or sol
Nasloy — Address:
NOVA DOBA 6117 St. Clair Aye.
Cleveland, Ohio. (Tel Randolph 3889)
3<er:
(NEW ERA)
URADNO GLASU,O JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote.
Entered As Second Class Matter April 15tli, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
:0. 41 _ gTEV. 41
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY,
OCTOBER 10^11 1928
 -----------------
SREDA, 10. OKTOBRA 1928
VOL. IV
LETNIK IV.
DROBNE SLOVENSKE VESTI
Neugodne razmere v pre-[barskih okrožjih vzhoda in 8dnjega zapada prisilile so stotine naših rojakov, da so šli za kruhom drugam. Iz 'logarskih naselbin se roja-dnevno selijo v industrijska fsta, posebno v Detroit, Clev-®d in Chicago. Zdi se, da tudi slovenski delavci zače-Prihaja^i do prepričanja, da logarska industrija nima točnosti.
^i’uštvo št. 84 J. S. K. Jedil' v Trinidadu, Colo., bo v ^'Hjo 14. oktobra slovesno plavilo svojo dvajsetletnico. Reditve se udeleži tudi so-1*1 Joseph Pishler, glavni taj-k J. S. K. J.
1
Prihodnji koncert opernega :^ca g. Antona šublja se bo •1 v nedeljo 14. oktobra v Salle, Illinois. Slovenci ^kajšne okolice gotovo ne ^ zamudili izrednega du-^ega užitka, ki se jim bo 'iil.
>ti
ie 'e
^ Clevelanda je nedavno j ^toval v Jugoslavijo Mr. Beroš, znan mnogim Slojem, Hrvat po narodnosti fotograf po poklicu. V sta-^ajskih listih se zdaj čita, Mr. Beroš v Beogradu 'tainkal dolarsko zaroto, ka-žrtev je bil on sam. Pred ^toi leti se je omenjeni za-v neko. Košaro Jovano-kmalu nato pa je odšel v ^riko. Čez nekaj mesecev ^°bil od Košare pismo, da l'°dila sinčka, katerega je a krstiti na ime Mate; v po-mu je poslala celo krstni Mož je verno pošiljal de-'n vabil Košaro s sinčkom Veriko, toda bil je vedno izgovor. Končno je zve-•^1’ da Košara sploh ni imela ^H^a, ampak si je istega iz-0dila od svoje omožene in ga dala ponovno krsti ^ je pop izstavil krstni list. '?Wim je mogla varati svo-.Hev v Ameriki. Ko je zve-
NV
ate)
riavj
z«'
je‘
bi’
1 ’ da se njen bivši ljubimec v Beograd, je zbežala.
10
^fero je zapletenih več med njimi tudi nek višji . ^i uradnik in neki profe-Beroš je sklenil, da ne od
nijsko kaznovani.
TEDENSKI PREGLED ! PAMETNO TEKMOVANJE
LETNA KONVENCIJA Ameriške delavske federacije (A. F. of L.) se bo pričela 19, novembra v New Orleansu. Eksekutivni odbor, ki sklicuje konvencijo, apelira na vse unije, da pošljejo zastopnike, kajti v razvoju industrije so nastali novi problemi, katere je treba pravilno rešiti v korist delovnega ljudstva.
V JUGOSLAVIJI so stopile v veljavo nove delavske postave. Kjer so- prej premogarji delali 60 ur na teden, se uveljavi osemurni delavnik in petdnevno delo. Ta postava velja tudi za druga industrijska in trgovska podjetja dežele, če so delavci katere koli industrije zadovoljni, se zamore delovni čas raztegniti na deset ur dnevno, toda za nadčas se mora plačati čas in pol. Postava dalje dovoljuje delavcem, da se organizirajo za protelcci-jo ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov. Vsaka provinca dobi posebno delavsko zbornico, ki se bo pogajala s podjetniki. — To poročilo je prinesel United Mine Workers Journal.
AMERIŠKI NARODNI dolg se je v pretečenem letu zmanjšal za več kot tisoč milijonov dolarjev. Konci septembra t. 1. je znašal riekaj nad 17 tisoč milijonov. Dolg, se je zmanjšal od leta 1919 za devet tisoč milijonov dolarjev, ali nekaj več kot za tretino.
‘ GORA ARBINO
leje premi Tei
Dso leta 1905 se je premaknila 6 čevljev. V letu 1926 se je premaknila za en čevelj. Pretečeni teden pa je zdrsela v Argonne dolino in pokopala pod seboj več kmetij, človeških žrtev ni bilo, ker se je katastrofa pričakovala že več mesecev.
