cena 700 dinarjev številka 31 (937)
titovo velenje, 4. avgusta
9 odstotkov več kot lani
Rekordna junijska proizvodnja
Od oddaje polletnih periodičnih obračunov je sicer minilo šele nekaj dni, vendar pa so na odseku za družbeno planiranje velenjske skupščine že zbrali podatke o tem, kako smo gospodarili v občini Velenje v prvi polovici letošnjega leta.
Časi so takšni, da se lahko le redko pohvalimo. Že iz previdnosti je bolje, da smo skromnejši, saj se lahko vse skupaj čez noč spremeni. Pogoji gospodarjenja najbrž še nikoli niso bili tako spremenljivi kot ravno zdaj.
Z doseženim v prvi polovici leta se torej ne bomo hvalili, zadovoljni pa smo vseeno lahko. Zakaj tudi ne? V mesecu juniju smo bili resnično pridni. Industrijska proizvodnja nam je skokovito po-rastla. Kar za 59 odstotkov v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta in kar za 61 odstotkov v primerjavi z letošnjim majem. Presenetljivo dobro! Tako znaša komu-lativna rast proizvodnje letošnjih šestih mesecev 9,4 odstotke (primerjamo z lansko v tem času).
Najbolj je lansko proizvodnjo presegla strojna industrija (203 odstotke), predelava plastičnih mas (l 59), proizvodnja električnih strojev in aparatov (125). Lanskoletne proizvodnje pa niso dosegli v kovinsko predelovalni dejavnosti, proizvodnji tekstilne konfekcije, pridobivanju premoga in v elektrogospodarstvu.
Povejmo še to, da je bila v mesecu juniju tudi v Sloveniji po nekaj mesecih konstantnega upadanja, dosežena precejšnja rast industrijske proizvodnje, za 10 odstotkov v primerjavi z majem. Vendar pa je slovenska proizvodnja v letošnjem prvem polletju še vedno za dobre štiri odstotke nižja od lanske.
(mz)
Oživeli stari običaji
V prijetni senci gozda, ob koči Loka v Topolšici, je pripravilo tamkajšnje turistično društvo zadnjo nedeljo zanimivo prireditev, ki je pritegnila precej obiskovalcev. Predstavili so stare kmečke običaje, ki so že zatonili v pozabo. Te predstavitve pa so seveda popestrili tudi s starimi družabnimi igrami.	(bz)
Planinski pohod na Triglav
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira zadnji vikend v avgustu, to je 27. in 28., dvodnevni planinski trim pohod na najvišjo goro Jugoslavije, 2863 m visoki Triglav.
Planinski trim pohod je namenjen vsem občanom, predvsem tistim, ki še niso bili na vrhu.
Pohod bo prilagojen tako, da bo vsak udeleženec, ne glede na starost in spol, lahko dosegel vrh.
Vse ostale informacije boste lahko dobili v eni od naslednjih številk Našega
časa.
Strokovni sodelavec Marko Boruta
Ko poračunamo
Prvo polletje je za nami in v delovnih organizacijah se na mizah kopičijo dobri in slabi delovni rezultati. Kako so poslovali v Komunalni oskrbi, enemu izmed toz-dov velenjske komunalne skupnosti?
Višje junijske cene (za 31 odstotkov) niso bistveno vplivale na rezultate prvega letošnjega polletja. Komunalna oskrba je v celoti poslovala pozitivno, in sicer z 41-mi milijoni in pol ostanka dohodka. Posamezne dejavnosti znotraj temeljne organizacije pa so »pridelaie« tudi izgubo, med drugim zaradi dolžnikov. Vse večje v naši občini takšnih, ki z neplačevanjem stroškov povzročajo likvidnostne težave temu tozdu. Zato bodo delavci KO v naslednjih dneh odklopili vodo vsem, ki stroškov zanjo in za druge komunalne in stanovanjske usluge ne bodo pravoča-
sno poravnali. Omenimo še, da je med dolžniki največ Velenjča-nov z nadpovprečnimi osebnimi dohodki. Najvišji dolg znaša kar milijon in pol novih dinarjev.
Ja, je že tako, da tudi voda ni zastonj. S smetmi se prav tako ne obmetavamo radi, in še tako »prijetno« zaudarjajo. Pri odštevanju defiarja za stanovanjske, komunalne usluge pa marsikomu zastane roka, da bi segel v žep . . .
pb
Prva faza čistilne naprave še letos
O gradnji prepotrebne čistilne naprave odpadnih voda Šaleške doline smo dolgo le sanjali, zdaj pa ta vendarle postaja resničnost. Z njeno gradnjo smo sicer začeli že v začetku letošnjega leta, vendar pa so sredstva počasi dotekala in tako so tudi dela počasi napredovala. V teh dneh pa je postalo na gradbišču čistilne naprave v Šoštanju bolj živahno, delavci Vegrada so začeli pospešeno graditi, saj je investitor zagotovil sredstva za objekt mehanskega čiščenja odplak, upamo pa da bo letošnjem letu denarja dovolj tudi za objekt predčiščenja in pripadajočo zunanjo ureditev.
Zveza vodnih skupnosti bo zagotovila v letošnjem letu za čistilno napravo okoli 3 milijarde dinarjev, približno toliko pa tudi rudnik.
Ljubno ob Savinji, Luče
Flosarji
osemindvajsetič
Med tiste redke spodbudne oblike turistične ponudbe Gornje Savinjske doline, ki še dajejo upanje na nekoliko boljše čase in na začetek obnavljanja izgubljenega ugleda, sodita tudi dve prireditvi. Obe sta sicer previharili manjše in večje viharje, njuni organizatorji pa niso nikoli klonili, iz slabosti so izvlekli poduk in napotek za boljše delo, po vsebini in pestrosti oblike. Ljubenci in Lučani se ne dajo, in se ne bodo.
Konec tedna bo zanimivo na Ljubnem, flosarji bodo slavili že 28. po vrsti in so s tem v samem vrhu slovenskih narodopisnih prireditev. Tudi za letos so se potrudili, našli znova nove in izvirne zamisli in na Ljubnem bo veselo, zanimivo, še kako vredno ogleda. V noči od petka na soboto bodo obudili običaj iz let med
Lučani devetnajstič
Teden dni zatem bo v soboto in nedeljo na vrsti Lučki dan, tokrat so ga poimenovali »Lučani se pokažemo«, znova torej nekaj novega. Po sobotnem dopoldanskem športu bo zvečer orgelski koncert z znamenitimi solisti in kasneje vasovanje po Lučah. Nedelja bo obarvana turistično in etnografsko, s prikazom običajev in navad, stare obrti, posebnosti in domače hrane, vse skupaj obogateno z razvedrilnimi in šaljivimi igrami in še čem. Za Ljubenci bodo torej na vrsti Lučani.
j.p.
□ UGOBAN KA
JUGOBANKA TITOVO
VELENJE
TITOVO VELENJE
Kersnikova 1 Telefon: 855-915
obema vojnama, ko je »vahtar« ponoči opozarjal ljudi na morebitne požare, jih v zgodnjih urah budil, da niso zamudili na pomembne opravke in podobno, istočasno pa bo v središču kraja flosarsko rajanje. V soboto bo bal »prvič na vrsti«, saj bo ves program snemala televizija za Poletno noč, zares pa bo zvečer na prostoru ob Savinji z obujanjem flosarskih dogodivščin in zgodb. V nedeljo popoldne bo seveda na vrsti povorka, tokrat »prenovljena«, zatem pa udiranje flosa s krstom in ostalimi zanimivostmi. Vse tri dni ne bo manjkalo športnih, kulturnih in drugih prireditev.
Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje
Na tuje za skoraj 4,5 milijonov dolarjev
1.250 delavcev Gorenja Glin Lesne industrije Nazarje (ob polletju se jim je pridružilo 110 delavcev Elektrokovinarske opreme), uspešno uresničuje naloge, ki so si jih zastavili pred leti. Pomembne uspehe dosegajo pri prestrukturiranju proizvodnje in izvoza, skladno z možnostmi pa posodabljajo proizvodni proces.
Zato ni naključje, da uspevajo tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja povečevati proizvodnjo in izvoz ter tudi sicer uspešno uresničevati planske naloge. Tako so v letošnjem prvem polletju povečali, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, proizvodnjo za blizu 12%, in to ob istem številu zaposlenih, izvoz pa so skoraj podvojili. Do konca meseca junija so prodali na tuje za nekaj manj kot 4,5 milijona dolarjev, kar je skoraj toliko, kot je znašal celotni lanskoletni izvoz.
V Gorenju Glin so prepričani, da bodo vse letošnje planske naloge uresničili, nekatere pa močno presegli. Še posebej pomembna je v tej zvezi napoved, da bodo letos prodali na tuje za skoraj 10 milijonov dolarjev izdelkov, se pravi, da bodo izvoz v letu dni kar podvojili.
Vso pozornost namenjajo zadnje čase zlasti izboljšanju notranje učinkovitosti poslovanja. Maja, na primer, so sprejeli vrsto ukrepov za povečanje notranje učinkovitosti v novih pogojih gospodarjenja. Predvsem si prizadevajo, da bi zvišali stopnjo sa-mofinanciranja, da bi tako izboljšali likvidnost delovne organizacije.
Programska preobrazba delo-
vne organizacije razumljivo vpliva na okrepljeno naložbeno dejavnost. Letos bodo, po predračunskih cenah, namenili za vlaganja okrog 7 milijad dinarjev, da bi nadalje izboljšali kvaliteto izdelkov in produktivnost, ustvarili pa tudi pogoje, da se bo Gorenje Glin v prihodnje lahko še hitreje prilagajal zahtevam trga, posebej tudi pri proizvodnji oken. Namestili bodo novo tehnologijo za lepljenje in spajanje lesa, ki bo zagotovila večji izkoristek lesa in omogočila nadaljnje programske izboljšave in uvajanje novih programov.
Naložbena dejavnost pa bo pomembno vplivala tudi na rast izvoza. Letos, na primer, povečujejo izvoz pohištvenih elementov, bistveno večja pa je prodaja novega programa, to je strešnih oken in vrtnih hišic. Letos bodo, kot kažejo zdajšnje ocene, prodali na tuje približno petino proizvodnje, ta delež pa bodo v prihodnje še povečali. Za prihodnje leto načrtujejo že namreč izvoz v vrednosti okrog 20 milijonov dolarjev (v primerjavi z letošnjim ga bodo podvojili), cilj pa je izvoz v višini 30 milijonov dolarjev, kar je optimum za delovno organizacijo, saj bi tako prodali na tuje že okrog 40 do 50 % vse proizvodnje.	N. K.
Šoštanjski turistični teden
Z gosti iz Vrnjačke banje
Sredi avgusta bo na vrsti tudi vsakoletni šoštanjski turistični teden. Letos bo program nekoliko spremenjen, v njem pa bodo sodelovali gostje iz Vrnjačke banje, njihovi gostinski in turistični delavci, natakarji in kuharji s posebnostmi šumadijske hrane, pa godci in pevci s šumadijsko narodno glasbo. Prireditev torej, ki bo poživila poletno turistično mrtvilo.
bo zvrstilo še veliko drugih prireditev, med drugim razstava starih predmetov iz zbirke Zvoneta Čebulja, srečali se bodo turistični delavci občin Velenje in Vr-njačka banja in podobno. S tem bodo vsekakor poživili zadnje čase nekoliko zanemarjene prijateljske in bratske vezi, kot so posebej poudarili v Vrnjački banji.
Znana turistična delavka in vodja Kajuhovega doma Jožica Kvas in predsednica turističnega društva Milojka Plamberger sta se pred nedavnim mudili v pobrateni občini Vrnjačka banja in se z gostitelji temeljito pogovorili o vsebini in obliki sodelovanja na turističnem tednu. Ob že naštetem^ in ob dejstvu, da bo ves teden Šoštanj v znamenju šumadijske folklore in kulinarike, se
V. Kojc
Postanimo uspešni!
Res je, da gre sicer za zahtevano temo za te vroče avgustovske dni. ki pa se je lotujem nekoliko drugače kot smo jo sicer navajeni prebirati ali o njej razmišljati. Omejil bi se na sredstva, ki prestrukturiranje gospodarstva sploh omogočajo. Ker pa je tudi to le preširoka tema, bi'obravnaval le nekatere vidike upiranja delovanju zakona padajočih donosov.
Samuelson v svoji »Ekonomiki« pravi, če ga nekoliko para-fraziram, da tudi konjiček po polju bolj veselo vleče (torej čuti), če gospodar ima veliko denarja. Ta prispodoba o motiviranosti in zadovoljstvu o uspešno opravljenem delu je v bistvu to kar nam najbolj manjka.
Naša kriza je pravzaprav posledica neuspešnega upiranja delovanju zakona padajočih donosov, ki je objektivni (naravni) ekonomski zakon, odporen na administrativne ukrepe, ki ga v naših razmerah krepijo, namesto da bi z njimi ustvarjali pogoje za zmanjševanje njegovega delovanja.
Kriza je sestavni del življenjskega ciklusa vsakega poslovne-
ga sistema, izdelka itd. Z vidika dialektike si brez nje razvoja ne moremo predstavljati. In prav nepriznavanje krize torej samo »uspehi« (uspešne odločitve. . . ) so nas pripeljale v sedanji krizni položaj. Manjkajo objektivni merilci uspešnosti. Ta pa je lahko v danih razmerah samo tržišče (tuje). Manjka tveganje.
NAŠA TEMA
Manjka podjetništvo. (Podrobneje glej Aleksander Bajt »Samoupravna oblika družbene lastnine«, Globus, 1988)
Manjkajo torej dejanja, ki naj konkretno preprečijo ali omilijo delovanje omenjenega zakona. Ta deluje različno po dejavnostih in po podjetjih v odvisnosti od narave njihove dejavnosti. Dejstvo pa je, da najmočneje deluje prav v DO z visoko organsko sestavo kapitala. (Visok delež opreme omogoča visoke donose, ki se tudi najbolj znižujejo, če se ne namenja stalne skrbi njenemu razvoju).
Ukrepi zoper delovanje ome-
njenega zakona so dejanja in aktivnosti, ki omogočajo in dajejo rastoče donose z vidika ekonomske uspešnosti ne le učinkovitosti. Lahko smo učinkoviti, a smo neuspešni. Učinkovitost je lahko le prikrita oblika zakona padajočega donosa. (V razmerah naše skoraj kronične neučinkovitosti investicij je potrebo to načelno sicer pravilno trditev uporabiti s pridržkom.)
Ta zaostrano deluje tudi v naši dolini in smo se mu doslej različno uspešno postavljali po robu. Pozitivnih vplivov in rezultatov ne gre zanemariti, saj je v dosedanjem razvoju izgrajena ustrezna družbena in komunalna infrastruktura, ki je osnova in pogoj za kvalitetnejši razvoj. In prav tu je načelno dobrodošla podpora programa kvalitete (program Q).
