. t. d.«
Zadnje dni oktobra so ljudje vsled po-gostoma nastopajočega revmatizma. proti-na in mraza začeli postajati nestrpni in vsak je hrepenel po izpremembi, to se pravi, da bi se enkrat vendar končal izpočetka s humorjem pozdravljeni nesrečni, tugepolni čas, ki ga prinaša vojna in ki jej tudi mora slediti. Številni mrtveci, ki so padli ob prehodu čez Savo in Drino, so dobili posebno v Bosenskem Racu še v šrapnelskem ognju iz betona napravljeni skupni križ s kratkim, vse izražajočim napisom: »1914«. Počasi prihajajo sedaj oni, ki so bili obveščeni o smrti moža, sina, in iščejo med številnimi, večinoma brez-imenskimi, s cvetlicami s srbskih tal okra*
Stran TL
»VEČERNA EDINOST* št. 81.
V Trstu, dne 27. novembra 1914.
Senimi grobovi, ki so jih napravili pijo-nirji. vedno upajoč, da tu ali tam najdejo zadnje zemske ostanke svojega dragega.
Večinoma so uboge žene. ki so že toliko pretrpele, ki so s pomočjo prehodnice dospele semkaj na obrežje obeh rek. da dobe vsaj od nas zagotovilo, da je bil oni. ki ga iščejo, res potegnjen iz vode in pokopan. ŽaJosten je pogled na nje, ki iščejo zastonj. Toda žal, to še niso vsi strašni dogodku ki jih povzroča vojna.
Vedno se je pripovedovalo, da morajo Srbi poginiti lakote, če že niso, ker ni živine in drugih živil več v deželi. Sedaj smo se prepričali ravno o nasprotnem. Po naskoku 27. oktobra smo našli povsod velike množine prašičev in ovac in tudi goved. Nemogoče je šteti perutnino, ki brez gospodarja krili po zapuščenih krajih. In to ni bila morda zaloga živil, ostavljena po srbskih armadah, temveč so živali, ki so bile doslej zasebna last.
Naj se le hvalijo naše čete nad vse mere, kakor tudi zaslužijo v resnici, ne zaničujejo naj se pa tudi ne »prodajalci miš-nic«, ki so se doslej borili žilavo, hrabro in dobro prehranjeni, da, celo tako, da jih Je vredno posnemati.
Nam se godi prav dobro, je zopet lepo vsem. V podzemskih duplih je dobro. Celo peč imamo. Upam, da se ni nikjer zgodilo nič slabega.
Sličice iz volne.
Stoleten četaš. Ranjenci z južnega bo
jišća, došli v Budimpešto pripovedujejo, da je bil v Vinkovce na Hrvatskem nedavno doveden neki star srbski četaš, ki je baje Je davno prekoračil stoto leto. Starec je pripovedoval, da je v bo ih okolo Sabca za-dob;l deset ran na rokah, nogrh, ramah, prsih. Še le, ko ga ie krogla zadela v prsa, je pal z drevesa, na katerem je bil skrit med leieviem in od koder je streljal na naše vo jake. Rekel je, da ni Šel dobrovoijn» med tetaše, ampak po sili. Za tiste — je rekel - ki biva,o v bliž ni bojnih linij srbske vojske, ne preostaje nič dniztga, nego da tudi sami gredo v bojno linijo, ker srbski vojaki dJ» p trrajo vse, do Cesar so prišli. Zato d-, se nahaja toliko starcev, žensk in otr« k v srbskih bojnih vrstah.
Strogo, kakor je ukazano. Vse nemške čete ima o strog ukaz, da morajo prevzemati živ t ž, ki si ga dobavljalo potom rekvizicije, edin ♦ le proti točno izpo njeni po botnici, ki jo morajo izročiti onemu, od k<>gar so prevzeli živež. Nekega dne bilo |r tona Francoskem se je vrnila krava nekega kmeta s paše, a na rogu je imela privezan listič, na katere« je b'<o napisano : Prevzeti 10 litrov mleka. 10. polk. 5.