V POŽARU, ki je nastal v opekarni državne jetnišnice v Junction City, Ohio, se sodi, da je zgorelo 15 jetnikov, pobeg-
V tej deželi so na dnevnem redu najrazličnejše tekme. Mnogo jih je seveda, katere se zde povprečnemu človeku nesmiselne ali bedaste. Tako na primer smo že imeli tekme kdo spije največ kave, kdo pohrusta največ pajev, jajec, klobasic itd. Imamo takozvane Marathon plese, kjer se plesalci skušajo, kateri bo najdalj e vzdržal.	Zopet drugi tekmujejo
kdo bo najdalje sedel vrhu zastavnega droga, kdo bo najda lje tekel, najdalje plaval itd Sploh je nomogoče našteti vseh vrst tekmovanja, o katerih či-tamo dan za dnem.
Imamo pa tudi tekme, katerih uspehi prinašajo narodu in človeštvu koristi. Tako na primer sadjarji, vrtnarji in farmer ji tekmujejo med seboj, kateri bo vzgojil lepše in boljše sadje, boljše žito, boljšo perutnino in druge domače živali itd. Svoje produkte razstavljajo tekmovalci na okrajnih državnih, narodnih in svetovnih razstavah. V teh tekmah se razvijejo različne koristne živalske ali rastlinske vrste, do izrednih popolnosti. Uspešni tekmovalci dobe nagrade in priznanja, ljudstvo v splošnem pa obogati z izboljšanimi vrstami poljskih pridelkov ali domačih živali.
; Država Qregon se za enkrat ponaša z največjo rabarbaro (rhubarb), ki je v Ameriki zelo priljubljena zelenjad. Na
ROBINZONOV OTOK DANES  |
Neki znanstvenill s Smithsonian instituta v \\lashingtomi je nedavno obiska otok, na katerem je od le la 1704 do 1709 samotaril mo nar Robinson Crusoe. Amei ški mesečnik The National geographic Magazine prinesel jfe obširen in }ga obiska, fanstvenika remenil od gospodaril
NENAVADEN DIRJALEC
^Bža^jaaasitt.
'hiifcMa od leta 1888. nu je imel nedavno neki far-
mer razstavljene liste rabarbare, ki so presegali višino triletnega otroka.
Naj večji koruzni storž je vzgojil 14 letni Max McClure v državi Kansas. Razstavljen je bil na letni razstavi v Lawrence, Kans., ter je bil 16 palcev dolg. Koruza je bila vrste imenovane Yellow Dent. Poleg imenovanega 16 palcev dolgega storža, ki mu je prinesel prvo nagrado, je imel fant na razstavi še pet storžev iste vrste koruze, ki so bili sicer nekaj krajši, a še vedno večji, kot katerisibodi drugi, kar jih je bilo na razstavi.
Nedavno se je vršila v Chicagu razstava koruze, kjer je bila razpisana nagrada tisoč dolarjev, ne za največji in najtežji, ampak za najboljši in najbolj perfektni koruzni storž. Na razstavi je bilo nad 27 tisoč izredno lepih koruznih storžev iz vseh držav takozva-nega koruznega pasa, a prvo nagrado je odnesla za svojo koruzo Mrs. Elsie M. Paluski, žena nekega farmerja v Illinoisu.
Prvo nagrado za največjo svinjo čistokrvne Poland-China pasme je nedavno dobil farmer W. Deichmann iz Nebraske. Dotična svinja je tehtala ob času razstave 1235 funtov in je bila dolga nad sedem čevljev. Njen lastnik jo upa zrediti, da bo tehtala eno tono. Od nje ima osem mladih puj skov, potom katerih upa vzgojiti pasmo posebno velikih pre-šičev. Da je svinjereja v Zedinjenih državah zelo • razvita, kaže dejstvo, da je leta 1926 prispevala k ljudski prehrani nad osem tisoč milijonov fun-1 tov mesa in nad dva tisoč milijonov funtov masti.
-------o--------
i
I REGISTRACIJSKI DNEVI
. v Clevelandu so: 11., 19. in 20 . oktobra. Registrirati se more vsak, kdor bo hotel voliti.
nilo pa jih je pet. Pogreša se jih 20. štirinajst jih je nevarno ožganih in večje število jetnikov je dobilo manjše poškodbe. Ogenj je nastal v spalnici jetnikov okoli ene ure zjutraj 8. oktobra, baje vsled pokvarjene električne napeljave.