Kako povečati donos? Kaj in kako delati, da bomo uspešni? Iskanje odgovorov na ta vprašanja so temeljna kreativna dela. v vseh sistemih. Delati prave stvari prav. Kje dobiti informacije za to? In prav to je izziv za inovatorje, raziskovalce, podjetnike, poslovodne strukture, vse zaposlene, saj so le uspešne inovacije orožje proti delovanju omenjenega zakona. In za doseganje zadovoljstva o dobro opravljenem delu.	Vlado Kotnik
2.stran * HSS C9S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje * 4. avgusta 1988
Počitniško potepanje po obali s peresom in objektivom
Poletna vročica ob zasolieni obali
Poletna vrocica ob zasoljeni
Sredi vrhunca letošnje počitniške sezone, ko se turistični delavci po malem pripravljajo že na naslednja poletja (sliši se namena čudno, je pa res in predvsem prav), je več ali manj jasno, da jo bomo kljub vsemu kar dobro odnesli. O tem je kajpak potrebno računati z relativnostjo te ocene, kajti dobro bo zato, ker bi lahko bilo slabše, spet pa bomo zeleneli od zavisti, ko bomo slišali o bilančnih seštevkih denimo turizma v sosednji Avstriji ali v drugih konkurenčnih okoljih. Toda te oguljene pesmi se očitno še nismo naveličali toliko, da bi zapeli drugo in tako nam preostaja le zadovoljiti se z ugotovitvijo, da bomo iztržili načrtovanih 1.8 milijarde dolarjev. Statistika bo zagotovo našla dovolj potrebnih podatkov, da se ji bi račun izšel in ni razloga, da ji ne bi verjeli. Kot tudi tistim ne. ki zagotavljajo. da bo letošnji turistični iztržek Jugoslavije težak vsaj tri milijarde ameriških zelencev. Iz leta v leto namreč opozarjajo, da z neustrezno statistično metodologijo ne zajamemo celotnega deviznega priliva in da se ga mnogo »izgubi« pri zasebnikih. Ja pa še nekaj res! Ne le. da .s turizmom zasluženega denarja ne znamo ustrezno statistično obračunavati. bolj žalostna je prastara resnica, da ga ne znamo zaslužiti več.
• *
f
V*


/"V	ite'-
Kakorkoli že, temeljitejše ocene letošnje sezone bodo seveda padale na jesen in pozimi, ta čas najpomembneje pa je, da jih lahko pričakujemo mirneje, kot še pred nedavnim. Začelo se je namreč klavrno, s tarnajočimi poročili o manjšem številu gostov in bojaznijo, da se nam obeta suho turistično leto. Med najpomembnejšimi razlogi za nič kaj spodbuden start so omenjali cene, dasiravno smo vseskozi poudarjali, kako poceni, da smo. Zgodilo pa se je, da so evropske in svetovne agencije turističnemu tržišču ponudile znatno več, kot je bil pripravljen sprejeti, zato so ga preplavile z razprodajami. Tako si je na primer avstrijski gost lahko privoščil cenejše enotedenske počitnice v Grčiji kot na primer v Portorožu, pa tudi Florida zanj menda ni bila dražja od naše turistične metropole. Ne čisto na koncu pa je treba pristaviti, da smo si jo v marsičem zakuhali tudi sami. Na primer s čudnimi igrami okoli bencina, ki nam ga je kljub zagotovilom, da ga je dovolj, zmanjkovalo prav na začetku sezone pa seveda z množičnimi štrajki po domovini, zloglasnimi aretacijami in z zapleti, ki so jim sledili. Vsi ti dogodki so v tujini odmevali po svoje in vplivali na odločitve zlasti tistih indivudualnih gostov, ki si cilj počitnikovanja zberejo tik preden odrinejo.
Zasebniki na obali krepko navili cene
Posebej zanimive izkušnje v zvezi s cenami imajo v nekaterih turističnih pisarnah na slovenski obali. Znano je namreč, da je tamkajšnja turistična ponudba v marsičem dražja od tistega, kar gostom dajejo le nekaj kilometrov južneje na hrvaški strani Istre. To še posebej velja za sobe pri zasebnikih, ki so na Obali kar krepko navili cenike. Na območju Umaga, Novigrada ali Poreča lahko pri zasebnih sobodajalcih prespiš za 9000 do 11.000 dinarjev, v Portorožu ali Piranu za 20 do 25 tisočakov. Manjše so razlike v cenah uslug hotelov in avto-kampov. Vse številnejšim, ki se sprašujejo, zakaj so takšne razlike sploh potrebne, ko pa menda v kakovosti uslug ni prav posebnih razhajanj (slovenski obali ne-
Vendar zaskrbljenost v tem primeru ni prehuda ne le zato, ker število obolelih ni preveliko, ampak predvsem zaradi tega, ker te vrste meningitis k sreči ni prehuda bolezen. Bolniki namreč morajo v glavnem ostati v bolnišnici tri ali štiri dni.
Na celjskem infekcijskem oddelku bolnišnice so zabeležili junija in julija — ta bolezen se najbolj širi predvsem v poletnih dneh — 132 ljudi in prav v nobenem primeru ni šlo za hujšo obli-
kateri priznavajo prvorazrednost samo zaradi marine, igralnice in letališča), z Obale takole odgovarjajo. Glede na obstoječo infrastrukturo v portoroški ponudbi pravijo, je takšna cenovna politika povsem na mestu. Nizke cene — slabši gostje. Slovenska obala pa se trudi s kakovostno ponudbo privabiti kar najboljšo klientelo. Nekaj pa le vse glasneje priznavajo. To, da bodo zasebni sobodajalci bržkone le morali nekoliko popustiti, saj jim sicer grozi, da bodo pogoreli v konkurenci z mnogo cenejšimi hrvaškimi ponudniki. Napovedujejo, da bodo o tem resno razmislili, a hkrati opozarjajo, da zadeva ni tako preprosta, kot bi se zdelo od daleč. Ob slovenskem morju se rahlo jezijo na tiste kolege na drugi strani portoroškega zaliva, ki na primer zmogljivosti Kane-gre ponujajo po nižjih cenah v kombinaciji z imenom Portorož. Takšno potezo bi prej lahko označili za kaj drugega kot za poslovno spretnost, toda naj se znajde, kdor se zna in more.
Počitniški domovi izkoriščeni le 45 dni
Ob večnih očitkih na račun (pre)visokih cen posluša Obala tudi pritožbe domačih gostov, ki da se prav zaradi takšne cenovne politike svojemu morju vse bolj oddaljujejo. Tudi za to imajo na Obali pripravljen odgovor. Od Ankarana do Portoroža je precej počitniških domov, ki so povečini izkoriščeni le 45 dni v letu. Njihovi upravljalci se po mnenju obalnih turističnih delavcev premalo trudijo, da bi to sezono podaljšali. Zato zavračajo tovrstne očitke in dodajajo, da hoteli pač ne morejo biti socialne ustanove, ker sami nihajo na nevarnem robu preživetja. Kaj bi človek k temu porekel? Vsaj to, da bi se računanje z domačimi gosti v sindikalnih posteljah slejkoprej pokazalo za napačno (tudi zato, ker so prav domači gostsje že reševali sezone), kajti nezadovoljstvo in občutek odrinjenosti našega človeka bo na vsakem koraku prav tako čutil tudi gost iz tujine. »Turizem smo ljudje« je imenitno geslo!
Slovenski obali se v primerjavi z drugimi na začetku sezone ni godilo nič drugače. Statistiki so
ko te bolezni. Čeprav število še ni najbolj zaskrbljujoče je vendarle v Sloveniji opaziti veliko zvečanje obolelih glede na lansko leto. V času od januarja do junija se je namreč število obolelih za seroznim meningitisom zvečalo za 133 odstotkov (letos 435). Najpogostejši prenašalci so otroci, ki pa v večini primerov ne kažejo znakov bolezni, ali le v lažji obliki.
Ker pravijo, da je za prenos največ možnosti v slabših higien-
iz dneva v dan mrzlično preštevali goste, ki jih ni in ni hotelo biti toliko, kot bi želeli. Šele v prvi polovici julija se je zgodilo, da je primerjava z lanskimi podatki za enako obdobje pokazala večji obisk in to drži še sedaj. Na Obali in Krasu letuje blizu 19.000 obiskovalcev (velika večina med njimi je, kot rečeno, tujcev), prišteti pa jim je treba vsaj še 6000 tistih, ki počitnice preživljajo v domovih delovnih kolektivov, pri sorodnikih ali prijateljih in pri zasebnih sobodajalcih na ta način, da ne opravijo potrebnih prijav. Nekaj se s tem resda prihrani, še mnogo več pa tvega. Obala je namreč poskrbela za dokaj dober nadzor ilegalnih poletnih gostovanj pa tudi za krepke kazni grešnikom te vrste. Zato jih menda ni prav veliko . . .
Gneča%na cestah zjutraj, opoldne in zvečer
Značilna podoba poletnih primorskih razglednic so kajpak tudi prenatrpane ceste. Gneča zjutraj, gneča opoldne in zvečer, ponoči ni kaj dosti boljše, počasi premikajoče se kolone pa za tiste v razgreti pločevini postanejo še posebej neznosne ob koncu tedna, prazniku ali datumu, ko si prostor predajajo počitniške izmene. Vsa opozorila o nujnosti
skih razmerah, zdravstveni delavci seveda kot osnovno preventivo priporočajo dosledno izvajanje osnovnih ukrepov osebne higiene, temeljito umivanje rok po uporabi stranišča in vedno pred jedjo. Potrebno je tudi temeljito pomivanje posode ter drugi tovrstni ukrepi.
Čeprav pravimo, da obolenja te vrste niso najhujša, nevarnosti le ne gre podcenjevati. V Sloveniji namreč letno zboli zaradi se-roznega meningitisa precej ljudi — povprečje za zadnjih pet let je namreč 875 ljudi, največ v enem letu pa 1133. In v teh petih letih je zaradi te bolezni 11 ljudi tudi
izgradnje prepustnejše obalne prometnice doslej niso prihajala dlje od pojasnil, da ceste ne bo, dokler ne bo denarja zanjo, kako je z denarjem pa tako ali tako vsi prav dobro vemo. Potemtakem je zaenkrat najpriročnejša rešitev potrpežljivost za volanom. Gre za odsek mimo Izole, za katerega je pred časom zmanjkalo denarja, da bi ga spodobno dokončali. Letos je uspelo, a kaj ko je cesta komaj za pokušino in za grenko kolcanje po boljših časih, ki morda kdaj le še pridejo in skupaj z njimi tudi sodobne cestne komunikacije. Brez njih si morja drugje kratkomalo ne znajo zamisliti. So pa z izolsko obvoznico nekoliko zamudili kljub čvrstim obljubam, da bo nared do začetka sezone. Komaj nekaj kilometrov obalne poti so namreč pridno obdelovali še, ko je bilo turističnega prometa čez glavo, tudi z obnavljanjem cestnih oznak se jim ni prav mudilo, vse skupaj pa je seveda ustvarjalo prometne zamaške ob katerih se turisti niso ustavljali ravno zidane volje.
Po polnoči so mesta v glavnem mrtva
Kot smo sami zamujali v me-katerih delih priprav na poletje '88 pa je z zamudo nato na našo obalo pljusnil tudi tako težko pričakovani pravi val turistov. Primorje je sedaj živahno, kot se za ta letni čas spodobi, vreme kopalcem kar dobro streže, bolj ali manj dobro jim s »slano« pijačo in jedačo strežejo tudi gostinci, znova pa se dogaja, da jo marsikje mahnejo s kurami spat prav tedaj, ko naj bi se poletna noč z vsemi svojimi čari šele prav raz-živela. Za večino naših letovišč namreč velja, da so po polnoči v glavnem mrtva mesta. Tu in tam se kaj dogaja le v disko klubih ali redkih še živečih barih, čeprav je veliko takih, ki bi radi ponoči zapravljali in se zabavali tudi na druge načine, a se skorajda nimajo kam dati. Za to staro bolezen našega turizma smo že neštetokrat iskali zdravila, našli pa žal še ne!
Turisti zato kot žejni vode (mimogrede povedano, te je na Obali letos več kot lani, ki je bilo zaradi osušenih pip nemalo hude krvi) čakajo na raznovrstne prireditve, ki jih pripravljajo ob slovenskem morju. Program v teh tudi za turizem sušnih časih resda ni tako atraktiven in bogat,
kot bi se podal območju slovenske turistične prestolnice, je pa tudi tak kot je, dokaj raznolik in privlačen. V minulem mesecu so največ zanimanja poletnih gostov Obale pritegnili slovenski filharmoniki s svetovnoznanim virtuozom Dimitrijem Sgoura-som, zabavnoglasbeni festival Melodije morja in sonca, razigrana Koprska noč in Viže Bernardina, lanskoletna pogruntavščina Vinka Šimka, ki namerava iz nje ustvariti tradicionalno srečanje razsežnosti Alpe-Adria. Avgust bo mineval v znamenju množičnih veseljačenj kot je na primer Ribiški praznik v Izoli ali pa razvpita Portoroška noč. Za slednjo zatrjujejo, da je največja slovenska veselica, saj jo obišče tudi več kot stotisoč ljudi z vseh koncev naše dežele, temu primerno pa je tudi razdejanje, ki ga puščajo za sabo. V Portorožu zato že lep razmišljajo o tem, kako nepogrešljivo vsakoletno prireditev, katere poglavitna znamenitost (ob hektolitrih piva in drugih pijač) je polurni ognjemet, pzaljšati z novimi vsebinami, ob katerih bi se lahko znebila nič kaj laskavega naziva najmnoži-čnejše nacionalne pivske veselice.
300 let Portoroža — prihodnje leto
Morda se organizatorjem ponuja pravšnja priložnost v prihodnjem letu, ko bo Portorož proslavil 300-letnico začetka velikih prireditev. Podatki o tem so zanimivi, segajo pa v leto 1689. V Portorožu so tisti davni čas pripravili tekmovanje z udeleženci iz mnogih istrskih mest in vasi, prva osebnost slovesnosti pa je bil sam presvetli beneški dož Francesco Morosini z mornariško vojsko na množici galej. Prekrasno okrašeno doževo ladjo je spremljalo 40 istrskih mornarjev, ob njej pa so plule tri piranske dvojamborice, ki so jih poganjali svečano opravljeni veslači. Pelo se je in plesalo, streljalo s puškami, tekmovalo z jadrnicami in čolni, tudi ženske so si izmislile regato, kronisti so zapisali, da so zadevo okrasili celo z umetnim
ognjem. Glej naključje! Ta na Portoroško noč tudi dandanašnji prihaja iz Italije za lepe milijone lir.
Še kakšno stoletje starejše kot bleščeče zabave je zdraviliška dejavnost Portoroža. Omenjajo jo že v 13. stoletju, ko so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca z morsko vodo in slanico zdravili jetična vnetja bezgavk, vodenico in revmatična obolenja. Pozneje so se v Portorož hodili zdravit s solinskim blatom in slanico, to starodavno tradicijo pa danes nadaljujejo portoroške Terme, ustanove, ki jo dobro poznajo tudi mnogi prebivalci Šaleške doline.