V artiljerljskem ognju. S francoskega
bojišča je pisal neki nemški vojak v svojem pismu tako-le: Ne da bi se bil menil za nevarnost, ki mi je pretila, sem stopal po sredi vaške ceste in sem parkrat ustrelil na Francoze, ki so se pokazali, dasi-ravno so padali poleg mene tovariši, ki so se previdno, skoraj plazeč se ob robu ceste, pomikali dalje. Komaj ped daleč od mene je udarila kroglja v podboje nekih hišnih vrat. Name se je vsula toča kamenja, a vendar ni bilo drugega, nego da me je nekoliko opraskalo po obrazu. Mojega tovariša na levi je zadela kroglja v vrat, naravnost v žilo. Kri je kar brizgnila iz rane. Četrt ure, pa je bil mrtev. Izkrvavel je vkljub temu, da smo mu ga dvakrat obvezali. Prašiči, ki so pobegnili iz svinjakov, so se nam mešali med noge. Takoj na levi kraj mene je enega zadela kroglja in poginil je. Morali smo se umekniti v hišo. Pri nas je še kakih deset pijonirjev. Kakor se kdo pokaže skozi vrata, počijo streli. Končno se je posrečilo osmim možem, med katerimi sem bil tudi jaz, da smo pobegnili na svisli. Napravili smo luknje skozi streho in začeli streljati proti izhodu iz vasi, ki so ga imeli še zasedenega Francozi. V dveh urah, kleče, v strahoviti vročini, sem kmalu postrelil dvesto pa-
tronov. Toda najhujše za nas je imelo šele priti. Naenkrat se je pričelo strahovito pokanje, žvižganje in ropotanje: sovražne granate in šrapneli so zaceli brenčati po zraku in udarjati v vas, na cesto, v hiše. Sedaj pa le hitro s svisli in v klet. Po sreči nismo našli kleti. Tekli smo za hišo pa je že udarila granata v hišni vogal. Strahovito je počilo — zračni pritisk nas je vrgel vse nazaj. Dva sta začela krvaveti; obležala sta; granatni drobci so ju zadeli. 2e zopet ono strašno brenčanje v zraku — pok — hišna streha se je porušila. Granata je najbrž udarila v hlev, kjer so bile krave. Začelo se je strahovito tuljenje. Spogledali smo se: izgubljeni smo tu, toda kam? Vse poka okoli nas in potem ono grozno brenčanje v zraku. Nekaj strašnega je v takem artiljeriiskem ognju.
Štiri dni in štiri noči smo bili le po kakih 300 do 400 metrov oddaljeni od sovražnika, m vedno, vedno v granatnem ognju. To je pokalo in grmelo in se lomilo. In vkljub skoraj nadčloveškemu trpljenju, vkljub velikim nevarnostim nismo obupavali. Seveda. hrepenimo po miru prav tako zelo kakor trdno hočemo zmagati___
En daa na opazovallšču. Šesta ura je. Pokrajina je odeta v meglo. Solnčni žarki s svojo toploto počasi prevladujejo, megle se razmikajo, sotnee se pokaže povsem in cela pokrajina leži pred nami v solnčnem svitu. Nič ne moti tajinstvene tišine in prazničnega miru. Kako prijetno se sanjari v takih momentih. Misli ti ute-kajo tjakaj daleč v neskončno daljavo, proti vzhodu, v domovino. Kaj neki delajo naši ljubi, kako neki gre doma, tisoč spominov se človeku vzbuja. Kar naenkrat kratek, oster pok, potem pa takoj poznano šumenje in žvižganje in kakor da bi bil ta strel oddan kot znamenje, poka na vseh koncih in krajih in že se med kratko in ostro pokanje pehote umešuje votlo grmenje topov. Hitro" smo vzdram-Ijeni iz sanj, tudi naš telefon že zvoni in mi prinaša povelje, da naj začnemo z ognjem. Hitro pregledamo še enkrat priprave za merjenje, baterija se postavi v svoj red in par minut pozneje sika, divja in grmi po zraku. Francozom pošiljamo svoje jutranje pozdrave v njihovo oklopno utrdbo. Malo še počakamo, potem pa stekla na oči, da vidimo učinek našega ogn]a. Par sekund za tem se začne dvigati orjaški dimnati steber iz utrdbe, kamenje, zemlja, kosi betona frče po zraku in padajo zopet na zemljo. Dobro smo zadeli prvič, zato sedaj strel za strelom na utrdbo. Pazno gledamo in opazujemo, dali se nam posreči zadeti oklopno kupolo. Včasih se nam dozdeva, kakor da bi bila 2e zadeta, vendar vedno se nam zopet prikaže. ko se razkadi dim.