Prej, dokler ne bodo kriv-
ih
H
'Srli so v Clevelandu: John ,)nar, samec, star 67 let, k4 iz št. Vida pri Zatični ^nk Gustinčič, 30 let; za-v4 soprogo v starem kraju.
Štrus, star 60 let, do-, ‘s Št. Vida pri Zatični; v <J«ki je bival 41 let. Za-jj? tu soprogo in nečakinjo, k; Černe, stanujoč na 1508 'Hon Ave.; doma je bil
‘Je
Prekmurja.
Cena Nobilove
Pustolovščine.
'^ilov polet na severni tele'
n. 1 Je bilo itak samo laško
to ^ilijon dolarjev gmotne jn zahteval 14 človeških jii Pri reševalnih delih Movalo 1,400 oseb, 18 la-I igtal in dve pasji vpregi
Bacili v srajci.
Na univerzi v Nebraski so pronašli, da se nabere na kvadratnem palcu srajce, ki jo nosi človek en dan, 400,000 bacilov. Na srajci, ki ni bila oprana en teden, se na enakem prostoru nabere deset milijonov bacilov. Dobro oprana srajca jih ima na kvadratnem palcu le en tisoč ali manj. Sveže oprano perilo bi se moralo dobro presušiti na solncu, ker solnčni žarki so izredno dobri uničevalci bacilov.
radio aparatov.
Ginjenih državah je v i^koli 20 milijonov spre-i .. fadio aparatov. V Ev-!tj| ima proporcijonelno s ^ prebivalstva največ %.
„ Tudi sarža.
Klobasice, znane pod imenom vinarice ali ‘-hot dogs,”\o se v tej deželi tako vdomačile, da jih je možno kupiti skoro povsod in skoro ob vsakem času. Neštevilni podjetniki prodajajo to delikateso od Atlantika do Pacifika. Nedavno so se ti prodajalci združili v organizacijo, da obdrže to industrijo na visoki stopinji in pri dobrem imenu. Prvi predsednik Hot Dog Sellers’ Association je Mr. G. W. Rhine v Washingtonu. Hot dogs!
zelo zanimiv opis Po mnenju tega z: se otok ni dosti iz' časa, ko je na nje; po vsem svetu znali Robinson Crusoe.
Nobena knjiga i* svetu, če morda izvzamemo* biblijo, ni bila prestavljena v »oliko jezikov, kot knjiga o f Robinsonu Crusoe, katero je ajngleški spisal pisatelj Defoe. jln mladina vseh narodov jo še danes čita s takim užitkom, kot smo jo čita-li mi kot bosopeti šolarji. Snov za knjigo je dal pisatelju Aleksander Selkii-k (to je bilo pravo Robinzonovo ime), ki je samotaril na tem otoku nad štiri leta.
Mas-a Tierra se V španščini imenuje Robinzonov otok; nedaleč proč je otok Santa Clara ali Kozji otok, in okoli 100 milj zapadno gleda iz Pacifičnega oceana otok Mas-a-JFuera. Ti trije otoki tvorijo skupino, ki je označena kot Juaji Fernandes-otočje; ime so dobili; po Špancu, ki jih je odkril leta 1563.
Danes je otočje lastnina republike Chile. Otok Mas-a-Tierra jef vlada otftenjene re-
ptibHkr nlka'T rabita m
kazensko kolonijo. Danes živi tam 287 prostih državljanov republike in skoro vsi se bavijo z lovljenjem rakov. Okoli dotič-nega otočja namreč mrgoli velikih morskih rakov, ki tehtajo do 10 ali 12 funtov in so dolgi po dva čevlja ali več. Teh rakov nalove otočani do 80,000 letno. Družba, ki se bavi s to industrijo, jim plača le malenkostno svoto za to morsko delikateso, toda v Valparaisu, kamor se pošiljajo živi, prinesejo tri do pet dolarjev komad. Otočani jih ne marajo vživati, toda v velikih južno-ameriških mestih veljajo ti raki za pravo sladčico.
