----   317    ----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 26. sept. — Kar se je danes godilo v državnem zboru, vendar kaže, da zbornica poslancev ima drugačen obraz kakor prejšnja leta. Velikonemec iz Gradca dr. Rechbauer je godef sopet ono pesem iz prve seje, naj tudi danes zbornica si še ne voli predsednika in podpredsednikov, rekši, da še zbornica ni cela zato, ker še ni poslancev iz Pemskega, — Rechbauer se ve da ne pogreša Cehov, ampak le nemških ustavovernežev. — Dr. Costa pobija puhle fraze Rech-bauerjeve in kaže hinavstvo centralistično, ki se leta 1861. nikakor ni brigalo zato, da niti Magjarov niti Hrvatev ni bilo v državnem zboru, a to centralistom nemškim takrat ni bila nikakoršna overa, — zborovali so, ker so gospodarili; zdaj pa, kakor duše v vvi-cah, čakajo odrešenja po dohodu nemških bratcev iz Češkega. — Mavrhofer odgovarja z zvijačami dr. Costi, in graja postopanje ministerstva pri volitvah na Pem-skem, po kterem so zmogli Cehi, in pa to, da je na vrat na nos iz službe djalo tri c. kr. deželne glavarje zato, ker so v prvi seji zborovi šli pot ustavovernežev. Levica (ustavoverneži) se> ploskali „pravo, pravo" temu govoru in poslušalci na galeriji, ki so „meso ustavnega mesa" so jim pritrkovali, kar so mogli. — Ministerstva predsednik pa Potočki odgovori na to, naj zbornica danes le voli predsedništvo, grajam Mavrnoferjevim odgovoriti pride potem kmalu čas. — Potem se je glasovalo in z 68 proti 67 je obveljal sklep, da se volijo zbornici predsednik in dva podpredsednika. In izmed 133 glasovi je za predsednika dobil poslanec Hopfen 131 glasov. Sopet je menda to neki kompromis, kte-remu so pristopili tudi federalisti zato, da so odbili Giskro in Rechbauerja; — za prvega podpredsednika pa je bil izvoljen poslanec Vid ulic z 122 glasovi izmed 128, in grof Kuenberg z 110 glasovi izmed 119 za druzega. —- Dalje je poslanec Pas k o ti ni stavil nujni predlog, da se na ogovor cesarjev d& v ad-resi odgovor, in se v ta cilj in konec voli odsek z 15 poslanci, ki osnuje načrt adresi. Ker v to, da se predlog priznava za nujni predlog, ste potrebni dve tretjini glasov, ustavoverneži pa z rokami in nogami odbijajo začetek zborovanja, dokler gori omenjenih „ljubljencev iz Pemskega" ni v zbor, je padel ta predlog, ker ni dobil dve tretjinki glasov. Obveljal je pa vendar — vsaj z enim glasom — predlog, da se Pasko-tinijev nasvet za adreso ne tiska; — vsi centralisti so zoperglasovali. — In še enkrat je Rechbauer stopil na noge in predlagal, naj zbornica sklene, da se ne spusti v nikakoršno djansko obravnavo, dokler ni vlada vseh pomočkov (se ve da direktnih volitev, po kterih srce nemškutarsko hrepeni) poskusila, da peluski poslanci pridejo v zbor; zato je stavil nujni predlog, naj zbornica od vlade zahteva, da do onega časa odloži zborovanje. Al tudi ta predlog je padel, ker federalisti niso bili za-nj in tako centralistom vrnili njihovo prejšnje glasovanje. — Paskotini-jev predlog o adresi pride danes (27. sept.) na dnevni red. Da bi Poljaci bili politični značaji, kmalu bi bilo jezičnim centralistom konec, a žalibog, da Poljaci se kolebajo izmed centralistov in federalistov.
— Narodna in avtonomna stranka državnega zbora si je ustanovila svoj klub, ki se imenuje „klub desnega središča"; v tem klubu so Tirolci, Bukovinci, Dalmatinci, Istrijani, Goričani, tržaški baron Paskotini, gornje-avstrijski, štajarski in vorarlberški federalisti, pa tudi naši poslanci. Namen te skupščine je: porazum-ljenje in sprava med narodi avstrijskimi in tako obširna avtonomija vseh dežel, brez škode za državno pravo Ogerskega in ž njim združenih dežel,   kakor jo
določuje diploma oktoberska. Vsak mesec si klub voli svojega predsednika in namestnika njegovega in pa parlamentarično komisijo iz 3 udov in 2 namestnikov, kterim je naloga, da se z drugimi strankami državnega zbora po potrebi spuščajo v razgovor. Zdaj so v ta klub zbrani poslanci volili barona Paskotini-a za predsednika, in dr. Vidu lica za podpredsednika, v parlamentarično komisijo pa bar. D i p a u 1 i - a, dr. C o s t o in barona Hormuzaki-a, namestnika njim sta Črne in L j u bisa.