Medtem je streljanje iz pušk potihnilo nekoliko, obratno pa se je razvil do viSka artiljerijski ogenj. Dolina ob naši levi kar grmi in odmeva od našega streljanja in eksplozije francoskih šrapnelov in granat. Od Časa do časa ni mogoče posluževati se telefona, ker se nič ne sliši, tako strahovito k grmenje topov. Izhod doline pred nami je vsled francoskega dima popolnoma neprozoren. In zopet se prične strahovito streljanje pehote, med katero se umešava hitro, umerjeno pokanje naših in nekaj počasneje pokanje francoskih strojnih pušk, ki morajo po vsakih 25 strelih malo prenehati Sovražnik poskuša napad na nemške strelne jarke, ki leže kakih 600 metrov pred našim opazovališčem. Ker pa streljajo Francozi slabo, namreč povprečno previsoko, smo mi na našem o-pazovališču dobili več krogelj kot strelska črta. Napad je bil odbit, počasi je potihnilo streljanje iz pušk, obmolknila je tudi artiljerija in streljale so le ie posamezne baterije.
Ležali smo popolnoma mirno na našem opazovališču in jedli grozdje, češplje, breskve in orehe, ki so nam jih kar na jer-base prinašali vsak dan naši topničarji ko je neposredno pred nami eksplodiral šrapnel. Mislili smo od začetka, da se je ta strel k nam le izgubil, ker je pa kmalu za njim padel drugi na isto mesto, smo uvideli takoj, da so tudi Francozi začeli pozdravljati nas. Hitro smo se poskrili v naše jarke in ležali tam na varnem ter le tuintam opazovali, kako škodo so povzročili naši streli na francoski utrdbi. Vsi naši streli so se grupirali okoli oklopne kupole in upali smo na dober uspeh. Kar naenkrat zadene zopet neka bomba in oklop je ves obkoljen od dima, ki se le počasi vzdiguje. Kupola se zopet prikaže, pa glej — pred rugačena je. Opazujemo natančneje, res je, dviga se višje iz betonskega podstavka in zgoraj na oboku je počena. Dogme, naša naloga za ta dan je dovršena, namen bitke dosežen in imeli smo za ta dan počitek, vendar pa smo ostali še nadalje na našem opazovališču. Tako je minul čas in začelo se je mračiti. Šrapneli so eksplodirali v presledkih pet do pet minut tako redno, da smo lahko prej napovedali vsaki streL Kar naenkrat pa je pretresel zemljo strašanski pok in komaj petnajst korakov pred nami se je jel dvigati Črn eksplozivni oblak v zrak. Spoznali smo, da nam sedaj pošiljajo Francozi meline-granate, kajti sledilo je še več takih prizorov pred nami, deloma za nami. Petnajst minut smo bili v tem granatnem ognju, potem smo odšli, ker smo za danes rešili svojo nalogo in so se povrh tega tudi poslabšali odno&aji za opazovanje.	_
Zelo temno je bilo že, ko smo prisu na cesto. Doli v vasi je artiljerijski ogenj povzročil zdatno škodo, več hiš Je bilo od krogelj poškodovanih, več tudi požganih. Francozi so, kakor navadno obstreljevali
cesto v dolini in ob svitu njihovih šrapnelov smo se vozili v naš nočni stan, kjer smo se podali k toli zaželjenemu počitku.