Nalovljene rake drža v ujetništvu v posebnih v morje pogreznjenih kletkah, dokler ne pride ladja, da jih odpelje na trg. Prevozna ladja se ustavi ob otoku po dvakrat na mesečin naloži rake v posebne kadi, skozi katere mora neprestano krožiti sveža morska voda. Na otoku ni nobenega voza in nobene prave poti, ampak same steze. Otočani morejo dvakrat na teden kupiti svoje potrebščine v edini kompanijski prodajalni, in vsako leto enkrat se oglasi na otoku duhoven, ki poroči mlade pare in krsti otroke, Otok ima zelo pisano zgodovino. Mnogokrat so ga pose-čali morski roparji, lovci kitov in razni pustolovci. Nekaj let je bila tam kazenska kolonija republike Chile. Dandanes se, kot že omenjeno, peča skoro vse tamkajšno prebivalstvo z račjo industrijo. Nepisana mornarska postava je določala, da je vsaka ladja, ki je pristala pri otoku, izpustila na suho kakšno koristno domačo žival, ali pa so mornarji posadili tam semena koristnih rastlin. Divjih konj, goveje živine, koz in svinj je zdaj tam v izobilju. Poleg tega krasno uspeva na otoku obilica domačih in tujih sadnih dreves. Papaje, smokve, oranže, jabolke, črešnje in jagode imenitno uspevajo.
(Dalje na 2. strani)
Že v davni zgodovini so se bavili športniki z vzgojo konjev-dirjačev, in še dandanes so konjske dirke priljubljen šport, dasi je konjski rod mnogo izgubil na svoji veljavi, odkar so v prometu avtomobili in druga hitrejša prometna sredstva, športniki v Ameriki, Evropi in drugih delih sveta plačujejo še danes bajne svo-te za dobre konje dirjalce, in mnogi bogataši ne štedijo denarja pri vzgoji takih konj.
Najbolj nenavadnega konja-dirkača na svetu pa lastuje nedvomno T. J. Conway v Williamstownu, Južna Afrika. Pravzaprav to ni pravi konj, ampak hibrid ali mešanec, namreč pol konja in pol zebre. Kot znano, je zebra konjskega rodu, toda vdomačiti se ni dala nikoli, kot konj ali osel. Tuin-tam vidimo zebre v cirkusih ali v zverinjakih navidezno vdo-mačene, toda v resnici ostanejo vedno divje ali vsaj nenavadno trmaste. V Afriki žive zebre v velikih čredah in so izredno divje in oprezne.
Pred osmimi leti je neki ren-čer v Natalu, ki se je pečal z vzgojo konjev dirjalcev, poslal čistokrvno kobilo Lucio na oddih na farmo v pokrajini Zulu. Kmalu po svojem prihodu tja pa je kobila preskočila ograjo in odgalopirala v zlato prostost afriških prerij. Tam se je pridružila čredi zeber in se potepala z njimi po mili volji. Ker je ..bila . .^stoika veli,.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Dne 22. septembra je praznoval 90 letnico svojega rojstva ljubljanski odvetnik dr. Fran Papež. Rojen je bil leta 1838 v Mokronogu, kjer je bil njegov oče zdravnik. Pred več kot 60. leti se je posvetil delu za politično in gospodarsko osamosvojitev svojega naroda. Celo vrsto let je bil deželni poslanec, nekaj let tudi v deželnem odboru kot namestnik deželnega glavarja. Redki so možje iz one žalostne dobe nemškega terorizma, ki bi bili ostali tako nepremakljivi na strani svojega zatiranega in zaničevanega naroda, kot dr. Papež. Jubilant je še vedno živahen, dasi so mu zadnja leta noge odpovedale.
V glavni dvorani Celjskega doma v Celju se je 20. septembra vršil spominjski večer na žalostne dogodke, ki so jih pred 20 leti povzročili Nemci pod zaščito avstrijskih oblasti in ki so zahtevali v Ljubljani dve nacijonalni žrtvi Lundra in Adamiča. Zanimivo je dejstvo, da se je vršil pomembni spominjski večer v poslopju, iz katerega so pred 20 leti Nemci vodili svoje surove napade na Slovence.
ke vrednosti, so jo iskali in nekako čez šest tednov so jo v resnici v jeli in pripeljali v domači hlev. V gotovem času je kobila vrgla žrebeta, ki je bil hibrid, torej napol konj, napol zebra. Marogasti konjič se je lepo razvijal in 17 mesecev starega so se lotili trije izkušeni jahači, da ga nauče umetnosti jahanja. To pa ni bila lahka naloga in vsi trije jahači so pri tem dobili nevarne poškodbe, “Stripes,” tako je nenavadnemu konju ime, je bil divji in neukrotljiv kot .vsaka mula. Prijeti ga je bilo treba bolj trdo. Privezali so ga v hlevu, kjer šest dni in šest noči ni dobil niti kaplje vode. Nato so ga osedlali in izkušen jahač je galopiral z njim v naselbino Nongoma, 34 milj daleč; drugi dan pa isto pot nazaj. Stripes je postal pohlevnejši in sledeča dva tedna je dobival vsak dan strogo jahalno lekcijo. To ga je popolnoma naučilo dostojnih konjskih manir, nakar ga je lastnik prodal Mr. Conwayu.