Obisk v počitniškem domu v Fiesi
Terme so namreč izmed baz preventivnega rekreativnega oddiha šaleških knapov. Spet jih bodo obiskovali v septembru, ko bo iz Fiese, tradicionalnega poči-
tniškega pribežališča članov velenjskega rudarskega kolektiva, odšla zadnja letošnja poletna izmena. Prvo so v rudarskem poči-' tniškem domu pozdravili že v zadnjih junijskih dneh, tako da bo do 10. septembra, ko naj bi glavno sezono letovanj uradno sklenili, v Fieso prispelo blizu 280 rudarskih družin.
Upravljalci doma v Fiesi zagotavljajo, da so tudi letos poskrbeli za kar najboljše počutje svojih gostov. Za vsako izmeno je organiziran prevoz iz Titovega Velenja in nazaj, ob morju pa bivanje, ki naj ne bi ostalo v spominu zgolj po poležavanju na soncu in namakanju v toplem morju, marveč tudi in predvsem po skrbno izbranem programu raznoterih dejavnosti, ki želijo biti odraz skrbi za aktivno preživljanje oddiha. Vsaj nekaj za vsak okus in vsakršne potrebe! »Program aktivnosti, ki si jih naši gostje lahko izbirajo, je letos zares obsežen. Predvsem je veliko različnih možnosti rekreacije od balinanja in ruskega kegljanja do namiznega tenisa, streljanja, pika-da, odbojke, nogometa in tekmovanj v plavanju. Redno pripravljamo zanimive izlete v bližnjo okolico, vsaj trikrat ali štirikrat vsak teden glasbene večere, vsaki izmeni pa se predstavi tudi Gledališče pod kozolcem iz Šmart-nega ob Paki. Veseli nas, da je odziv gostov na to našo ponudbo precejšen,« pravi upravnik rudarskega počitniškega doma v Fiesi Karlo Celeč. V domu hkrati strežejo približno 150 rudarjem in njihovim svojcem, štiridesetim delavcem ljubljanske Kartonaže, ki ima v neposredni bližini svoj počitniški dom, nima pa kuhinje in več kot tridesetim zunanjim gostom. Prostih postelj kajpak ni!
Pred začetkom letošnje sezone so se v Fiesi lotili temeljite ureditve okolice doma. V prenovo plaže, cvetličnih nasadov in zelenic so vložili skoraj 40 milijonov dinarjev, zato jih, kot poudarjajo, toliko bolj boli, da se tu pa tam znajdejo v istem košu z onimi, ki za svoje letoviške zmogljivosti v Fiesi ne skrbijo tako, kot bi morali. Pred nedavnim so se namreč oglasili sanitarni inšpektorji z resnim opozorilom, da je s slabo komunalno urejenostjo in zanemarjeno okolico enkrat za vselej treba nekaj narediti, če ne da bodo že v prihodnji sezoni začeli zapirati domove. »Teh je na šir-
šem območju Fiese več kot dvajset,« pojasnjuje Karlo Celeč. »Niso pa vsi enaki. Za nas te ocene zagotovo ne veljajo. Kdor ne verjame, naj pride, pogleda in se prepriča, če je še kdo na tem območju naredil več za lepo okolico in komunalno urejenost. J Eden naših največjih problemov pa ostaja cesta. Krpamo in krpamo, za pošteno ureditev pa v ob- ■ čini ni pravega posluha.«
So pa v piranski občini javno razglasili, da nameravajo kar največ počitniških domov preseliti iz mesta prav na območje Fiese. Mestne objekte, ki sedaj služijo temu namenu, bi radi drugače izrabili, ob tem pa pojasnjujejo, da taka odločitev ni odrekanje gostoljubja nekaterim slovenskim kolektivom, ki pri njih gostujejo, marveč poskus funkcionalne selitve delavskega turizma na eno mesto. Pravijo, da gre za piransko ponudbo Sloveniji, celotno akcijo pa naj bi usklajeval in vodil republiški sindikat.
Jože Krajnc
CEUSKO OBMOČJE
Hudo nir opozorilo pa ni odveč
Po poročilih o epidemiji seroznega meningitisa v nekaterih delih države, so se tudi na našem območju razširile govorice o množičnih obolenjih. Vendar pa zdravstveni delavci pravijo, da ni tako hudo. V Sloveniji je največ bolnikov za to boleznijo zbolelo v ljubljanski regiji, na drugem mestu pa je res celjska.
>NAŠ ČAS<, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
>NAŠ CAS< je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik >Šaleški rudan, kot tednik pa izhaja >NAŠ ČAS< od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan
Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka i Foita 10, telefon (063) 853 451, J 856 955, 855 450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 700 dinarjev. Mesečna naročnina 2.540 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 15.240 dinarjev, za tujino 25.900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za >NAŠ GLAS< se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Vtisi z mladinske delovne akcije
Vrnili so se kot najboljša brigada
Po dolgi poti, ko so (tako so zatrjevali) ves čas prepevali, so bili brigadirji med našim obiskom ob povratku v Titovo Velenje videti sicer malce utrujeni, toda zadovoljnih obrazov. Vrnili so se namreč z mladinske delovne akcije Neretva 88 kot najboljša brigada, saj so »pobrali« skoraj vsa možna priznanja in pohvale. Prejeli so najvišje priznanje RK ZSM Bosne in Hercegovine, bili predlagani za najvišje priznanje ZSM Jugoslavije — plaketo Veljka Vlahoviča, poleg tega pa so si s pridnim delom in aktivnostmi prislužili petnajst udarniških značk in enajst pohval. Delovni plan so presegli kar za 236 odstotkov in bili sploh najbolj cenjena brigada. Prvič v sedmih letih, kar je organizirana ta akcija, se je tudi zgodilo, da se je katera od brigad pobratila z drugo (tako so se letos brigadirji iz Titovega Velenja pobratili z MDB »Marijan Badel« iz Zagreba).
Tu je nekaj mnenj in vtisov brigadirjev z MDA Neretva '88, ki dokazujejo, da mladinske delovne akcije še niso stvar preteklosti :
MUFTIČ HADŽO (udarnik):
»Ko smo odhajali, so mnogi mislili, da gremo zgolj za zabavo. Toda vsakomur izmed njih bi priporočal, da gre in sam preizkusi, kakšna sta v resnici delo in življenje brigadirjev.
Bil sem prvič na takšni akciji. Sam sem navajen težkega dela, občudoval pa sem mlajše — pionirje, mladince — ki so prav tako vzdržali take napore. Discipli-
na se mi je sicer zdela malce prestroga (h kosilu smo npr. morali hoditi oblečeni — kljub temperaturi 40 stopinj), tudi pokrovitelji bi se lahko potrudili, da bi bila brigadirska oblačila kvalitetnejša in lepša .. . Vendar pa sem ponosen, da sem bil udeleženec te akcije. Brigadirski pozdrav!«
NEDEUKO PETROVIČ (udarnik): »Tudi jaz sem se prvič udeležil delovne akcije in lahko rečem, da mi je bilo kar všeč, predvsem zaradi druženja z ostalimi brigadami in brigadirji — vendar pa bi prav takega sodelovanja, torej skupnih družbenih
aktivnosti, lahko bilo še več.«
SAD1F OMERČIČ (komandant): »Na naš razpis v avgustu in septembru lani se je prijavilo 43 brigadirjev iz občine Velenje. Za razliko od prejšnjega leta, ko je bila zaradi slabe informiranosti tudi slaba udeležba, je bila letošnja akcija dobro organizirana in to je pokazalo rezultate na trasi in v družbenih aktivnostih — dokaz za to so že številna priznanja, ki smo jih prejeli, med njimi dve največji, ki jih brigada lahko dobi.
Delo je bilo sicer težko in naporno (ravnali smo zemljišča za parke in tenis igrišča), vendar smo se vsi vrnili zdravi in zadovoljni ter z občutki, da smo resnično pomagali. Res je bilo vroče — od 38 do 45 stopinj — vendar smo bili tako psihično kot fizično dovolj vzdržljivi.
Znani smo bili kot najboljša in najveselejša brigada. Tako smo dokazali, da se na nas da računati in lahko rečem, da smo resnično upravičili ime Karla Destov-nika Kajuha, ki gaje naša brigada nosila.«
MOJCA DEBELAK: »Bila sem prvič v brigadi, vendar mi je bilo zelo včeš. Lahko bi delali še bolje, če bi ne bilo tako vroče, saj nas je prve dni vročina zelo motila. Delo sicer ni bilo pretežko, vendar se je bilo treba za prvič nanj privaditi. Prve dni se še nismo poznali, zdaj pa je vsem hudo, ker gremo narazen.«
PAVLE PETROVIČ: »To je bila že moja četrta akcija, vendar je bilo enkratno — od samega življenja v naselju do takih stvari, kot je recimo prehrana. Tudi odnos štaba akcije do brigad je bil dober, le kontakt med samimi brigadami ni bil na najboljši ravni — lahko bi bilo veliko bolje.
Tudi domačini so nas lepo sprejeli, vsak večer so bili z nami v naselju in med njimi imam nekaj dobrih prijateljev.
Občudujem pa pionirje in mladince, ki se še ne morejo šteti za delavce, pa so normo na deloviš-ču krepko presegali.«
Melita Berzelak
Muftič Hadžo, Nedeljko Petrovič, Sadif Omerčič, Mojca Debelak in Pavle Petrovič
H2O — nas hladi, osveži, odžeja
Voda curlja, curlja
Kljub sušnem obdobju imamo v Titovem Velenju letos dovolj vode. Velenjski vodovod z njo oskrbuje 38000 prebivalcev, ki dnevno porabijo kar 27 tisoč kubičnih metrov te dragocene tekočine. Poraba v naši občini je zelo visoka predvsem v družbenih stanovanjih. Le zakaj, bi se kdo vprašal?
Kaj hočemo, tudi takšni so, ki hladijo pijačo z vodo namesto v hladilniku in pridno umivajo svoje »limuzine« z njo tudi, ko jo primanjkuje. Ampak ta HjO nas lahko razjezi, predvsem takrat, ko je ni. Pri velenjskem vodovodu zagotavljajo, da bomo imeli letos še naprej dovolj čiste in kakovostne vode. K odpravi težav pri preskrbi s pitno vodo je prispevalo tudi lanskoletno zajetje vodinih virov v Topolšici. Tako, da se nam letos ne obeta zapiranje vodovodnih »pip« zaradi pomanjkanja ampak predvsem zaradi popravil na vodovodnem
omrežju. Vsako leto bi namreč morali zamenjati osem kilometrov vodovodnega omrežja, vendar velenjskemu Vodovodu zaradi pomanjkanja denarja (kot vzrok omenjajo prenizko vodari-no) letno uspe popraviti le kilometer in pol vodovodnega omrežja. V naslednjih desetletjih nam tako grozijo tovrstne težave pri preskrbi z vodo. Do takrat pa poglejmo naslednje fotografije in se najprej zamislimo, čemu vse služi voda ... In še to; česar imamo danes dovolj, nam bo jutri morda že primanjkovalo.
pb
Gorenje Gospodinjski aparati
Iz Črnomlja 35.000 kompresorjev za izvoz
Veterinarska postaja Šoštanj
Inhalacijski aparat
■ v ■■ ■
si želijo
Milana Matka, veterinarja na veterinarski postaji v Šoštanju verjetno poznate — če ne vsi, pa gotovo tisti ljubitelji živali, ki so kdaj iskali pomoč za svoje ljubljence.
Iz Gorenjeve tovarne kompresorjev Črnomelj so doslej odpre-mili na Kitajsko blizu 35.000 kompresorjev, za vgradnjo v hladilnike. Prve kompresorje so iz Gorenja prodali na Kitajsko lani, sicer pa sodeluje tovarna iz Črnomlja tudi pri izvozu hladilnih enot za hladilno zamrzovalne aparate na Poljsko.
V tozdu Kompresorji Črnomelj delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati so v letošnjem prvem polletju naredili skoraj 373.000 kompresorjev, ali 3,4% več kot lani, produktivnost pa so v istem obdobju povečali
za skoraj 6_%. Od maja naprej naredijo v Črnomlju na dan po 3.400 kompresorjev, 16. junija pa so jih naredili rekordnih 3.854. Povečana dnevna proizvodnja bo v večji meri vplivala na preseganje planskih obveznosti v letošnjem drugem polletju. (au)
Njegovo življenje in delo sta neločljivo povezana, saj je že v študentskih letih vedno imel ob sebi katero od živali od rib do mačk in psov. Poleg tega pa deset dni v mesecu njegov delavnik traja 24 ur na dan, ko je poleg rednega dela v stalni pripravljenosti na domu.
»Vedno sem imel rad živali in tako je bil vpis na veterino logična posledica tega. Sicer pa je to zanimivo delo, ki me zelo privlači,« pripoveduje.
V mestih, kjer ljudje živijo v betonskih naseljih, pomenijo živali skorajda edini stik z naravo. Tako je Velenje veliko zaledje za ambulanto v Šoštanju. Kakšen je delovni dan veterinarja? Razdeljen na ambulantno in terensko delo. Pri delu v ambulanti so pacienti predvsem male živali (mačke, psi, ribe, želve). Veliko je lepotnih operacij, ki jih zahtevajo pasemski standardi, sterilizacij, pri psih se pogosto pojavljajo novotvorbe . . . itd.
Obvestilo uredništva
V teh poletnih dneh smo skrčili obseg Našega časa in začasno ukinili tudi nekatere naše sicer stalne rubrike. Uvedli jih bomo spet septembra.
Uredništvo
Našega časa
Gorenje Glin
Pomoč poplavljen-cem v Vlasotincih
Delovna organizacija Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje, se je med prvimi vključila v akcijo pomoči občanom Vlasotincev in drugih krajev v tem delu Ju/ne Srbije, ki jih je prizadela velika povodenj.
»Treba je razmejiti med ekonomsko in ljubiteljsko rejo. T. i. ekonomske živali imajo veliko vrednost in kmetje znajo ceniti, če jim rešiš žival. Drugo je ljubiteljska reja, kjer pa so mali ljubljenci prav tako dragoceni, bodisi da nastopajo na lepotnih
S sodelovanjem s trgovsko delovno organizacijo Leskovac Promet iz Leskovca, s katero lesarji iz Nazarji sodelujejo že dve desetletji (vrsto let so za tamkajšnje področje izdelovali celo posebno okno tipa »Leskovac«) so omogočili prizadetim prebivalcem nakup izdelkov Gorenja Glin (oken, tudi strešnih, in bal-
konskih vrat) po posebnih pogo-jih.
Doslej so iz Gorenja Glin od-premili v Vlasotince in druge po veliki povodnji prizadete kraje ob reki Vlasini nad 600 oken in balkonskih vrat. Če bodo potrebe večje, pa bodo proti južni Srbiji poslali še nove pošiljke njihovih priznanih izdelkov. (au)
Milan Matko: »Inhalacijski aparat bi bil v veliko pomoč.«
ali dresurnih tekmovanjih, bodisi predstavljajo lastniku edinega dobrega prijatelja.
Mnogo lastnikov pride samo na posvet ali prventivni pregled — dosti je že, če ambulanta dela v tej smeri, saj tri četrtine bolezni malih živali izvirajo iz nepravilne prehrane.