Rožne polllltne vestL
Kako le sastala volna In kako se konča. V umetniškem domu v Berolinu je o tem vprašanju predaval izdajatelj lista »Das grossere Deutschland«, dr. Pavel Rohrbach. Njegova izvajanja so karakteristična, ker kažejo nazore nemških izobražencev. Iz njegovih izvajanj naj podamo nekaj glavnih točk: »Na Ruskem je bila revolucija pred vrati. Vlada je zato hotela obrniti pozornost prebivalstva drugam — to je na vojno. Pripomoglo je tudi še to, da je bila na Ruskem letos dobra žetev in da je bil po dolgem času prvikrat zopet prebitek v državni blagajni. Tedaj si je torej rekla ruska vlada: Moramo udariti, dokler imamo še denar. Zato se je dogovorila Rusija s Srbijo za u-mor prestolonaslednika, upajoč, da potem razpade Avstrija. Ne dajmo se premotiti po ruskih uspehih. Rusija ne more izvesti vojne, ker je preveč korumpirana. Zlasti ne vzdrži napetosti dolge vojne. Napad se razbije. — Kar se tiče Francoske, si je rekla: Dasiravno smo imeli začeti vojno Šele leta 1916, vendar hočemo uporabiti priliko, kajti tako ugodna priložnost za po-raženje Nemčije se ne povrne več. A za Anglijo je bil to »kšeft«. — O končnih uspehih vojne pa pravi: Z Anglijo ne moremo sklepati miru. Stopiti mora s svojega stališča, s katerega hoče obvladovati ves svet, in nas mora priznati za enakopravne. Z Rusijo skleniti mir je nemogoče. Opustiti mora svoje namene, da bi u-ničila Turčijo in Avstrijo in mora se okle-stiti z ustanovitvijo samostojnih držav Finske, Poljske, Besarabije, Maloruske in Kavkaza. To so vse tuja telesa v ruskem telesu, ki se ne dajo težko odstraniti. Francozi so dostojni protivniki, vendar pa se mora reči, da v tej vojni igrajo vlogo »kolosalnega osla«. Angliji na ljubo igra Francoska nesrečno vlogo Belgije v zvečani meri.
Pogreb z zaprekami. Iz Brunecka na Tirolskem poročajo 20. t. m.: Za danes je 51 določen pogieb predvčerajšnjim umrkga huzarja Ivana Koseha, ki je bil pr tesiant. Vse je bilo pripravljeno, moštvo je bilo obveščeno, veteransko društvo je nastopilo z zastavo, prišlo je tudi že veliko Število po-grebcev, ali tedaj je bil pogreb namkrat od ovedan. Izvedelo se je namreč, da bi bil za svojo domovino umrli vojak, le ker je protestant, moral biti pokopan v oddelku za samomorilce, ker na tamošnjem pokopališču ni oddelka za protestante. Mestni župnik dekan Kleinlercher je moral pri knezošk< fij-skem ordinarijatu v Briksnu šele osebno vprašati, ali se sme pokopati v katoliškem oddelku. Ker odgovora ni bflo takoj, se je moral pogreb odgodi*.
Nemške dame love tuje besede. .Frankfurter Zeitung" piše, kako nemške dame polnijo naMnhdke z globami za vsako tujo, neaemSko besedo. Na neki nemški železniški postaji se je odigral sledeči prizor: Bilo je še zgodaj zjutraj. V kolodvorsko restavracijo je stopil gospod z znakom prostovoljnega pomočnika Rdečega krita in prosil damo, ki Je imela službo, naj mu da črne kave. Dama ara )e dala čašico kave in gospod je detal: Jonr heahh!" Dama mu je pripomnila, da stane njegov izrek deset pfenigov. Gospod se je naglo spomnil, kaj pomeni to, in je odgovoril: „Da, res, sedaj se ne smejo uporabljati tuje besede, toda bil sem leta na Angleškem in tam... Torej — prositi" — »O, to vas stane zopet deset pfenigov, gospod!" — Gospod je osupnil in potem dejal: „Da, da, prav je, da bi se popolnoma Izogibali tujih besedi, toda mo-mentano nam Je" .. •
Gospicn je zopet zahtevala deset pfenigov, pripomnivši, da se tudi za .momentano" lahko najde nemška beseda. Gospod je končal svoj razgovor z damo z vljudnim .Par-don, milostiva" in položil na mizo marko za tuje besede. — Kaj bi bilo, ko bi se pri nas splošno uvedla taka globa, ki bi naj bila z ozirom na sedanje razmere, ko naša CMD nima drugih dohodkov, namenjena naši Družbi. Zdi se nam, da bi sam Trst lahko pokrival vse Družbene potrebščine.