Pred neko konjsko dirko je Stripes zopet pokazal svojo prirojeno divjost. Konjarju, ki ga je peljal iz hleva, je ušel. nakar je grdo ogrizel par konj ki so bili pripravljeni za dirko. Eden teh konj je zbežal ir Stripes za njim. Jezdeci so dr-vili za njim deset milj, predne so ga vjeli in pripeljali nazaj na prostor dirke. Par minut po tistem se je dirka pričela, in Stripes, ki je pravkar predir-jal dvajset milj, je z lahkoto premagal vse tekmece in odnesel prvo nagrado. Pravijo, da na daleč okoli ni boljšega dir-jalca kot je ta hibrid, posebno, kadar se gre za večje daljave.
Stripes je podoben lepo zrastli muli. Ima lepo glavo z ne prevelikimi ušesi, velikosti je konjske, rep pa ima kot mula, s čopom na konci. Od zebre je podedoval vztrajnost in tiste tipične moroge; sicer niso tako žive kot pri zebri, vendar se Stripes postavi z njimi.
V Ženevi sta dne 19. septembra podpisala protokol o podaljšanju zvezne pogodbe med Jugoslavijo in čehoslova-ki jo jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič in čeho-slovaški minister dr. Beneš. Pogodba, ki je bila do zdaj veljavna za pet let, je podaljšana s tem za nedoločeno dobo.
V gozdovih in na poljih Janč, Prežganja in Štange pri Litiji so se zopet pojavili divji prašiči, ki delajo kmetovalcem veliko škodo. Lastnik lovskega revirja g. Jože Borišek iz Litije, bo napravil v kratkem večji pogon na tatinske ščeti-narje.
Znano ponoviško graščino, ki leži na lepem prostoru med Litijo in postajo Savo, nameravajo sedanji lastniki, neka italijanska družba, prodati. Za nakup se interesira ljubljanski oblastni odbor, ki namerava organizirati na Ponovičah vzorno kmetijo. V to svrho se vrše z upravo že pogajanja.
V Celju je 19. septembra umrl po kratki bolezni g. Sil vester Fohn, ravnatelj zemljiške knjige v p., v starosti 75 let. Pokojnik je bil član prvega slovenskega celjskega občinskega sveta, ki ga je otvoril kot najstarejši občinski odbor nik.
V četrtek 20. septembra je nastal požar v Podgori pri Vrhniki. Goreti je začelo v Jagrovi hiši. Na pomoč pozvani vrhniški gasilci so požai v najkrajšem času lokalizirali in pogasili tako, da so bile ostale sosedne hiše izven vsake nevarnosti.
Policiji v Bečkereku se je posrečilo, da je izsledila cigan sko roparsko tolpo, ki je že dolgo kradla in ropala po Vojvodini. čeprav so velik del nakradenega blaga že porabili in prodali, je bilo v skladišču še vedno blaga za 600.000 Din, Policija je ugotovila, da so izvršili cigani vlome in tatvine v
(Dalje na 2. strani)
VSAK PO SVOJE
Danes, ko sem se spravil pisati to kolono, me gleda skozi okno čudovito lep in gorak dan indijanskega poletja.	Skozi
tanke, čipkaste pajčolane raztrganih oblakov se smeje sinje nebo tako izzivajoče, kot bi oznanjalo Velikonoč, in v listju edinega drevesa, ki ga vidim skozi okno tam za “raufen-kom,” se igrajo mehki južni vetrički.
♦
Oh, pa ta raufenk! Koliko jeze in škripanja z zobmi mi je povzročil pred dobrim tednom! Naše gore list, dobričina Jam-šček, doktor vsega zidarstva ji izvrševal na njem važno in nujno potrebno operacijo; baje mu je bilo treba razširiti duš nik. Za dva dni se je torej moral odpovedati kajenju, in bat: takrat so se lovile okoli voglov mrzle kanadske sape. To jc vzrok, da je vladala tisti čas v slavnem uredništvu pasivna rezistenca po taktu šklepetajočih zob.