Na veterinarski postaji v Šoštanju prvi v Sloveniji v sodelovanju s stomatologi popravljajo tudi zobe, tako da mnogo pacientov prihaja iz Ljubljane — obratno pa morajo sami vse zahtevnejše primere (npr. zlome) pošiljati v Ljubljano, saj nimajo ne rentgenskega aparata ne aparata za inhalačijo, kar bi bilo vsekakor nujno, da bi lahko male bolnike operirali pod narkozo. Zato upajo, da se bo našel kdo (morda kakšna delovna organizacija), ki bi jim bil pripravljen pomagati.
Melita Berzelak
POD PRHO
Dreves pa res ne potrebujemo
Imate morda pod oknom drevo, ki vam gre na živce, in se ga hočete tako ali drugače znebiti? Nič lažjega. Kljub občinskemu odloku, ki predpisuje. da je za posek dreves v parkovnem nasadu (kajti drevesa, o katerih bo govora, spadajo v tak parkovni nasad) potrebno občinsko dovoljenje ne glede na to, ali so le-ta v privatni ali družbeni lasti. To si lahko mirne duše privoščite, kot si je privoščil Ivan Skaza na Prešernovi 18 v Titovem Velenju, ko je meni nič, tebi nič posekal tri čudovite popolnoma zdrave vrbe, stare nad 100 let, ker so baje delale senco njegovi smreki . . .
Natančneje — eno je posekal že pred dvema letoma, preostalih dveh pa se je lotil prejšnji teden. Vedel je, da potrebuje za to dovoljenje, pa si je — bogsigavedikako — priskrbel potrdilo hišnega sveta na Prešernovi 20 (vrbe so stale na meji med njegovim in dvoriščem bloka na tej številki), češ da sta drevesi v nadlego avtomobilom, ki stojijo tam (a po zatrdilih bližnjih stanovalcev nihče ni nikdar parkiral pod njima).
Mimogrede — nekaj stanovalcev Prešernove 20 o sestanku hišnega sveta, kjer bi verjetno morali odločiti o tem, ne ve ničesar. No, sicer pa to ni važno, saj smo povsem navajeni na današnji način samoupravnega odločanja — bolj pomembno za potek naše zgodbe je to, da jo je omenjeni tovariš
s potrdilom primahai na občino in zahteval dovoljenje za posek. A še preden ga je dobil, je začel — očitno prepričan, da mu bo ugodeno — žagati vceje.
Ko sta prišla občinska moža, da bi komisijsko ugotovila, ali je prošnji ugoditi ali ne, jo je baje jadrno odkuril in se prikazal šele, ko sta odšla in se znova spravil nad drevesi, ki sta čez čas (ob pomoči še nekaj bližnjih stanovalcev, ki so se dejanja udeležili verjetno iz ko-ristoljubja) — obležali na tleh
Toda, da ne bo pomote -ves prekršek našega tovariša je samo v tem, da je drevesi posekal PREKMALU! Kajti dovoljenje bo dobil naknadno. Komisija je namreč ugotovila, da se drevesi sušita. Ker ju je nekdo spretno zažagal . . . Trikrat lahko ugibate, kdo bi to lahko bil.
Zaradi čudovitih dreves, ki sta dajali prijetno šumečo senco v eni najbolj prometnih ulic, kjer je tako ali tako že preveč hrupa in izpušnih plinov, se ni sekirati. Niti zaradi barbarskega dejanja samega ne. Kajti tudi če bi storilca kaznovali, bi ta kazen znašala natanko 5000 dinarjev. Za dve ogromni zdravi drevesi ... Za to se niti vloge pri sodniku za prekrške ne splača vložiti. Sicer pa — komu koristijo drevesa sredi mesta? Posekajmo jih vsa, da ne bodo v napoto, dihali bomo pa že kaj — morda izpušne pline namesto kisika.
MELITA BERZELAK
>V /
V "^ps " *
«1 HB Hk	*	s M
Agencija NO 5 je prva privatna turistična agencija v Titovem Velenju
Turistična agencija NO 5
Potujte »privatno«
Pred dobrima dvema mesecema smo dobili tudi v Titovem Velenju privatno turistično agencijo, ki jo vodi DRAGO ŠEPIČ, pri tem pa mu pomaga še SREČKO EMERŠIČ. Svoje prostore ima agencija na Splitski 31 v Titovem Velenju, imenuje pa se agencija NO 5.
Drago Šepič je doma iz Istre, iz Umaga. Že dolgo je sanjal, da bi odprl turistično agencijo in ko je izvedel, da je to v Sloveniji mogoče, se je takoj odločil. Prišel je v Titovo Velenje, kjer ima prijatelje. Naletel je na polno mero razumevanja tako občinskih organov, obrtnega združenja, gospodarske zbornice ... in agencija je tu.
»Začetek je bil težak. Začela sva, ko se je zimska turistična sezona že iztekala, bila pa sta tudi pozna za letno sezono,« pravi Drago Šepič. Ker pa sva vedela, da brez problemov pač ne bo šlo, ju začetne težave niso omajale. Izdelala sta program potovanj, povezala pa sta se s Kompasom in v agenciji prodajala tudi njihove programe. Ponu jajo bogato paleto izletov, strokovnih ekskurzij, rekreativno športnih prireditev, seminarjev in ostalih srečanj. Pri njih si lahko rezervirate letni in zimski oddih, oddih ozi-
roma zdravljenje v zdravilišču in še in še. Za zaključene skupine pripravijo in oblikujejo program po njihovi želji.
»Naša posebna ponudba so kmetije v Gornji Savinjski dolini in na Pohorju. Zanimanja zanje je v zadnjem času vse več in prepričan sem, da bomo s to ponudbo uspeli. Zelo zanimiva je tudi ponudba letovanj v Istri, ki jo seveda dobro poznam. Že za letošnje poletje smo prodali veliko teh programov, prepričan pa sem, da bo v prihodnje še bolje,« pravi Drago.
V teh dneh pa imata Drago in Srečko polne roke dela s pripravami na državno prvenstvo v tenisu. Tudi takšne aktivnosti so del dejavnosti nove turistične agencije.
Torej, če potujete, če se odpravljate na oddih, pa ne veste kam, pomagajo vam lahko tudi v agenciji NO 5 na Splitski 31 v Titovem Velenju.
M. Zakošek
Gorenje EKO
Kolektivni dopust
Tudi zaposleni v delovni organizaciji Gorenje EKO, Elektrokovi-narska oprema Titovo Velenje, so od 25. julija do 12. avgusta na kolektivnem dopustu.
V tem času bodo, podobno kot v vseh drugih Gorenjevih tovarnah v Titovem Velenju, opravili redna vzdrževalna dela.
Za del zaposlenih v Gorenju EKO se je kolektivni dopust začel šele zadnji ponedeljek. Prejšnji teden so še delali, da bi na-
doknadili izpad proizvodnje tečajev, ki je nastal zaradi preselitve strojev za tovrstno proizvodnje s Polskave.	(au)
41stran*naS C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje ★ i 4. avgusta 1988
ANKETA
Mozirje
Gasilski veterani
že petič
Mozirsko gasilsko društvo je prejšnjo nedeljo že petič zapovrstjo pripravilo tekmovanje gasilcev veteranov. Letos se ga je udeležilo deset ekip iz treh sosednjih občin. Celje so zastopali Teharčani, največ ekip je bilo iz občine Velenje, za gostitelje pa je pomembno, da se vse več društev iz mozirske občine zanima za takšna tekmovanja in bo torej njihova udeležba prihodnje leto številčnejša.
Prav je tako, gasilski veterani si to zaslužijo. Nastopile so torej ekipe Teharij, Luč, Rečice, Mozirja, Paške vasi, dve ekipi Šale-ka, Bevče — moški in ženske — in Gaberke. Dobro organizacijo je najbrž motila le huda pripeka in nič drugega.
Še vrstni red: Teharje, Šalek I, Bevče, Šalek II, Mozirje itd.; pri ženskah so bile seveda najboljše gasilke Bevč, ki si za udeležbo zaslužijo posebno pohvalo, ta pa naj kot spodbuda služi tudi ostalim društvom in njihovim zaslužnim članicam. »Najstarejša« je bila desetina gasilskega društva Luče s povprečno starostjo zavidljivih 75 let, njen član Viktor Metulj pa z 82 leti tudi najstarejši tekmovalec. Prihodnje leto se gasilci veterani v Mozirju znova dobijo. Zagotovo in še več jih bo.	j. p.
Savudrija
Kajuhov tabor je sameval
Nekaj časa je Kajuhov tabor v Savudriji sameval, kajti ta čas tam že taborijo taborniki iz Titovega Velenja. Pred dnevi, ko smo ga obiskali, da bi povprašali po počutju tabornikov iz Šmartnega ob Paki, pa je bila slika kaj žalostna. Ob jutranjem dviganju zastave jih je stalo v zboru natanko šest. Ce ne omenjamo nekaj družin iz Šmartnega, ki so tam na dopustu, a jih ne gre šteti zraven.
Kje je nekdanji vrvež, živahne počitniške aktivnosti šmarskih tabornikov, kje so konec koncev otroci?
Izvedeli smo, da so jih pustili doma. Prijavili so se namreč samo štirje in samo s temi bi imeli preveč stroškov (potrebno bi bilo plačati plavalnega učitelja, pa medicinsko sestro itd.). Trinajst starih milijonov, kolikor stane desetdnevno taborjenje v Savudriji, je očitno ali predrago ali pa prepoceni in si večina lahko privošči kaj boljšega. Morda je temu kriva prehrana, ki je od lanskega leta, ko ne kuhajo več sami, slabša — je povedal taboro-vodja Matjaž Kačičnik — morda to, da je tu ob morju premalo pravih taborniških aktivnosti, morda kdove kaj.
Kriza družbenih dejavnosti se tako nadaljuje, pravzaprav stopnjuje, saj taborniška organizacija v Šmartnem ob Paki — torej odred Hudi potok — obstaja le na papirju; kar seveda ne pomeni, da podcenjujemo tistih nekaj tabornikov, ki so ostali za vzorec in ohranjajo dolgoletno in bogato tradicijo taborništva v tem delu doline Pake. Prej nasprotno — morda jim bo uspelo znova oživiti to včasih zelo priljubljeno in številčno organizacijo. Vsekakor jim za to velja vsa spodbuda.
MELITA BERZELAK
Titovo Velenje
Oglejte si >Curkomet<
Tako kot vedno v teh vročih poletnih dneh, bodo tudi to nedeljo ob 14.30 poskrbeli velenjski gasilci za zanimivo zabavo. Zaigrali bodo tradicionalni gasilski curkomet. Nastopilo bo 15 skupin, med njimi tudi štiri ženske. Tekmovanje je seveda vredno ogleda, za vsak primer, pa je najbolje, da pridete na velenjsko kotalkališče v kopalkah, da ne boste preveč mokri.
Na
strani obtoženih
EDITA KOS: »Vso stvar sem bolj malo spremljala. Na začetku sem sicer premišljevala, da javnost morda dela preveliko paniko okrog tega, kasneje — ko se je izkazalo, da so Janša in ostali na tem sodišču dejansko brez vsakih pravic — pa se mi to ni več zdelo prav. Ne vem, kaj bi se sploh še dalo storiti... Vojaško sodišče ne more soditi civilnim osebam, sploh pa v miru ne. Da ne govorim o tem, da bi sojenje vsekakor moralo biti v njihovem materinem jeziku, v slovenščini .. .«
FRANC CVET: »Celoten postopek ni bil zakonit. Obtoženim bi moralo soditi civilno sodišče, samo sojenje bi absolutno moralo biti v slovenskem jeziku. 0 tem bi se dalo reči še marsikaj vendar se o tem bolj malo ve — sploh pa je vprašanje, ali je stvar, zaradi katere so bili obsojeni, v resnici takšna tajnost. Vsekakor sem na strani obtožencev.«
Melita Berzelak
Potep po Gornjem gradu
Kdo pravi, da se nič ne dela?
Zavodnje
Slikarsko
kiparska
kolonija
Zavodnje so prijetna hribovska vasica. Toliko lepega je tu okoli. In če znaš vse to opazovati in si povrhu tega še umetniško nadarjen, potem gotovo lahko preživljaš tu prijetno poletje. Umetniki pa dobijo obilo idej za svoje ustvarjanje.
Mnogi so že ustvarjali tukaj. Še posebej veliko pa se jih je v Zavodnjah zvrstilo v teh dneh (in se jih še bo do konca poletja). Jože Svetina je namreč pripravil slikarsko kiparsko kolonijo. K sodelovanju je povabil številne svoje prijatelje, ki preživijo po nekaj dni tukaj in ustvarjajo. Svoja dela pa bodo ob koncu razstavili na velenjskem gradu. To razstavo bodo odprli ob sklenitvi letošnjih poletnih kulturnih prireditev, 27. avgusta.
Ob našem obisku v Zavodnjah, sta pri Jožetu Svetini ustvarjala Pavlo Ferluga iz Opčin pri Trstu in Tone Rep-nik z Mute.
Na sliki od leve proti desni: Pavlo Ferluga, Tone Repnik in Jože Svetina.
Teden po zaključku sojenja Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavr-lu smo na velenjskih ulicah vprašali nekaj naključnih sprehajalcev, kaj menijo o sojenju, izrečenih kaznih ... Mnenja so bila enotna — v kolikor vprašani niso pobegnili že, ko so slišali vprašanje ali pa kasneje izpred fotoaparata ...
GIZF.LA PETAUER:
»Težko je reči karkoli o tem. Vsekakor mislim, da vojaška sodišča niso pristojna za civilne osebe, samo sojenje pa bi absolutno moralo biti v slovenskem jeziku, saj smo vendar v Sloveniji. Samega poteka sojenja nisem toli-. ko spremljala, zato težko rečem kaj o njem in kaznih.«
VIKTOR HRIBAR: »Samega poteka k sojenja nisem I spremljal, ker 1 sem bil ta čas * zunaj države, vendar pa se mi zdijo izrečene kazni vseeno prehude. Prav tako mislim, da bi moralo biti sojenje v slovenščini, sploh pa vojaško sodišče ne more soditi civilistom.«
ALOJZ SA-LOB1R: »Ne
vem dosti o tem, ker me to ne zanima. A kljub vsemu mislim, da pri celotni stvari nekaj ni prav. Že to, da je bilo sojenje v hrvaškem jeziku in na vojaškem sodišču ...«
TATJANA VIZOVIŠEK: »Vse je bilo zrežirano. Kazni se mi zdijo previsoke. Narobe je bilo že to, da obsojeni niso smeli imeli civilnih zagovornikov, da ne govorimo o tem, da so bili sami civilisti, sodilo pa jim je vojaško sodišče .. .«
^lel kraja pa občasno tudi »plava«. Lepo urejeno in asfaltirano industrijsko področje v Smreki in enako urejene ulice v stanovanjskem naselju pod to delovno organizacijo imajo napako — ni odvodnjavanja. Ob hudih neurjih se vode s pobočja Menine zlijejo skozi Smreko in spodnje stanovanjske hiše. Zalijejo delovne prostore, skladišča, kleti. Ni dolgo tega, ko se je nad Gornjim gradom utrgaj oblak. Ni bilo prvič, da je voda zopet napravila veliko škode, dosedanja opozorila so bila zaman, bo tokrat zaleglo?