— Cesar je po zaslišanji svojega ministerstva odstavil od službe barona Laserja, barona Pocheta in barona Pillersdorfa, prvi je bil cesarski deželni glavar na Tirolskem, drugi na Moravskem, in tretji na Sleskem. Vzrok tej odstavi, ki je kot strela z jasnega neba udarila te velike gospode, je bil ta, da so v prvi seji državnega zbora glasovali za odlog zbo-rovih sej tako dolgo, da pemski zbor pošlje poslance v državni zbor. Zatega del pa je strahovit krik v vseh nemčurakih časnikih na Dunaji in povsod drugje, kjer bi radi v žlici vode potopili ministra Taaffe-a, posebno pa Petrino-ta, ki jim je najhuji trn v peti zato, ker je federalističnega duha in zel6 energičen mož. Žalibog, da niso vsi ministri njegovih misli! če tudi nemčurski judovski listi ne marajo niti za Laserja niti za Pocheta, ki sta služila vsaki sistemi, vendar zavoljo njih križajo zdaj ministerstvo, ktero tudi nam ni v srce priraščeno, samo zato, ker je odstavilo imenovane glavarje, ki so glasovali z ustavoverneži v oni seji državnega zbora.
Stajarsko. Iz Gradca. Razstava tukajšnja vabi vsaki dan mnogo ljudstva na ogled. Posebna gnječa je bila 22. dne t. m., ko je cesar ogledoval razstavo. Sprejeman je bil povsod z veliko slavo; zvečer po dohodu 21. dne t. m. mu je pevski zbor pel pod oknom, in meščansko krdelo mu je napravilo bakljado. Razstavo je cesar na drobno ogledal; v vinski dvorani si je dal kupico štajarskega šampanjca natočiti in je napil „na napredek" domačemu obrtnijstvu in kmetijstvu. — 2400 ^gold. je daroval množim ubožnim napravam.
Cesko. Iz Prage. Juter (v četrtek) se spet začne deželni zbor. Deželni glavar bode poročal o tem, kako je cesar sprejel deputacijo deželnega zbora, ces. namestnik bode bral vladni odgovor, in potem pride tehtna stvar v pretres, kaj naj stori deželni zbor: ali da pošlje poslance v državni zbor ali ne. Kakor se kaže, jih ne bo, čeravno so tudi važni glasovi za to, da jih pošlje. „Pokrok" veli federalistom državnega zbora, da jim Cehi v državnem zboru ne morejo koristiti, sebi pa bi iahkoumno vsekali smrtni udarec.
Hrvaško. — Prvo tiskovno pravdo v vojaški gra-nici pred vojaško sodnijo je imel Miškatovič, vrednik „Zatočnik" 19. sept. Sodili so trije avditorji. Razsodba ni še znana, ker jo mora generalna komanda potrditi. Iz francosko-pruskega bojišča. Zdaj se še le začne najhuji boj; kri bode v okolici Pariški tekla spoto-koma! Glavar francoske vlade Jules Faver je bil pri glavarju pruske vlade B is marku ter se je ž njim pogajal, da bi Francozi mir sklenili s Prusom; al Bis-mark je napel strune tako zel6, da se Francozi ne morejo udati takim zahtevam. Zahteval je za pogoj primirja: vse trdnjave vAlzaciji in Lotaringiji, pa tudi najmočnejši tabor na zahodnji strani Pariza, Mont-Va-terien imenovan, in pa mesto Strassburg. Tega pa francoska vlada ni hotela dovoliti, in začel se bode tedaj krvavi boj okoli Pariza, kterega je nemška armada že oklenila. Francoska vlada je že razposlala razglas po vsej deželi, v kterem pravi, da tako sramotnim zahtevam se Francoz ne more in ne sme udati, kajti to bi njihovo državo ponižalo do vrste malih držav, —
-----    318    -----
treba tedaj brambe do zadnjega, ali da zmagamo aH vsaj častno poginemo. Zgodilo pa se bode, da poginejo. Nemška armada je vkljub velikim zgubam še zmiraj silna, in ker je dosihmal zmagonosna bila, navdaja jo to z velikim pogumom, Francoz pa je ves potrt, in če je res, kar pripovedujejo sporočila, je 21. dne t. m. moral v Parizu samem kak hud nepokoj biti, kajti v daljne kraje so slišali strel topov in pušek. Dozdaj so Nemci Francozom vzeli: cesarja, enega maršala, 39 generalov, 3250 oficirjev, 118.750 vojakov, 10280 konj, 56 zastav (orlov), 120 mitrelezov (to je nekih topov nove iznajdbe, ktere ob enem vržejo celo trumo krogel med sovražnika), 690 topov (kanon), 400 ladij, sila veliko magazinov, orožja, streljiva, vojaške obleke, hrane za vojake, krme za konje, želežničnih vozov itd. — Ako je res, kar piše ruski časnik iz Petrograda, pritrjuje ruska vlada temu, kar pruska zahteva od Francozov. Menda je to plačilo Francozom za vojsko — v Krimu.