*
Kot prepričan optimist pa sem porabil to medvladje za domač praznik. V starem kra ju smo imeli domač praznik, kadar so prešiče klali, tukaj ga pa imamo, kadar popravljajo raufenk.
*
V nekem listu sem čital, da v Sudanu fantje na zelo originalen način polagajo izpit lju be»ni. če se tamkaj dva fanta potegujeta za ljubezen istega dekleta in če se ona ne more odločiti ne za enega ne za dru-zega, morata se oba zaljubljenca podvreči izpitu ljubezni, ki se imenuje mobatanah. Ta mobatanah obstoji v tem, da tepeta drug drugega po zadnjem delu telesa s palico ali, bičem, in tisti, ki dalje časa vzdrži, je zmagalec in dobi nevesto.
Morda ne bi bilo napačno, če bi tudi pri nas vpeljali take izpite ljubezni, ker to bi marsikateremu srečnemu samcu ohranilo zlato svobodo.
*
V Ameriki imamo letos ta-kozvano šepetajočo kampanjo, kar znači, da se nasprotni kandidati šepetajoče opravljajo in blatijo za plotovi. V Jugoslaviji so šli brati Hrvati še korak dalje in vodijo napram Srbom tiho kampanjo; to se pravi, da ne govorijo z njimi, ampak na tihem jezo kuhajo. Mene ne zanima toliko, kako uspešna je ta tiha kampanja, rad bi pa znal, kako je mogoče doprinesti tako žrtev. Brati Hrvati so nam znani kot briljantni govorniki, ki silno radi govorijo in debatirajo. Junaki so, naj reče kdo, kar hoče.
*
Neki Fred Robinson v mestecu Browmvood, Tex., je dobil nedavno po pošti pismo od nekega neznanca, v pismu pa ček za $22.00. V pismu je ne znanec tudi obvestil Robinsona, da mu pošilja omenjeno svoLo za 22 pajntov žganja, katerega mu je ukradel pred 23 leti Jaz bi dejal, da bi bil Mr Robinson mnogo bolj zadovoljen, če bi mu bil tat povrnil škodo v blagu, to je v oblik' stare rakije.
Neki vremenski prerok prerokuje, da bo bodoča zima kratka in mila; druga vremenska avtoriteta pa trdi, da bo zima dolga in ostra. Jaz mislim, da imata oba prav: prvi za jug, drugi pa za sever in srednji zapad.
(Dalje na 2. strani)
jr
4 * JV ox) a Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of tiie
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
Volume IV.	NO.	41
Ko dozorevajo sadeži.
Jesen je v naših krajih čas dozorevanje najrazličnejših sadežev. Sicer dozore nekateri sadeži, nekatera semena že prej, toda večina dozori v jeseni. V tem času najbolj jasno vidimo, da more na dober pridelek računati le tisti, ki je sejal dobro seme in ki se ni strašil poznejšega obdelavanja Kdor ni sejal in sadil, sploh ne more pričakovati pridelka; kdor svoje setve in nasadov ni pravilno oskrboval, dobi le v izjemnih slučajih dober pridelek.
Marsikje v tropičnih krajih nudi narava gotove sadeže človeku takorekoč zastonj, ker se mu ni treba truditi zanje. Naravno bogastvo tistih krajev je tako obilno, da producira poleg neužitnih sadežev tudi mnogo takih, ki morejo služiti v hrano človeku. Narava sama, brez pomoči, pa ničesar ne izboljšuje, kajti njeni zakoni so vsmerjeni le za ohranitev vrst. Velika večina sadežev, ki služijo dandanes človeštvu v prehrano, je bila v divjem stanu sploh neužitna. Zrnje divje pšenice, katera še danes raste po visokih planotah Azije, je malo debelejše kot seme navadne prerijske trave. Pšenica, ki so jo številne generacije izboljševale z negovanjem, pa tvori danes skoro poglavitno hrano človeštva. Seveda se more današnja pšenica komaj od daleč primerjati s ‘ svojo divjo sorodnico. Takih primerov bi se lahko naštelo na tisoče. Vsak ve, da so divje jabolke in hruške skoro popolnoma neužitne, da je grozdja divje trte drobno in kislo. Vse sedanje pridelke polja, vrtov in vinogradov je človek z negovanjem, izbiro in križanjem vzgojil do današnje kakovosti in rodovitosti. To je stalo mnogo dela, razmišljeva-r.ja in izkušenj. Brez tega truda in izkušenj bi naša hrana danes ne bila tako okusna kot je,- in najbrže bi tudi glede splošne civilizacije stali na dosti nižji stopnji.