S kabelsko televizijo so na konju. Znašli so se pravočasno, imeli nekaj težav, zatem pridno delali in uspeli. Danes gledajo oba domača programa, ki jih prej skorajda niso, pa še sedem tujih povrhu, učinkovitost akcije je ljudi prepričala in pred nedavnim so z novimi prispevki postavili še novo parabolo.
Prepričala je tudi omahljivce, ki se sedaj priključujejo, zraven pa bi radi prišli tudi bolj oddaljeni, pri čemer je seveda treba računati na večje stroške.
V Gornjem gradu občudujejo peka in njegovo zagnanost in delo pri urejanju prostorov, saj so prepričani, da bo njegovo sedanje delo rodilo sadove tudi pri še boljši kakovosti in pestrosti ponudbe. Gornje-grajski kovač je moral zaradi načrtovanih novogradenj preseliti svojo dejavnost na drugo mesto, zaradi tega menda vrnil obrt, pa najbrž možnost za rešitev težav je, saj ga ljudje na tem širšem področju še kako potrebujejo. Obisk pri TORI-ju žal ni rodil pravih sadov, tega ne jemati dobesedno. Novosti so, Ve-spe so pripravljene, za »slikanje« pa še niso nared. Toni Rifelj je namreč glede njihovega zunanjega videza dobil nove in lepše zamisli in potrebno bo še kakšnih 14 dni časa, da bodo lahko zasijale tudi pred objektivi.
Nepogrešljiva društva
O društveni dejavnosti bi lahko pisali še in še, pa vendar tokrat le na kratko z željo, da kdo ne bi bil užaljen, priložnosti je še veliko. Čebelarji, lovci in gasilci so letos že slavili. Mimogrede — gasilci so v petih letih letos namenu izročili že tretje vozilo, predvsem pa velja povedati, da so turistično in gasilsko društvo ter lovska družina zgradili prizidek k prosvetnemu domu in s tem dali lep prispevek k celoviti ureditvi zabavnega in veseličnega prostora v središču kraja. Kmalu bodo uredili še sanitarije in se s tem približali uresničitvi željenega cilja. Toliko zaenkrat o utripu Gornjega grada, o lokostrelcih pa na drugem mestu. Zaslužijo si!
J. Plesnik
menili potrebam kraja, naložba je v celoti vredna okrog 1,4 milijarde dinarjev, od katerih odpade polovica na zadrugo, 35 odstotkov na stanovanjsko skupnost in deset na Ljubljansko banko. Za kupce se bodo vrata odprla v prvi polovici letošnjega septembra, ob prazniku občine Mozirje. Za asfaltno prevleko od središča kraja do nove stavbe je poskrbela krajevna skupnost z velikim deležem krajanov.
Gostjje so in niso
Turistično zanimiv je Gornji grad, je pa stanje približno enako kot v večjem predelu Gornje Savinjske doline. Celovit zbirnik podatkov je bilo skoraj nemogoče sestaviti. dejstvo pa je, da kmečki turizem po začetni zagnanosti nekoliko popušča, viška gostov tudi ni, trenutno (nemara naključno) pa se s polnimi sobami 1. in 2. kategorije ponašajo pri Trobeju, tudi na osnovi (premalo donosnega) sodelovanja s Kompasom. O tem kdaj drugič, gostje so domači in tuji.-»Tujim gostom s hrano in drugo ponudbo veliko lažje ustrežeš kot domačim,« pravi Jakob Filač, ker težko usklajuje prehrambene potrebe gostov iz različnih držav, ne glede na to, da je hrana raznolika in da poudarjajo domače jedi. »Gostje se veliko sprehajajo, hodijo na izlete, se kopajo, ribarijo, si ogledujejo znamenitosti, povedati pa moram, da gostje iz sosednjih republik med bivanjem pri nas vsaj enkrat obiščejo
samoumevno se jim zdi vse skupaj in se razburijo kvečjemu v primeru, ko v kakšnem časopisu preberejo vest o velikih dosežkih »pri sosedih«. Takrat pa vik in krik, zapostavljeni so, pa še kaj.
Poletje z dopusti in počitnicami naj ne bi bil čas za razpredanje o problemih krajevne samouprave, komunale in drugih stvarnosti našega vsakdanjika. Prišli smo tako v Gornji grad in uvodne misli so se potrdile že kar na začetku obiska. Odgovor »nič posebnega«, potem pa obiskovalec »užaljeno« pogleda na obnovljeno znamenito katedralo, proti novi veliki trgovski, poslovni in stanovanjski zgradbi, še kaj vpraša, in . . . zanimivosti kolikor hočeš.
Delo se dobesedno vidi
Že na poti proti Gornjemu gradu vsak opazi »novost«. Znamenita katedrala se po obnovi svoje zunanjosti nad prijetnim krajem dvigne še bolj mogočna, lepa in neminljiva. Veliko naporov in sredstev ja bilo potrebnih za to, prispevalo jih je spomeniško varstvo, tu so ostala namenska sredstva, prispevali so krajani z udarniškim delom in drugače. »Vrtoglava« vsota, blizu 20 starih milijard, je bila upravičena, Gornji grad je z »novo« katedralo še lepši, žal pa je zmanjkalo sredstev za temeljito obnovo njenega sprednjega pročelja. O njem bo odločalo prihodnje leto, v Gornjem
Takole je. V iskanju novic, prispevkov in podobnih reči, z najboljšim namenom pokličeš po telefonu, pobaraš kakšnega odgovornega ali naključnega znanca, kaj je novega v tej ali drugi krajevni skupnosti, kraju ali še ožje. Nič posebnega, se glasi odgovor zelo pogosto, obd tem pa prav v teh okoljih največkrat tarnajo, koliko dela in nalog imajo.
Ko še naprej sitnariš in sprašuješ, dobro je, če si »oborožen« vsaj z enim ali dvema dejstvoma, dobiš odgovor — ja, to pa delamo. Zveš o tem nekaj podatkov in še sledi — ja, pa še tole in kaj kmalu se vsuje kot plaz. Na koncu se dogaja veliko. Krajani, društva, organizacije in drugi torej zares delajo, le nakako
gradu pa že sedaj razmišljajo o nočni razsvetlitvi, kar bi bilo vsekakor nekaj posebnega. Ob tem je stanovanjska skupnost obnovila streho na stari graščini.
Drugo kar se vidi na prvi pogled je nova velika zgradba v središču kraja. Gre za skupno naložbo Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge, sta-
Mogočna in prenovljena katedrala daje pečat kraju
Jakpb Filač: »Gostje pogrešajo bližji mejni prehod«.
novanjske skupnosti in Ljubljanske banke. »Na vrhu« gre za 16 novih stanovanj, v spodnjem delu za prodajo živil z mesnico in tekstilnim oddelkom, še nekoliko nižje pa za železnino in skladišče. Prodajni trgovski prostori zavzemajo skupaj z notranjimi skladišči 1.100 kvadratnih metrov, zunanje skladišče pa še dodatnih 1.200. Vse to pomeni, da bo Zgornjesavinjska kmetijska zadruga na enem mestu združila in bistveno obogatila ponudbo, doslej »razmetano« na štirih mestih, boljši bodo delovni pogoji, večja izbira in manj nakupovanja po ostalih krajih. Izpraznjene prostore bodo na-
Avstrijo. Tu pa nastaja problem mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, saj ostajata le možnosti prehoda na Ljubelju in Dravogradu, nad čimer seveda niso pretirano navdušeni.«
Oh, ta infrastruktura
Težave, takšne ali drugačne, mislimo na komunalne in druge objekte, Gornjega grada seveda niso obšle. Mrliško vežico gradijo že dolgo, sedaj manjka »le še« zunanja ureditev. Športno igrišče je prav tako problem posebne sorte, za katerega ne vidijo otipljive rešitve, lep
4. avgusta 1988
* titovo velenje
ZA RAZVEDRILO
nas cas * ^ 5
Mimo e
škarii
Komu je mrknilo na jezeru?!
V soboto je v restavraciji Jeze-	I si ne bi želel ogledati izjemnega
ro gostovala znana in priljublje-	in domiselnega nastopa sedmeri-
na skupina »Sedem mladih«,	ce, ki zna ustvariti glasbene užit-
prej »Sedem plus sedem«. Kdo	ke in obilico humorja za vsak
»Tička je skočila«
-10^, Al' SEM LE IMELA
NASTAVILE NfG OSTRIMO,
m sem „slikala"?
okus. Za humor in smeh je seveda zaslužen popularni Jovo. Zato smo bili toliko bolj veseli ob dejstvu, da nam bo znana beograjska skupina poživila poletno zatišje v našem mestu. Kljub dopustom se nas je zbralo kar precej, seveda na prostoru ob Jezeru in ob 20. uri, kot je bil napovedan pričetek nastopa skupine »Sedem mladih«. Žal so z nastopom pričeli šele deset minut čez deveto uro, pa ne po svoji krivdi. Kot smo kasneje zvedeli in se tudi sami prepričali, je bila temu vzrok elektrika, oziroma reflektorji, ki bi morali osvetljevati oder za nastopajoče. Ko so jih namreč prižgali, so takoj mrknili. Pričelo se je tekanje sem in tja, pa tudi elektrikarji niso mogli ničesar storiti. Vso stvar so z debelo uro zamude rešili tako, da so na enem stojalu, od skupno dveh, prižgali le polovico reflektorjev. Na sredi programa — ponovno mrk in skupina je svoj nastop sklenila kar v temi. Oder namreč sploh ni bil osvetljen. Spet čakanje in negotovost, če bodo sploh lahko sklenili nastop. Nekateri obiskovalci so že odšli, saj je bil sobotni večer ob Jezeru hladen. Končno je luč ponovno zasvetila in »Sedem mladih« je nadaljevalo z nastopom.
Dodajmo naslednje. Kdorkoli že, ali organizator nastopa, ali kdo drug, bi moral najprej poskrbeti za pogoje za nastop te znane skupine. Ce pa je že prišlo do nevšečnosti z elektriko, bi se moral brez sramu opravičiti obiskovalcem, da bi vsaj vedeli zakaj čakajo v negotovosti in vsi prezebli. Ne le, da so bili nezadovoljni obiskovalci, tudi nastopajoči so kazali slabo voljo, saj so želeli svoj koncert izvesti brezhibno in v zadovoljstvo vseh obiskovalcev. Slaba reklama torej za organizatorje podobnih prireditev v prihodnje.
B. Mugerle
Pa kaj, če levica ne ve, kaj dela desnica?!
Za vse prav gotovo še niso nastopili težki časi. Vsem očitno še ni treba pritegovati pasov in gledati na vsak dinar. Kar naredijo jim nekdo plača, pa če je opravljeno delo še tako velik nesmisel.
Misel, ki sem jo zapisala seveda ne bi imela repa in glave, če je ne bi podkrepila s konkretnim primerom. Pa jo bom in to s takšnim, ki je dovolj zgovorna potrditev zgoraj zapisanega.
Partizansko cesto v Titovem Velenju vzdržuje Cestno podjetje Celje. Delavci njihovega tozda Vzdrževanje so pred nedavnim porisali del odseka ceste od križišča (pri stari pošti) do gostišča Pod gozdom s potebno prometno talno označbo.
In kaj je tu narobe? Pojdite si pogledat. Odsek Partizanske ceste, ki je tako lepo na novo porisan, so že začeli razkopavati. Res je sicer, da to niso delavci tozda Vzdrževanje ampak tozda Gradnja, delovna organizacija pa je vendarle ista.
Tako je torej, če levica ne ve, kaj dela desnica. No, pa saj niti ni tako hudo, saj bo to vendar nekdo plačal. In kdo je ta nekdo — smo morda tudi mi? Jaz, ti? Kdo pa drug!
M. Zakošek
IU VSE TO HOKAH SE&4J PČEMAŠATI tAftftDI TISTIH
DVEH setuKiD UŽITKA S TEBOJ.'
Zlorabili Mlinarca
Prejšnjo soboto je v Delavskem klubu nastopil znani pop-rock šansonjer Drago Mlinarec z ovation kitaro. V odmoru so ga »nadomeščali« velenjski pesniki s »krajšim« branjem svojih pesmi. »Krajšim« zato, ker se je prvotno dogovorjene pol ure raztegnilo na celo uro . .. Li-terati pač niso krivi, da so ta-
ko dobri (po kvantiteti!), verjetno pa so si tudi mislili — dali so nam besedo, izkoristimo priložnost.
Toda Drago Mlinarec na to ni gledal križem rok — pritožil se je, da so ga zlorabili, zaigral še eno pesem in — odšel. Poslušalci na to baje niso reagirali.
Melita Berzelak
Poletna nagradna križanka 3
Pravilna rešitev:
amati, sarin, krtpa. Bele, vazelin, kormoran, ba, iliada, edam, listek, ide, avto, adivar, eo, osana, kr, Resman, atlantik, ao, Swanson, krt, tisa, riolit, astronomija, vt, tonosa.
Nagrajenci:
1.	nagrada: 5.000 din — Tončka Hrovat, Tomšičeva 10, 63320 Titovo Velenje
2.	nagrada: 3.000 din — Aleš Novak, Foitova 8, 63320 Titovo Velenje
i. nagrada: J.000 din — Melita Živkovič, Aškerčeva 3, 63325 Šoštanj
Poletna vročica II
Parkirati nikar
Šoferji v glavnem poznamo tista dva prometna znaka, ki ne dovoljujeta parkiranja in ustavljanja in celo tistega okroglega, ki ne dopušča nobenega prometa v nobeno smer. Imamo tudi dober namen, da jih ubogamo. Toda. saj veste, da smo specialisti za izgovore in v stiski zapustimo naše vozilo, ker ni drugje prostora, ali ker smo samo za »minut-ko« skočili na špricer. Potem imamo vraga.....
Parkiranje v obmorskih krajih je sploh tema. vredna znanstvene obdelave. Skoraj v vsakem kraju je parkiranje prepovedano že ob vstopu v kraj, če pa je kje kakšno namensko parkirišče, moraš imeti zložljiv avto ali kaj podobnega. Zato parkiramo tam. kjer najdemo luknjo. Četudi na dvorišču »milicije«. Mislijo. da je voznik prišel plačat zasluženo kazen zaradi nepravilnega parkiranja.
No, in ko smo srečno prispeli do morja, preobloženi s tovori, prtljago, hrano in tehniko za vse
vrste športov, je bilo potrebno to razložiti v bivališče. Prepovedan promet ter ustavljanje in parkiranje in prekršek po logiki. Bom pač plača! »mandatno«, če me že ravno zalotijo. In sem jo. Ko smo ravno končali raztovarja-nje. obcurljani v polu lastnega obraza, je izza sladoledarije stopilo nekaj belega, žal ne sladole-dar. in reklo: »Hop, Cefizelj. platite kaznu zbog. . . «. In sem jo. Ti obmorski Bobiji, bolj bobi-ke, so prav čedni s kafetasto barvo in mini uniformami. »Na, še za sladoled ti pustim« in oba sva bila zadovoljna s prvim parkiranjem na nedovoljen način.