domovina ni imela zanj kruha, uboga, zapuščena domovina ni rabila njegovih moči in moral je drugod iskati kruha. — Jovan Ristič, znani srbski državnik in nekdanji regent, kateremu je Jenkova himna »Naprej« zelo ugajala, je pomagal Jenku, da je dobil službo gledališkega kapelnika v Belgradu. — Dolgo let je deloval Jenko v Belgradu. Iz skromnega gledališča je napravil moderno gledališče, bil je duša vsega glasbenega življenja v Belgradu in podaril srbskemu narodu mnogo krasnih skladb. Največje njegovo delo je opereta »Vračara ali Baba Hrka«, ki se je prvič vprizorila na belgradskem gledališču. — Kralj Milan, ki je bil Jenku zelo naklonjen, ga je imenoval za dvornega kapelnika in ga odlikoval z redom Sv. Save, za njegove zasiuge na polju glasbene umetnosti pa so ga razna društva imenovala za častnega člana. — Zadovoljno in srečno je živel Davorin Jenko v Belgradu. Imel je ugledno pozicijo, bil je priljubljen in če-ščen v vseh krogih, a svoje ožje domovine ni nikoli pozabil. Kadar je mogel, je prišel na počitnice na Gorenjsko in ko je zaradi svoje starosti opustil službo in šel v pokoj, se je vrnil v staro domovino in se naselil v Ljubljani. — Davorin Jenko je bil blaga duša, mož velikih darov in naj si jc tudi vse svoje moči posvetil srbski glasbi, njegovo ime ostane zapisano z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega narodnega in umetniškega razvoja kot skladatelja narodne himne.
Inseratnl del v časopisih. Centralni odbor „Centralnega društva časnikarskih podjetij" je skfenil: Ob izbruhu vojne so časnikarska podjetja napram naročevalcem oglasov vsled izražene želje in iz uljudnosti ćesto dovoljevala v prekinjenje naročil. S tem so časnikarska podjetja doprinesla velike žrtve, ker so na drugi strani morala list redno izdajati in v gotovini plačevati stroške izgotovljanja lista, dočim so se dohodki močno krčili Prodaja blsga po potnikih je sedaj vsled nerednega Žele niškega prometa jako otežkočena in zato so oni krogi, ki hočejo kup vati in zopet prodaj ti, danes olj nego kedaj navezani na časopise, ki so v vojni postali skoro e-ino skupno sredstvo sporazumevanja vseh. Po-ebno ozirom na mej tem na^topivše znatno zboljšanje trgovske/a prometa in z ozirom na predstoieče božične kupčije smatra centralno društvo časnikarskih podjetij za nujno umestno, da se ob začetku vojne vsled prošnje inserentov prekinjeni ogbsi po sporazumljenju z inse-renti začno zopet objavljati.
i
Pno Mm torama
fcrualli kram smirka in „arfiuAni"
G. Pllottl-Trst
tona: In PKKii 14, TcL 15-25
Mgriria m h trnan«
<L BUCHER
Bogati isbar alstanins, srehceiee, nosti in topnih mr. Kupmj* m —— zLAo ia todl »rebro * Sanica« aarotbe ia pofamv*« ' •—	tokar todi
□
^□DOODOnp
Caffć tluovo
(NOVA KAVARNA)
Trst. Muzo Bflrricra-Settefoitsiie
Prva udobaost. Bogata isfesra časnikar. PrromlM pijače. Hladila »ah Trst. Biljardi Ssifert, TELKFON 15-81. P«1«K kiTini aa aahaia tudi isvrsiaa M prod*j*j
hjir M prodajajo mrzla dila. Tino in Drwherje*o piro, S prej ama ss naroČila na dom. Priporoča ss vdan!
Franjo Abram, Ustaik.
lamu
C □
□ □
C C C
C
□
□ □
C
□ □ □
C
Jt
pnpnnnr
dvokole* .TRIBUNA" Oorlca, Tržaška ul. 28 prtj plTOvnm« Ooriup). Zaloga dvokolfs, iivalnth ln kmetijskih <trojav.gr«-mofonov. orkestmn. Itd.
F. BAT JEL
Oorlca. Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obrok«. Ceniki franko
Veliko skladišče
šivalnih strojev in koles
LUIGI GRAMACCINI
Trst, ulica Barriera vecchia štv. 25
Ceac dogovorse. = Nalila na obroka.
Sprejme se popravljanje šiv. strojev vsakega zlstema. Prodaja Igel, olja in aparatov
Kupuje in prodalo že rabliene ilvalne stroje.
i Sklsdlfce otua in tir?
| za goriva pedala ia M usteijaia
Josip E*!ic@u
Trsi, ttiiu l. (in 2. (Si. M 2132«
faaZ?