Iz vsega navedenega sledi, da je v delu in neprestanem izboljševanju zapopaden ves napredek človeštva. Ako pustimo plemenito rastlino, da bo rastla in se razmnoževala brez naše pomoči in negovanja, bo morda poginila ali pa se bo povrnila v prvotno divje stanje, ki bo za človeštvo brez koristi.
Narava je naša najboljša učiteljica in nam v tisočerih primerih kaže, da brez setve in saditve ni žetve in trgatve, in da vse dobro, kar imamo, potrebuje trajnega negovanja in izboljševanja. Kaže nam tudi, da moremo pri nekaterih vrstah pričakovati pridelek v nekaj tednih, pri drugih v nekaj mesecih, pri nekaterih pa šele po več letih.
V vrvenju naše takozvane civilizacije mnogokrat pozabimo, da smo otroci narave in da moramo hote ali nehote slediti njenim zakonom tudi v .zadevah, ki se nam zde daleč od nje. Brez dela in graditve ni uspeha, brez izboljševanja ni napredka. Kdor pričakuje, da bodo uspehi prišli sami od sebe, bo dolgo čakal, in v največih slučajih zaman. Kdor misli, da je z zgraditvijo hiše vse delo končano, se bo prepričal, da bo brez izboljševanj in popravkov začela v nekaj letih razpadati. Povsod v naravi so namreč stalno na delu rudi razdiralne sile. Delati moramo torej neprestano ne le zato, da napredujemo, ampak tudi zato, da nas tok časa in razmere ne .zanesejo nazaj.
Ko smo Slovenci ustanavljali naše podporne organizacije,smo morali mnogo delati in se mnogo žrtvovati. Tudi tekom njih mladostne dobe, ki je bila za njih razvoj mnogo ugodnejša kot je današnja, smo morali iskati in jim nuditi kar najboljše pogoje in prilike za rast. Ves čas je bilo treba odstranjevati škodljivce in ves čas je bilo treba zbirati zdrav materijal, ki je bil potreben za njih obstoj in napredek. In zdaj, ko so te naše podporne organizacije na vrhuncu ali vsaj b[izu vrhunca svoje moči, moramo delati s podvojeno silo, da ne pojdejo nazaj, ampak naprej.
Za tisočere člane J. S. K. Jednote so že dozoreli sadeži na vrtu te organizacije. Deležni so jih bili sami ali pa njihovi dragi. Polagoma bodo dozoreli za nas vse, za nekatere prej, za druge pozneje. Razume se pač, da bi bili mi vsi radi tozadevno med najzadnjimi in naša želja je, da bi ne bili mi ali naši dragi na deležu oškodovani. To pa nam nalaga dolžnost, da pazimo v prvi vrsti na naše lastno zdravje, v drugi vrsti pa na zdravje in bujno rast naše J. S. K. Jednote.
ROBINZONOV OTOK
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Razume se, da izborno raste tudi vsakojaka zelenjava, sočivje itd., ker zemlja je rodovitna, klima tropična in vlage dovolj. Griči in doline so za-rastle z veliko tropično praprotjo, z eksotičnim drevjem in najrazličnejšim, izredno bujnim rastlinstvom. Baje ga ni zlepa otoka v Pacifiku, kjer bi bilo na tako malem prostoru zbranega toliko najrazličnejšega rastlinstva, domačega in tujega.
Svetovna vojna pa je dosegla tudi ta bajni in sanjajoči otok v daljnem Pacifiku. Na dnu Cumberland zaliva leži nemška križarka Dresden, katero so angleške križarke tam zalotile in potopile. Mrtvim junakom so postavili na otoku majhen spomenik z napisom. Na neki skali ob zalivu je tudi pritrjena bronasta plošča, v katero je vrezan kratek življenjepis Aleksandra Selkirka, to je originalnega Robinsona Crusoe.
-------o-------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
V New Yorku se je mladi mož podal h krojaču, da mu pomeri novo obleko. “Vi imate precejšno bunko na levi strani prs,” pravi krojač svoji žrtvi, “toda mi vam bomo napravili tako obleko, da se ta bunka ne bo nič poznala.”
“O verjamem,” vzdihne mladi mož, “tisto bunko tvori denarna listnica v notranjem žepu telovnika.”