Problemi s »parkiranjem« so se seveda nadaljevali tudi na plaži. Nekateri kopalci si kar rezervirajo »svoje« parcele. Tudi j če zavzameš »plač« pravočasno, se kar naselijo na isto mesto. Ker pametnejši odneha, si kmalu porinjen v vodo ali na gorko sonce. Pri tovrstnem parkiranju manjka trdoživosti predvsem Slovencem. Neki inozemski turi-
sti so si postavili kar varnostni trikotnik in napisali na kartonsko škatlo: »Rezerviert«! Tibo-ga, že tako je pol obale zakuplje-neln razšenkane lastnikom počitniških hišic, da še riti ne moreš parkirati. A, jeza nič ne pomaga.
Ko sem nameraval parkirati sposojen gumenjak na prprrr v marini, kjer ga je bilo moč privezati, me je že pregnal en zagorel Parlar, ki da je plačal z lirami celo marino, zdaj pa mu jemljem najuglednejši privez. In sem bil spet »na cesti«.
Tako ti mine obmorski dopust v boju za parkirišča in. ko se vračaš domov, si le želiš domačega dvorišča, kjer se parkira brez težav. Če zmanjka asfalta, pač prisloniš katrco za drevo v senčico in stvar je rešena.
Tako je bilo tudi tokrat. Ko smo s solzami v očeh prispeli ob domače ognjišče, lepo parkirati na precej izpraznjeno dvorišče ob stolpnici, je pristopil sosed in pozdravil: »Pa ja ne misliš parkirati pod temi balkoni. Z vrha stolpnice mečejo vse živo, tudi prazne steklenice in druge »bombe«. Res je ime! prav, le pozabil sem, da je problem parkiranja tudi naša domača specialnost. Zato parkirati NIKAR!
Janezi so najlepši
Odmevi na dogodke, ki te dni pretresajo našo domovino (mislimo seveda na zloglasno sojenje) so različni. Vsekakor ne gre prezreti tistih, ki povzročajo skrbi komunalnim delavcem (in morda še komu).
Pesniško navdihnjeni neznanci, ki svoje trenutne navdihe in vzdihe ma-lajo po zidovih, so se namreč preusmerili na politiko. Še en dokaz več, da se je prav vse v tem našem ljubem življenju spolitiziralo — še obcestni plotovi.
Toda na tem mestu je treba povedati, da parol, kot je »Živel Janša, živela svoboda«, v Titovem Velenju še ni bilo opaziti kot v Ljubljani ali denimo v Celju.
Vprašanje je, ali so Velenjčani premalo narodno osveščeni, ali pa so takšne »pobalinščine« že prerasli in raje modro molčijo in opazujejo, kako se bodo stvari razpletale.
Tako ostajajo velenjski zidovi popackani z ljubezenskimi izjavami na sto in en način, pa tudi z bolj izvirnimi domislicami kot naprimer tale v podhodu pod Kidričevo cesto »Janezi smo najlepši«. Ni nam znano, ali je avtor s tem mislil le določeno število soimenjakov, ali pa se je počutil ogroženega kako drugače — v širšem smislu ...
Melita Berzelak
»Iz glave v glavo«
•	Od treh prek kolena prelo-meljenih stvari, se nam bo vsaj ena iz maščevanja raztreščila na glavi.
•	Kadar uspeh udari v prazno glavo, ta običajno zazvoni.
•	Nebeški kapi je najtežje. Pod sabo ima toliko razgretih glav.
•	Mnogi razmišljajo s tujo glavo. A kadar je treba z njo udariti v zid, takrat razmišljajo s svojo, v zid udarjajo s tujo.
•	Vsem naj bo že enkrat jasno: pot v civilizacijo ne vodijo nuklearne glave.
•	Tudi od 33 obratov se je mnogim zavrtelo v glavi, toda plošča se vrti tudi v polnem žepu.
P.S.
POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
6. stran
OD TU IN TAM
titovo velenje *
4. avgusta 1988
Pismo iz Titovega Vrbasa
Dragi prijatelji!
Vaše mesto je bito od 26. junija do 7. julija letos gostitelj 5. srečanja pionirjev Titovih mest. To je bilo moje prvo srečanje z vašim mestom in vašimi meščani in ob tem sem dobil priložnost, da to skupaj bolje spoznam, doživim in o vsem s seboj odnesem čudovite vtise, ki bodo dolgo, dolgo ostali v meni. Opisati dvanajstdnevno bivanje pri vas, ni majhna stvar, niti ni lahka. Vseeno bom skušal izdvojiti vsaj nekaj trenutkov, ki so na mene in vse ostale goste napravili globoke vtise.
Organizator srečanja je bila osnovna šola Veljka Vlahoviča s sodelavci. Tu so bile. tako smo jih klicali Marička, Zdenka, Marija. Tinca, Metoda in druge ter drugi. Vsi so vložili veliko naporov, mnogo dobre volje in razumevanja, da smo gosti spoznali družbeno-poli-tično, gospodarsko, kulturno, zgodovinsko in naravno bogastvo vašega mesta in okolice. Kje je bilo najlepše, je težko reči. Na sprejemu na družbenopolitičnih organizacijah, v Šoštanju, v Kavčah, Gorenju, na Rudniku lignita, ob kul-turno-zgodovinskih spomenikih, na proslavi Dneva rudarjev, ob ogledu nočnih smučarskih skokov, na izletu v Logarsko dolino?
Povsod je bilo lepo, vseeno pa naj mi ne zamerijo vsi, s katerimi smo se srečali: posebej bi rad poudaril eno srečanje in en trenutek. Bila je nedelja. V Kavčah so odpirali spominski dom z obeležji padlim borcem v narodnoosvobodilni vojni. Tudi udeležence srečanja Titovih mest so povabili, da sodelujejo
v programu in se udeležijo proslave. Deset je bila ura. Proslava bi se morala pričeti. Gosti oblaki so prekrili nebo. S pričetkom proslave je pričel padali ludi dež. Starejši rudarji, krajani, vsi. so skoraj tekmovali, kako bi z dežniki, s svojimi telesi pred dežjem zaščitili udeležence srečanja Titovih mest. Krajani Kavč so s tem. pa tudi sicer, pokazali najlepše človeške vrline — neposrednost. odprtost, srčnost in človeško toplino.
Enako je bilo ob vseh drugih priložnostih. srečanjih, uradnih in neuradnih, Velenjčani ste se pokazali kol pravi gostitelji. S svojim gostoljubjem, enostavnostjo in neposrednostjo, ste nam pripravili nepozabne vtise. Čeprav nismo govorili v istem jeziku, nam to ni onemogočilo odličnega sporazumevanja. Ob vsaki priložnosti smo si znali povedati šalo, se nasmejati iz srca in do solz. zapeli pesmi v vseh jezikih.
Nepravičen bi bil. če ne bi napisal nekaj besed o otrocih — udeležencih tega srečanja. S svojim druženjem ob vseh priložnostih so najlepše pokazali kako se razvija tovarištvo in prijateljstvo, kako se razvija in ohranja bratstvo in enotnost. Različni jeziki niso bili niti najmanjša ovira! In pri slovesu smo videli objokana otroška lica in žalost, ker ne bodo več skupaj. To je najboljši dokaz, da so ta srečanja popolnoma uspela. V tem primeru bi morali tudi odrasli izvleči nauk in se nekaj več naučili od otrok.
Dragi Velenjčani! Imate lepo mesto, z zelenjem in cvetjem, obkroženi s hribi, s prelepo okolico, mesto v katerem najbolj poudarjate človeka. Bivanje pri vas in srečanje z vami mi bodo ostala v najlepšem spominu, z željo, da r as znova obiščem in se srečam z vami. Najlepša hvala za vse!	Petar Mijuškovič
Titov Vrbas
KONCERT SLOVENSKIH MADRIGALI-STOV
V	soboto, 6. avgusta, ob 20.00, bo v cerkvi Sv. Marije v starem Velenju koncert Slovenskih ma-drigalistov, ki so mu dali naslov MUSICA NOSTER AMOR. Na svoj račun bodo prišli vsi ljubitelji duhovne glasbe, ki so jim všeč skladbe starih renesančnih mojstrov — Gallusa, Arcadelta, Schutza, da Palestrine, Hasslerja, di Venosa in Bacha.
V	drugem delu bo zapel Mon-teverdijevo Mašo za 4 glasove, ki se bo prijetno ujemala z baročnim ambientom cerkve v starem Velenju.
Večina pevcev Slovenskih ma-drigalistov so študentje in diplomanti z visoko glasbeno izobrazbo. Samo v poletnih mesecih je zbor nastopil v Ljubljani, Rogaški Slatini, v Grobljah pri Domžalah, v Kamniku in na Bledu.
Zbor vodi prof. Janez BOLE. Med poznavalci zborovske glasbe je malo ljudi, ki bi ne vedeli zanj. Boleta poznamo že kot prvega umetniškega vodjo Slovenskega okteta, dirigenta zbora Slovenske filharmonije, APZ Tone Tomšič, zbora Srednje glasbene šole in Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer je dolga leta tudi poučeval. S temi zbori in s SLOVENSKIMI MADRIGALISTI je posnel več gramofonskih plošč. Sicer pa sodi prof. Janez Bole med naše največje poznavalce renesančne vokalne glasbe, predvsem Gallusa, in se s svojo interpretacijo teh skladb lahko meri v evropskem, če ne svetovnem merilu.
Vstopnice po 3.000 din bodo prodajali eno uro pred koncertom.
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratko-valovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec) megaherca.
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na Upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju vsak dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa popoldne od 13. do 16. ure.
V poletnih mesecih so oddaje Radia Velenje bolj sproščene. Izogibamo se klasični shemi in uvrščamo v spored več vedre glasbe in sproščenih razgovorov. Pogosto vas bomo dragi poslušalci, drage poslušalke, povabili k sodelovanju, k oblikovanju naših oddaj. Klicali nas boste lahko po telefonu 955 963.
PETEK, 5. avgusta: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje
Radia Ljubljane); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Z mikrofonom med vami; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 7. avgusta: I 1.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.15 Kdaj, kje, kam; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 8. avgusta: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in do-mevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi: 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 10. julija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj. kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne Radia Velenje, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi.
Gostišče »Pri Vidi« iz Zavodenj
je zaradi obnovitvenih del — dopusta, zaprto do konca avgusta.
Za obisk se spet priporočajo od 2. septembra dalje.
KINO
REDNI KINO
Četrtek in petek, 4. in 5. 8. ob 18. in 20. uri NESREČNA PRIVLAČNOST - ameriški, tri-ler. Vloga: Michael Douglas
Petek, 5. 8. ob 10. uri sobota in nedelja, 6. in 7. 8. ob 18. in 20. uri DEVET NINJINIH SMRTI — ameriški, karate. Vloga: Sho Kosugi
Ponedeljek, 8. 8. ob 10., 18. in 20. uri OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI — italijanski, akcijski. Vloga: Bud Spencer, Teren-ce Hill
Torek, 9. 8. ob 18. in 20. uri LOV NA MOŽA — ameriški, akcijski. Vloga: John Ethane Wayne
Sreda, 10. 8. ob 10., 18. in 20. uri LJUDJE MAČKE - ameriški, grozljivka. Vloga: Nastassia Kinski
NOČNI PROGRAM - v tem tednu bomo predvajali ZVEZDA PORNO FILMA — ameriški, trda erotika. Vloga: Kelly Nicholas
Predstave bodo:
—	v četrtek, petek in soboto, 4., 5. in 6. 8. ob 22. uri v REDNEM KINU
—	v soboto, 6. 8. ob 20. uri v ŠOŠTANJU
—	v nedeljo, 7. 8. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI in
—	petek, 4. 8. ob 24. uri RTC GOLTE-BIFE (Spod. postaja nihalke)
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 6. 8. ob 18. uri ZADNJA POSEJ DONOVA AVAN; TURA — ameriški, akcijski
Nedelja, 7. 8. ob 20. uri NESREČNA PRIVLAČNOST -ameriški, triler.
Ponedeljek, 8. 8. ob 20. uri DEVET NINJINIH SMRTI — ameriški, karate
Sreda, 10. 8. ob 20. uri LOV NA MOŽA — ameriški, akcijski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. 8. ob 20. uri ZADNJA POSEJ DONOVA AVANTURA — ameriški, akcijski
Torek, 9. 8. ob 20. uri DEVET NINJINIH SMRTI - ameriški, karate
RTC GOLTE-BIFE
(Spod. postaja nihalke Žekovec)
Petek, 5. 8. ob 21. uri DEVET NINJINIH SMRTI - ameriški, karate
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
ft REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o.
t-^ Titovo Velenje
K

DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor
Delavski svet TOZD Zračenje ter
Delavski svet TOZD Higiena, tehnika in zaščita
RAZPISUJETA
dela in naloge
1.	VODJA TOZD ZRAČENJE
2.	VODJA TOZD HIGIENA, TEHNIKA IN ZAŠČITA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje
pogoje:
Ad 1.
—	najmanj srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) rudarske smeri;
—	3 leta delovnih izkušenj;
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela;
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah;
Ad 2.
—	najmanj srednja strokovna izobrazba (V. stopnja);
—	3 leta delovnih izkušenj;
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela;
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«.
Izbran delavec bo imenovan za 4 leta.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SREČNO!
KDOR IŠČE - TA NAJDE
UGODNA PONUDBA - DOBER NAKUP!
V Blagovnici GORICA TITOVO VELENJE — oddelek DISCONT
niCM

MIERX
Vino, pecivo, mineralne vode, žgane pijače, sadne sokove, vloženo povrtnino, čokolado, pralna in čistilna sredstva, proizvode Paloma in še kaj dobite v večjih količinah s POPUSTOM
VEČJI NAKUP — VEČJI PRIHRANEK
POTROŠNIK
gorenje
o.a. 63320 Titovo Vetenie. Partizanska cesta 12
GORENJE COMMERCE
Titovo Velenje, Partizanska cesta 12
Komisija za delovna razmerja oglaša
naslednja prosta dela in naloge v sektorju tržnih priprav:
1.	VODJA ODDELKA EP IN PP
2.	PROJEKTANT SEJMOV IN RAZSTAV
3.	SAMOSTOJNI OBLIKOVALEC PLOSKOVNIH MATERIALOV
4.	SAMOSTOJNI PLANER-KALKULANT TRŽNIH KOMUNIKACIJ
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.
—	visokošolska izobrazba družboslovne ali ekonomske smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	aktivno znanje enega tujega jezika pod 2.
—	visokošolska izobrazba (dipl. inž. ali arhitekt)
—	4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	aktivno znanje enega tujega jezika pod 3.
—	visokošolska izobrazba (dipl. grafik ali dipl. oblikovalec)
—	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	aktivno znanje enega tujega jezika pod 4.