—  Iz Frankobroda se sliši, da vsaki dan se po-vrača sila velika truma bolnih (pa ne ranjenih) Prusov iz bojišča. Gotovo je, da je 88.000 nemških vojakov zapustilo Francosko zarad zdravja, prestavili so jih v nemške zdravejše kraje, da se ondod okrevajo. Poglavitne bolezni med armado so legar (tifus), griža in hude rane na nogah vsled silnih maršev. Treba toraj nadomestiti bolne vojake, in v ta namen v celi Nemčiji z vso silo pobirajo vse možke, ki niso čez 45 let stari. Kdor le more nositi puško, mora rad ali nerad v vojsko. Po vaseh zvonovi sklicujejo ljudstvo; kdor ni čez 45 let star, mora priti, če ne, plača 50 tolarjev kazni; zdravi se brž preoblečejo v vojaško suknjo, in se vvr-stijo ali v armado ali med brambovce. Tudi s konji se tako ravnd. Kdor s svojim konjem ne pride ob pravem času, plača 100 tolarjev kazni.   Grozovita je ta sila.
Iz Rima. — Rim je tedaj obsedla armada italijanskega kralja Viktora Emanvela. Boj je trajal le 4 ure zunaj mesta in le majhino krdelo papeževih vojakov se je zoperstavilo v mestu temu obsedanju. Cel6 dunajski Časniki, ki so večidel v židovskih rokah, ne morejo tajiti,   daje to rop;  ker  pa  dandanes  nikjer ne veljd
{>ravica, temuč le pest in sila, dostavljajo, da je vendar e dobro, da italijansko kraljestvo dobi koneeno svoje glavno mesto! V neki seji ogerske delegacije bil je govor o avstrijskem rimskem poročniku. Nadškof Haj-nald je pripovedoval, da je na svojem potovanji v Rim videl v papeževem mestu Bolonji narodne zastave vseh laških mest in dežel, med njimi bile so tudi zastave rimske in mesta Viterbo. „Pravo"! so kričali levičniki ogerske delegacije. Počasi, gospoda moja! — je rekel nadškof — videl sem tudi zastave mest, ktere Vam gotovo ne bi bile všeč, namreč zastave našega oger-skega mesta Reke, potem mesta Trst in Tridenta tirolskega. Bile so zakrite s črnim pajčolanom v znamenje žalosti, da tudi ona mesta niso že združena z italijanskim kraljestvom — in molčali so potem ogerski poslanci. Je li pravica italijanskega kraljestva do Reke, Trsta in Tridenta manjša nego do Rima, ako pravica obstaja v sili? Ali se ne bere vsaki dan, da Italijani zahtevajo Istro, Dalmacijo in južno Tirolsko v svojo last? Ali se ni pokazalo še le pred malo dnemi vTrstu, koso z osvečavo hoteli praznovati vhod kraljeve armade v Rim, in so kričali „živela republika!", da tudi tam je stranka, ktera ne želi druzega kot ze-dinjenje z Italijo?   Danes meni, jutri tebi!
—   2. oktobra bode glasovanje naroda (plebiscit) zavoljo vladne menitve. V Rimu se je osnovala začasna vlada. Več oblasti je vprašalo o poroštvih, ktera bodo dajala papežu samostojnost v duhovnih zadevah.