Ivan Krže
Trst, Plazza S. GHovannl 1
V^Hams kahiiy;*fcih in al s« a rakih pot MkOB« *&n od in plaasoln, Afcafov vr*> 11, iebroT in kad. f*dft«koT, lops^, ra^st, sit ia bonkorrstaih k« ie«-, lsrbas^r in motel t«r mnn^o
Priporoča
svojo trgovino sknhuqako posodo tmu« vn»to bodi od porcelana, aeraHs emaifa. kositarja ali crnka sadaljs pašama d tope, kistk« itd. Za goatiiničaij« pip«, krogJjjs, Mm« in aUtckao possd > »a vino.
DomaČe vesti.
t Davori* Jeoko. — V četrtek le umrl v LJubljani skladatelj slovenske narodne himne, Davorin Jenko. »Slov. Narod piše o nJem: »Naprej, zastava Slave«. To pesem, ki Jo pojo po vsem Slovenskem in daleč drugod po svetu v slovanskih deželah, to pesem, ki je navdušila že nešteto src, ki doni pri vsaki narodni slavnosti, je Davorin Jenko podaril svojemu narodu m si s tem zagotovil častno mesto v zgodovini našega narodnega razvoja.
Davorin Jenko se je porodil dne 10. novembra 1835. leta v Dvorjah poleg Cerk-Ijan. Bil je sin kmetskih staršev in sorodnik pesnika Simona Jenka. Po dovršenih gimnazijskih študijah, je študiral na Dunaju pravoslovje, obenem pa tudi glasbo, ki ga Je sploh bolj mikala, kakor suhoparna veda. — Majhen Je bil takrat na Dunajt krog slovenskih dijakov. V tem krogu sta igrala posebno vlogo Simon Jenko in Davorin Jenko, v tem krogu se je porodila pesem »Naprej, zastava Slave«, ki Jo je Davorin Jenko uglasbil. Dne 16. maja 186( se je porodila naša himna, ki Je bila prvu natisnjena v zvezku »Slovenske pesnu zs čveterospev, dvospev, samospev an Klavir, zložil na Dunaju Davorin JeiUto svetil presvitlemu gospodu dr. I. L^tross mayerju, utemeljitelju akademije Jugo^o-vanske, 1861.« — Davorin Jenko Je kma lu potem popustil Studiranje pravnih knjig in se Je popolnoma posveta glasbi, loda
EmISla Ceregato
Trst Campo S. Glacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svoja
trgovino pisarniških in Šolskih potreMčln
Prodaja razglednic In I frač vseh Trst,
PrHilđo se tod ■Bitftcilki t sliv. lata.
Fratelll Rauber
Trst, ul. Cardiiccfl 14 TorraiHa)
Zaloga ustrojenih kož
Velik« izb«rs potrebUfn zrn čevljarje. - Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
riaaBHHHBBB IIBMSill ■ S■BSBIIhbb
Točne ure prodala 1
Emillo M Q ller i
najuglednejša In najsta- I rejla prodajalnica ur v J Trstu, ulica S. Antonlo 3 (vogal ulice S. Nicol6) «
Velika izberal
verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur m vsake vrste 1. t d.
UstamvIJti
Veliko zrioga in tovorno pohištva
ANDREJ JUG - TRST
iria S. Luda 5.	vla Fabbrl 10.
is Ispa Izbera finega in navadnega pohištva In " ■I.	THMtfan 17-30	Svoji k syo|ini I ss
Veliko skladl&e klobukov {
dežnikov, bele In pisane srajce, Izladsk. platna Žepnih robce, molkih nogovlc Itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. - Postrežba totna.
Narodna trgovina. ™ Narodna trgovina, j
IGMRZI0 POTOCMIG
Trst, ul. fHborgo 28, vogal ul. Becdierie. (Podru;;^(;,*1l?irrt*r*)
Velika Izbera moškihJn deSkih oblek. Črni In modri paletolTRlnglan, Ul-ster v sivih In rqjavlh	Suknje s kožuhovlne. Velika Izbera moških
pletenlc (mal). Rumene In modre obleke za delavce.
tke obleke, »prelamala se naroTla po mer«
l