—	visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	obvladovanje VVORDSTAR-. MULTIPLAH-a in manj zahtevnega programskega jezika
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih DO Gorenje COMMERCE v trajanju 65 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE COMMERCE oddelek kadrovskih in socialnih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Izjava št. 4
wtsx0 £10106*0 drustvo
ZELENI »zavirajo« razvoj! Ta očitek je zelo pogost v razpravah, polemikah in javnih občilih. Res razmišljamo o napredku drugače, kot za zdaj še najbrž večina ljudi naše družbe:
1.	Tehnični razvoj smo ločili od razvoja človeka. V tem smo prišli že tako daleč, da človeka žrtvujemo zanj. Želimo si udobja, zato ustvarjamo stroje. Toda ali so tega udobja vsi deležni — tudi delavci za trakom, ki strežejo tem strojem? Njihovo delo je res fizično lažje kot nekoč, zato pa so psihomotorično izkoriščeni do skrajnosti.
Tehničnemu razvoju žrtvujemo tudi ljudi, ki so izpostavljeni njegovemu zastrupljevanju in se tolažimo, da je to le manjšina. Toda to razčlovečuje naše medsebojne odnose.
2.	V imenu razvoja in znanosti se razčlovečujejo znanstveniki. N.pr.: v laboratorijih mučijo in pobijajo na milijone živali, predvsem visoko razviia«ki so po svoji telesni zgradbi (tudi po živčnem sistemu!) podobne človeku, s frazami: da bomo razumeli funkcioniranje človeka in ga znali zdraviti.
Či ostane znanstvenik hladen ob trpljenju živali, bo ostal hladen tudi ob trpljenju ljudi. Že v šolah
z vivisekcijami pri pouku biologije začnemo z razčlovečenjem, saj s takim poukom učenci izgubijo veliko več na čustvenem področju, kot pridobijo na znanstvenem — izgubijo spoštovanje življenja.
Ce hočemo osvestiti ljudi, da bodo varovali naravo in človeka, jim moramo privzgojiti spoštovanje vsakršnega življenja.
3. Sprašujemo se, v čem nam je tehnični razvoj prinesel napredek:
—	V udobju? Odpravili smo fizični napor in si naložili psihičnega. Od psihično utrujenega človeka pa ne moremo pričakovati, da bo dober tovariš, dober zakonski drug, niti dober in potrpežljiv vzgojitelj svojih otrok, še manj pa odgovoren soustvarjalec družbenega napredka.
—	V zdravljenju bolezni in umiranju? Tu se vrtimo v začaranem krogu, odkrivanju novih zdravil sledijo nove bolezni. Nekoliko zlobno razmišljamo na glas: včasih so ljudje umirali za pljučnicami in sepsami nekaj dni, zdaj umirajo za rakom in posledicami infarkta tudi nekaj let. Vzrok za našo smrt v starejših letih sta le še rak in infarkt, ta otroka industrijskega vpliva na okolje.
—	V medsebojnih odnosih? V svojem razvoju smo dosegli predvsem to, da je naša medsebojna odvisnost vse večja. Zato bi morala naraščati tudi naša odgovornost (do ljudi in ostalega življenja). Toda na področju odgovornosti smo naredili bore malo; koliko zakonov nas ščiti, nas ljudi in naravo pred vplivi razvoja?
Eden glavnih problemov, da ne zavarujemo narave in človeka, je DENAR. Kdor se izgovarja na ta vzrok, je razčlovečen in neodgovoren. Kadar v družini nekdo zboli, se vsi ostali člani odpovedo vsakršnim dobrinam, vsa sredstva: materialna in duhovna se namenijo za pomoč bolniku, dokler ne ozdravi.
Enaki odnosi bi morali zmagovati tudi v družbi, če je ta dovolj razvita: skrb za bolno naravo in človeka bi ji morala biti na prvem mestu, ne pa »razvoj«, kateri še bolj pospešuje njuno uničenje.
Marija Šavor
4. avgusta 1988 * titovo velenje	NAS OBVESCEVALEC _ , ,„„	nas cas * stran 7
		
Koledar
Četrtek, 4. avgusta — NEDELJ KA PETEK, 5. avgusta — snežana
SOBOTA, 6. avgusta — VLASTA
NEDELJA, 7, avgusta — KAJETAN
PONEDELJEK, 8. avgusta -DOMINIK
TOREK, 9. avgusta - ROMAN SREDA, 10. avgusta — LOVRENC
MALI OGLAS!
30 m! TRDEGA TERVOLA, debeline 5 cm in 16 m!, plošč knin-gips, ugodno prodam. Telefon 853-944, dopoldne oziroma 857-586, zvečer.
NOV ŠOTOR INDUPLATI za 4
osebe in gumijast čoln Beograd Šport prodam. Telefon 854-338, od 19. do 20. ure. P-126, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Telefon 855-060, od 11. do 15. ure in 855-902, od 18. do 20. ure.
ITISON IN TEPIH poceni prodam. Telefon 856-067. KUPIM GRADBENO BARAKO. Telefon 882-293. KINTA KUNTE PRODAM Te lefon 854-212.
PODUCUJEM NEMŠČINO, FIZIKO, MEHANIKO IN ELEKTROTEHNIKO Telefon
853-087.
PRODAM MZ-ETZ 250, letnik 1983, prevoženih 4500 km, v odličnem stanju ter cerkular za obrezovanje tramov ugodno prodam za nizko ceno. Tajnšek Franc, Arnače 26, Šentilj. GOLF DIESEL, letnik 1985, 33.000 km prodam. Telefon 855-454.
UGODNO PRODAM BARVNI
TV. Telefon 855-390, od 20. ure dalje.
SPALNICO PRODAM za 70
SM. Telefon 853-615. PRODAM TROSILEC UMETNEGA GNOJA, znamke Gorenje Muta. Anton Stenšek, Žlabor 31, Nazarje.
ZASTAVA 101 SUPER, letnik 1979, prodam. Telefon 831-215, dopoldne in popoldne.
LEDOMAT OBODIN 55 prodam. Telefon 831-438, po 15. uri. NOVO STREŠNO OKNO EKO 112 x 85 prodam po ugodni ceni. Telefon 831-198. KAVČ POSTELJO in dva fotelja prodam. Telefon 882-782. KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 858-306.
JUGO 45 A, letnik 1986, garaži-ran, prevoženih 17.000 km prodam. Milan Novak, Lukovica 6 A, Šoštanj.
FIAT 126 P. letnik 1977, obnovljen in Tomos 14M, star i leto, prodam. Telefon 882-226. STREŠNO OPEKO, dvozare-zno, rabljeno, cca 2,5 milijona komadov ugodno prodam. Telefon 858-357.
OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1982, z novim motorjem, prevoženih 20.000 km, ugodno prodam. Telefon 884-113. TABORNIŠKI ŠOTOR ZA 4 OSEBE Z BALDAHINOM PRODAM. Telefon 701-426. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE prodaja piščance nesnice, stare 18 tednov, pasme Hiseks, dvakrat cepljene, hranjene s koruznim šrotom. Dobite jih po ugodni ceni, vendar ta cena pa-velja le nekaj dni. Telefon 062-873-202.
BRAKO PRIKOLICO in zadnji odbijač za GoIfa-78 prodam. Telefon 857-153.
GLISER PRODAM ali kupim motor zanj oziroma grem v so-lastništvo. Drago 721-520. OPRAVLJAM	PREVOZE
KAMP PRIKOLIC, ČOLNOV IN KAMP OPREME ter zimova-nje, servisiranje in čiščenje. Drago 721-520.
NOSILCE dolžine 4 m in 4,20 m, polnila siporeks 25 x 30 x 60 in 12 m ter jasli za hlev, prodam. Drago 721-520. OSEBNI AVTO SUMBEAM SLX, letnik 1974, prodam ali menjam. Prodam tudi Renault 10 za rezervne dele; tudi na kredit. Telefon 888-217 zvečer. ROLETE, plastične in lesene, izdelujemo in vgrajujemo v vseh barvah in izvedbah. Telefon 24-296.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
NOVO V VELENJU
OBIŠČITE
Snack bar ANI
v novem naselju Šalek 89,
kjer vam nudimo bogato izbiro cock-tailov in raznih drugih napitkov. Za obisk se priporočamo.
Dežurstva
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK:
6. in 7. avgusta dr. Ivan Janežič, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 5. avgusta do 12. avgusta je dežurni veterinar dr. Franc Blatnik, Prešernova 22/e, Telefon: 857-223.
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 4. avgusta dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Koče-var
Petek, 5. avgusta — dnevni dežurni dr. Silvana Popov, nočni dežurni dr. Šolar
Sobota, 6. avgusta in nedelja 7. avgusta — glavni dežurni dr. Renko Oskar, notranji dežurni dr. Draško Vrabič
Ponedeljek, 8. avgusta — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Silvana Popov
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
GORENJE-COMMERCE	visokošolska izobrazba družboslovne ali eko-						
	nom. s.	— vodja oddelka EP in PP	4	nč	8	880.000	1
GORENJE-COMMERCE	visokošolska izobrazba						
	(dipl. ing. ali arhitekt)	— projektant sejmov in razstav	4	nč	8	880.000	1
GORENJE-COMMERCE	visokošolska izobrazba (dipl. grafik ali dipl. obli-						
	kov.)	— samostojni oblik, pleskovhih mat.	3	nč	8	880.000	1
GORENJE-COMMERCE	visokošolska ali višja iz.						
	ekonomske smeri	— sam. planer kalkulant tržnih komu.	3/5	nč	8	720.000	1
GORENJE-INTERNA BANKA	ekonomist	— vodja oddelka vrednostnih papirjev	3	nč	8	685.000	1
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev

Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska _ zadruga Mozirje n.sub.o.
MERCATOR — ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb po 16. čl. pravilnika o delovnih razmerjih ponovno razpisuje dela in naloge
VODJA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA
Pogoji so:
visoka izobrazba ekonomske smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, ustrezne družbenopolitične vrline.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE z oznako »za delavski svet DSSS«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi delavskega sveta.
gorenje
GORENJE INTERNA BANKA, n. sub. o. TITOVO VELENJE DELOVNA SKUPNOST
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge
VODJA ODDELKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje
—	VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	možna z delom pridobljena delovna zmožnost
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DS GORENJE INTERNA BANKA — kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje, Prešernova 8.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec
Franc Vrčkovnik
strojni delovodja
Ohranili ga bomo v trajnem spominu
KOLEKTIV DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
RISALNI BIRO &
GRAFIKA
Prevalje Od grafičnega designa do tiska Kersnikova 17 VELF"

Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska __zadruga Mozirje n.sub.o.
MERCATOR-ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima po zelo ugodni ceni RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 5. avgusta 1988 dalje do razprodaje
na farmi v VARPOLJU pri Rečici ob Savinji.
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku. Informacije po telefonu: 063 831-192.
titovo velenje
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA«
TITOVO VELENJE DELAVSKI SVET DO
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
POMOČNIK DIREKTORJA DO ZA KOMERCIALNO PODROČJE IN EKONOMIKO
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	da imajo visoko ali višjo izobrazbo (VI. ali VII. stopnje) ekonomske ali komercialne smeri
2.	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah ekonomsko-komercialne dejavnosti
3.	predložiti koncept uresničevanja razvojnega programa DO s svojega področja
4.	da s svojim delom dokazujejo odgovornost do razvoja samoupravnih in tovariških odnosov in imajo smisel za timsko delo.
Mandat traja 4 leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v roku 8 dni od dneva objave razpisa na naslov DO »ERA« Titovo Velenje — Prešernova 10 z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na javni razpis.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta in dedka
Franca Vrčkovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili do zadnjega doma. Zahvaljujemo se tudi godbenikom, pevcem, govornikom ter duhovniku za
opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nedoumljivi izgubi našega očeta in starega očeta
Janeza Dolinarja
24. 3. 1915 - 25. 7. 1988
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in sodelavcem za
izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej hvala govorniku tovarišu Gorograncu za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in godbi Zarja iz Šoštanja.
Žalujoči vsi njegovi
Popravila ravnih streh in obnove stanovanj
Imam res streho nad glavo, če mi teče po njej?
Med ljubenskimi flosarji
Trdo delo in dobro plačilo
Desetletja je splavarjenje opredeljevalo delo in življenje ljudi ob Savinji in Dreti in jim v veliki meri rezalo vsakdanji kos kruha. Za trdo delo — dobro plačilo, pravijo nekdanji flosarji. Čas neusmiljeno hiti in njihove vrste se redčijo, na Ljubnem in tudi sicer v Gornji Savinjski dolini, pa so to bogato dediščino ohranili in jo bodo negovali še naprej. Posebej seveda na Ljubnem, saj se njihov »Flosarski bal« bliža tridesetletnici, s svojo bližnjo 28. ponovitvijo pa je zagotovo v vrhu slovenskih narodopisnih prireditev.
Tudi takole izgleda ponekod notranjost stanovanj
Naše mesto se je v teh dopustniških dneh močno izpraznilo, aktivnosti so na vseh področjih zamrle. Nam novinarjem v teh dneh ni lahko. Pa ne zaradi vročine, ki nas sicer tudi daje. Predvsem zato, ker nam že zmanjkuje idej, o čem pisati, da bodo bralci tudi v brezskrbnih počitniških dneh, radi prebirali naše strani. Prav zaradi tega smo bili v našem uredništvu prejšnji teden resnično veseli povabila začasnega vodje skupnih strokovnih služb sisov gospodarskih dejavnosti Toneta Hladina, da si skupaj ogledamo, kako potekajo adaptacije streh in stanovanj po Titovem Velenju in Šoštanju.
Dobimo se v petek zjutraj. Pobudnik akcije Tone Hladin, referentka stanovanjske skupnosti Olga Peciga, direktor tozda Stanovanjska oskrba Damijan Likar in avtorica tega članka. Vsak ima svojo nalogo, moja je seveda, da vse kar vidim, prenesem na papir.
DESETLETNA GARANCIJA
Naša prva postojanka je Prešernova 9 v Titovem Velenju, kjer delavci Stanovanjske oskrbe sanirajo streho, ki je povzročila že
individualnih naj ne bi bilo), pa otroci in ženske z visokimi petami .. .
PA TAK NADZOR!
Pot nas vodi naprej do Jenkove 12, kjer je streha že sanirana. Nameščeni so tudi žlebovi (že dva meseca) izvajalec — Rekova gradbena dejavnost, pa ni poskrbel za odtok. Tako bo voda iz žlebov (na srečo je bilo doslej suho poletje in ni bilo problemov) odtekala po strehah in balkonih. Vse to dopušča Zavod za urbanizem, ki svojo nadzorno nalogo neodgovorno opravlja. Seveda
»Vse od naselitve tukaj, imamo težave,« pravi Rado Pungartnik (zadnji z desne). »Nad zamakanjem se pritožujejo tudi delavci Vegrada, pa sem jim dejal, tako kot ste zgradili, takšno imate.« Na sliki poleg njega od leve proti desni: Damjan Likar, Tone Hladin in Olga Peciga.
veliko sivih las tukajšnjim stanovalcem, še posebej predsedniku hišnega sveta Radu Pungartniku, ki se nam pridruži. Pred vodo stanovalci gornjih nadstropij nikoli niso bili varni, saj je ob deževju vedno zamakalo. Kako tudi ne, saj je na ravni strehi toliko pomanjkljivosti, da je kar neverjetno. Naj omenim samo, da so nameščeni odtočni kanali na viš-jeležečih mestih. Ravna streha je na žalost vse prej kot ravna. Direktor tozda Stanovanjska oskrba Damjan Likarje zagotovil, da v bodoče ne bo več tako. Odstranili so namreč naklonski beton in tako zagotovili, da bodo odtočni jaški služili svojemu namenu. Poskrbeli pa so tudi za potrebno izolacijo. Za vse to bodo porabili 101 milijon dinarjev, z deli pa bodo zaključili v teh dneh. In kar je tudi zelo pomembno — za opravljeno delo dajejo desetletno garancijo. Rado Pungartnik je pridal, da je z vsem, kar je bilo doslej narejenega zadovoljen. Čaka pa ga naloga. V bloku se bodo morali dogovoriti in doseči, da po nepohodnih strehah, ne bodo hodili. Tega si v preteklosti mnogi niso dali reči. Tako tisti, ki so nameščali televizijske antene (čeprav imajo skupinsko in
povprašamo, kako je s sanacijo stanovanj v tej stolpnici. O tem smo pisali tudi v našem tedniku. Ta pa je še vedno negotova. Priskrbeli so si mnenje mariborske univerze, ki je ugotovila, da je glavni problem vgradnja različnih vrst materialov in za sanacijo bo treba zbrati kar zajeten kupček denarja. Kje, kako in kdaj, še ni jasno.
RES JE NEVARNO, SAMO ...
Prav tako moji sopopotniki tudi še niso vedeli, kako se bodo spopadli s problemom odpadanja fasadnih plošč na Jenkovi 19. To zgradbo je zgradil Vegrad pred 12. leti, fasadne plošče, pa odpadajo zaradi nepravilnega sidranja. Stanovanjska skupnost se je skušala dogovoriti, da bi izvajalec napako odpravil, ta pa je pripeljal sodnega izvedenca in jih obvestil, da je odpadanje fasadnih plošč nevarno?! Na tej stanovanjski stolpnici pa so že pred tem popravili betonske robove, ki so prav tako odstopali. Tudi to je bilo smrtno nevarno, saj tehta takšen rob kar 90 kg. Upamo lahko, da bodo čim prej popravljene tudi fasadne plošče, saj bi bilo preveč tragično, če bi
Obnavljajo tudi stanovanja na cesti Heroja Šercerjeva, v stavbi, ki se je je oprijelo ime »ubožnica«. Tako za izvajalce del kot tukajšnje stanovalce je bilo težko, ker so izvajali tako obsežna dela, ne da bi jih preselili. Zdaj, ko se dela bližajo h koncu, so zelo zadovoljni.
enajstimi leti, torej že pred prvo vojno in je zagotovo edini še živeči, ki je bil tako daleč še pred prvo vojno. Do Beograda je prišel prvič leta 1919. Seveda je takrat še pomagal očetu. »Krmaniš sem postal leta 1925, trgovino z lesom pa sem za očetom prevzel tudi sam. Svoj les sem vozil do Pančeva, Zemuna, Beograda, Kovina, Smedereva, moj brat pa je imel v Županji tudi svoje skladišče. Vozil sem večinom domač les, če pa svojega flosa nisem imel, sem pomagal tudi drugim. Seveda vsi trgovci ali gospodarji niso vozili, bilo pa je to zahtevno in naporno delo. Poskrbeti si moral za vse, za vožnjo, za vse ostale flosarje, prodajo in za vrnitev domov. Prodaja takrat ni bila problem in prodajali smo cele flose, le izjemoma na drobno in še to samo v primeru, če nas je med vožnjo kdo kar v čolnu naprosil za kakšno desko. Plačilo je bilo dobro, zlasti ob ugodnih razmerah, ko sem prišel do Beograda celo v dvanajstih dneh, za flosarje je bilo dobro poskrbljeno, napori pa seveda odvisni od vremena in višine vode. Zadnjič sem peljal do Beograda, ko je bila že vojna. Tako se spomnim, da je bil most v Ze-munu porušen in pod vodo in sem lahko peljal kar nad njim. Vsega je bilo dovolj na flosu, trdega dela, pa tudi dogodivščin in veselja.«
Najmlajši med to trojico je MAKS JUVAN, ki bo imel ob letošnjem balu še eno posebno nalogo. Sicer pa najprej o njegovi flosariji. »Še ko sem hodil v šolo sem očetu pomagal pri flosarskih delih. Lažjih seveda, »smukal sem deske za arp«. Tako se je začelo in ko sem končal šolo, sem kot tretji na flosu vozil do Letuša kakšni dve leti, kasneje do Celja, če pa ni bilo dovolj flosarjev sem dobil priložnost tudi za vožnjo naprej. V Beogradu sem bil dvakrat, vendar po vojni. Ob lepem vremenu na flosu ni bilo težko, huje je bilo v slabih razmerah. Trdo smo morali delati, vozili smo dalj časa, »Ion« pa je bil enak, ne glede na napore in čas. Kilogram kruha je bil takrat 1,5 dinarja, z vožnjo do Celja pa sem zaslužil do 120 dinarjev. Ni bilo slabo.«
/- S
Maks Juvan, splavar in letos »vahtar«
Kot že rečeno bo imel Maks na prireditvah ob letošnjem balu posebno nalogo. Ljubenci so namreč pobrskali po izročilu in našli »vahtarja« in to nalogo bo v noči med petkom in soboto ponazoril Maks Juvan. »V letih med obema vojnama smo imeli na Ljubnem »vahtarja«. Predvsem je bila njegova naloga požarna varnost. Hodil je po trgu in ob morebitnem požaru z zvo-njenjem v cerkvi opozoril in prebudil speče krajane. Požarov takrat ni bilo malo, sicer pa je imel še druge naloge. Flosarji smo hodili zgodaj na pot. Budilk je bilo malo, in če nisi želel zamuditi, si naročil vahtarju, da te je zbudil ob določeni uri. Pa še nekaj. Denarja je bilo malo in malo prevozov. Če si želel na obisk ali pregled v bolnišnico v Celje, si moral zgodaj na pot do Paške vasi ali Šmartnega. S kolesom ali peš na vlak in si zopet naročil vahtarju. Ta je sicer vsako uro glasno zapel »ura je polnoč odbila, ura je ena odbila«. .., pri tem pa si je pomagal še s kakšnim zanimivim stavkom.« Tako je bilo nekoč, ne tako davno, pa vendar že skoraj pozabljeno, zato je prav in lepo, da starejši Ljubenci mlajšim obudijo tudi ta običaj.
J. Plesnik
Zdaj zanesljivo ne bo več točilo, pravijo delavci tozda Stanovanjska oskrba
to naredili šele, ko bi se pripetila kakšna nesreča.
Ustavimo se še v Pesju, na Špeglovi 1, kjer obnavlja stanovanjska skupnost dotrajane instalacije. Tu bi bilo treba zamenjati tudi okna, vendar je za to zmanjkalo sredstev. Škoda, ko bi lahko opravili vse ob enem in ne bi stanovalcev dvakrat vznemirjali.
IZ STARIH LEPA NOVA
STANOVANJA
Na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju so se lotili temeljite obnove stanovanj. Nekdanja stara stanovanja, brez sanitarij, so postala lepa in moderna. Žal jim je tudi tu zmanjkalo denarja za celovito obnovo. Tako je ta hiša (dela so v zaključni fazi) obnovljena le od znotraj, zunaj pa ima staro podobo. Žal pa ta dela ne potekajo tako kot bi v Stanovanjski skupnosti želeli. Opravljena bi namreč morala biti že do konca aprila. Zaradi tega še
spopadla z njim. Pa se bo enkrat treba.
ZA STREHE JA, ZA STANOVANJA PA ŠE NI DENARJA
Spet smo v Titovem Velenju. Tokrat na Šaleški oziroma Rudarski cesti, kjer so prav tako v teku obsežna dela, ki bodo veljala stanovanjsko skupnost 1,5 milijarde dinarjev. Na Rudarski 2 so že začeli z gradnjo nadstrešni-ce. Zaenkrat bodo postavili le streho, kasneje pa bo mogoče tu urediti stanovanja. Žal trenutno nimajo tega denarja, še posebej, ker morajo stranke gornjih nadstropij v tem primeru preseliti.
Enaka dela bodo opravili tudi na Kidričevi 1—9 in 9—15 (dom upokojencev) in Šaleški 18. Z izvajalcem (Vegrad) so se dogovorili, da bodo ta dela opravili v 122. dneh. Časa res ni veliko, vendar se jesen in z njo deževje,
niso mogli začeti z adaptacijo hiše nasproti Bratov Mravljakov 7, ker niso mogli preseliti strank. Vse to je nakopalo Stanovanjski skupnosti veliko problemov, tudi finančne narave. Od izvajalca — rudniške gradbene dejavnosti bodo zahtevali, da pokrije nastalo škodo.
IZ »UBOŽNICE« PALAČA
Zelo obseženje bil poseg tudi na hiši Heroja Sercerja 2. V njej so bila prav gotovo ena najslabših stanovanj v občini Velenje. Zdaj ni več tako. Vsa stanovanja (tudi ta dela so v zaključni fazi) so dobila vodovod, toplovod, sanitarije. Seveda pa tukajšnjim stanovalcem zadnje čase ni bilo lahko. Vsa dela so namreč izvajali, ne da bi jih preselili. Pa so tegobe pozabljene, so dejali nekateri, ki smo jih srečali, saj se bodo njihove stanovanjske razmere, že v dobrem tednu, ko se bodo izvajalci, delavci Vekosa, umaknili, pomembno izboljšale. Adaptacija te hiše je veljala stanovanjsko skupnost 195 milijonov dinarjev.
Malo se še sprehodimo po Šoštanju. Pridruži se nam krajevni funkcionar Martin Primožič. Ogledamo si še stanovanjsko hišo Aškerčeva 10, kije povsem neprimerna za bivanje, njen lastnik pa je Vegrad. Zaenkrat se stanovanjski skupnosti, kljub prizadevanjem še ni uspelo dogovoriti, da bi jo porušili. Pridobili bi mesto za gradnjo novih stanovanj. Sicer pa takšnega mesta niti ni tako malo, ugotavljamo. Očitno pa si projektanti teren bolj redko ogledajo.
Ozremo se proti graščini, kjer so prav tako neprimerna stanovanja. To pa je vsaj še za enkrat za velenjsko stanovanjsko skupnost prevelik zalogaj, da bi se
V petek, soboto in nedeljo bo na Ljubnem dan in noč zanimivo in prijetno. Bežni spomini »ta pravih« flosarjev pred tem zato ne bodo odveč. Spomini najstarejšega po letih, flosarja z najdaljšim »stažem« in obenem lesnega trgovca ter enega mlajših.
Prednost ima seveda najstarejši med njimi, JANEZ ZALEŽ-NIK, rojen še v zadnjem letu prejšnjega stoletja, leta 1899 torej, s flosarijo pa se je pričel ukvarjati dokaj pozno, leta 1925. Sicer je bil doma na manjši kmetiji, dinarje si je služil tudi kot furman, vse skupaj pa je bilo premalo za spodobno življenje. Rešitev je bila torej plavljenje lesa in flosarija. »Delo je bilo težko in nevarno, plačilo pa dobro. Škoda je bila v tem, da delo ni
ki je največji sovražnik ravnih premočljivih streh, hitro približuje. Na Šaleški 20 pa nameščajo okna. Imajo težave, saj dobavitelj opreme — Postroj Slovenske Konjice, zamuja roke.
Veliko smo videli, kako tudi ne, saj so v teku zares obsežna dela. Mnogim se bodo v tem letu pomembno izboljšale stanovanjske razmere.
Videli pa smo tudi, da ima stanovanjska skupnost težav na pretek. Z izvajalci. Ti so še naprej hudo nesolidni, zamujajo roke, in če jim ne stojiš neprestano za hrbtom, opravijo dela površno in malomarno. Pa pravimo, da je gradbenih del malo in da se je treba boriti za vsak posel. Po odnosu izvajalcev tega pogosto ni čutiti. Malomarni pa so pogosto tudi stanovalci sami, saj na stanovanja ne pazijo tako kot bi morali. Mnogi si prav gotovo sploh ne zaslužijo, da jim jih družba zagotovi. Takšni na primer, ki še straniščno školjko odmontirajo in jo prodajo, prav gotovo ne. In takšnih in podobnih primerov ni tako malo. O njih pa več kdaj drugič.
Mira Zakošek
Strehe imajo takšen okras, pa čeprav imajo stanovalci skupno anteno. Seveda se, ko nameščajo antene, sprehajajo po nepohodnih strehah.
Janez Zaleznik na sliki v izkaznici »Zadruge splavarjev Savinjske doline z omejeno zavezo« iz leta 1938
Franc Ciraj, splavar in lesni trgovec
je tudi lesni trgovec. Za tako dolg staž se ima zahvaliti prav slednjemu dejstvu. Z očetom, lesnim trgovcem, je s flosom do Roglice pri Zagrebu potoval že z
bilo stalno, odvisno predvsem od vremena in ugodne vode. Delo flosarjev so birti znali ceniti. Dobro so plačali in poskrbeli za vse drugo. Šiht je bil vreden 20 dinarjev, za vožnjo do Celja si dobil 100 dinarjev, pa še trikrat po pol litra vina in lcruh, če si imel možnost za naprej do Radeč, Roglice, Slavonskega Broda, Mitro-vice in Beograda pa si seveda dobil juho, meso, liter vina, tudi pot nazaj je plačal birt, vse, tudi cigarete. Ob slabem vremenu smo garali in trdo delali, ob lepem in ob dobri vodi ni bilo težav. Tako smo do Celja ob ugodnih razmerah vozili celo samo štiri ure, pot do Beograda in nazaj pa je trajala kakšne tri tedne. Seveda se je zgodilo, da smo do Celja vozili tudi štiri dni, ne glede na vreme in čas, pa je bilo plačilo enako. Vseeno je res, da smo dobro zaslužili, flosar do Beograda okrog 1.000 dinarjev, krmaniš pa 1.500. Prav krmaniš je imel glavno besedo, tudi če je bil na flosu gospodar. Nekateri gospodarji so bili na flosu, so splavarili, drugi niso in so v celoti zaupali krmanišu za vse posle. Ob tem plačilu naj povem, da je bila krava takrat vredna 800 dinarjev. Ker sem imel nekaj gozda, sem včasih peljal tudi svoj flos. Ob vseh stroških mi je od njegove skupne vrednosti ostala tretjina. Na leto sem tako s flosarijo zaslužil tudi več kot 15.000 dinarjev, kar ni bilo malo. Tisti, ki niso imeli doma ničesar, so pod hrasti na Forštu, današnje nogometno igrišče, poležavali in čakali na dež, na primerno vodo, na delo in zaslužek.«
FRANC CIRAJ, Vrabčev, je po letih mlajši od Janeza, je letnik 1903, bil pa je na flosu celih petdeset let. Ne le kot flosar, bil