*
V nekem ljubljanskem dnevniku sem čital sledeče: “Mariborski vlak, ki je dospel v nedeljo 16. septembra v Ljubljano, je imel med drugimi vagoni enega s tako pokvarjeno streho, da so morali ljudje rabiti dežnike, sicer bi bili do kože premočeni.”
Torej, kdor gre v Jugoslavijo na obisk, naj ne pozabi vzeti marele seboj!	A.	J.	T.
  o-------------
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Nadaljevanje s,prve strani 80 občinah ter da imajo na vesti nad 200 zločinov. Več umorov še ni pojasnjenih. Cigani so dosedaj priznali le, da so umorili nekega tovariša, ker jih je hotel izdati. Tolpo so predali v zapore okrožnega sodišča v Bečkereku.
INDIJANSKO POLETJE NA ST. CLAIR-U
(A. J. Terbovec)
Pred 100 leti je na otoku Krku umrl bogat trgovec in zapustil tamošnji občini poleg bogate knjižnice in denarja tudi štiri dragocene Stradivarije-ve gosli, ki so jih pred leti oce nili na več miljionov dinarjev. Kljub vsaj pažnji katoliških duhovnikov, ki so čuvali to bogato umetniško zapuščino, je doletela Stradivarijeve gosli ista usoda kakor Leonardov« Mono Liso v pariškem Louru, Pred dnevi so neznani tatovi ukradli iz knjižnice vse štiri gosli. Zdi se, da je tat že pobegnil v Italijo. Italijanska oblastva so bila o tatvini obveščena in so prijela v Trstu nekega moškega, ki je osumljen, da je poklicni tat starih dragocenosti. Pred dvema letoma je namreč prodal v Italiji Guar-nierijeve gosli, ki so pripadale neki zasebni zbirki starin na Krku, za 15.000 Din. Policija je uvedla obširno preiskavo.
V Beogradu sta se v kavarni “Moskva” spopadla pesnili Tin Ujevič in igralec Narodnega gledališča Milutinovič. Ko se je Ujevič kritično izrazil o udejstvovanju in talentu Milutinoviča, je ta iznenada vstal in dal Tinu Ujeviču tako zaušnico, da se je temu vlila kri iz nosa. Tin Ujevič je nato zagrabil stol in z vso silo udaril z njim po protivniku. Prisotni gostje so skočili in razstavili borca in tako se je ta dogodek za vršil.
/ RAZPETIMI KRILI
Z razpetimi krili je treba leteti j Ljubiti, trpeti in stokrat umreti nad brezni človeških usod	smrt je naj višja slast,
in s srcem gorečim življenje j In pasti in znova krila razpeti živeti	J za zadnjo, usodno propast,
in z vero v svojo pot.	j	(Fran	Albrecht).
Predsednik manjšinskega kongresa v Ženevi dr. Vilfan je interveniral pri italijanski delegaciji v Ženevi v korist konfiniranih Slovencev in Nemcev.
Cleveland je slovenska metropola v Ameriki; to je priznano od prijateljev in sovražnikov, torej drži, in zdi se mi, da bo vedno bolj držalo. St. Clair cesta, oziroma vsaj precejšen del iste, pa je naš slovenski Broadway. Tu sem gravitira ves naš živelj, vsaj za gotove prilike. Tu imamo največ ji Slovenski narodni dom, tu so slovenske banke, tiskarne, trgovine itd. Ni naj lepša in najdaljša ta cesta, toda naša, najbolj naša je. Sicer mojega tu ni nič, razen okajenega slamnika pretečene sezone, ki se v uredništvu dolgočasi in mi vzbuja pomladanske sanje. Kljub temu sem na St. Clairu domač kot petelin na domačem gnojišču.
Ta naš slovenski Broadway oblivajo zdaj mehki žarki indijanskega poletja in ga zavijajo v neko posebno milino. Celo prah in raztrgan papir, ki se podi po obcestnih hodnikih, se mi zdi prijaznejši kot v drugih letnih časih. Dasi naš St. Clair ni zasenčen z drevesi, izraža kljub temu, in sicer na svoj poseben način, mikavnosti letnih časov. Ko sem te dni takole v presledkih razmišljal o izrazitih znakih letošnjega indijanskega poletja na St. Clairu, se mi je izkristaliziralo tako: Bobek, concord, catavvba. Zelo čudna je ta kombinacija, in nikakor ne morem razumeti, stikaj mi baš to troje prihaja na misel v kompaniji. Toda, če hoče človek pisati, mora imeti nekak predmet, da ga obdelava; jaz imam navedene tri, in ker so vsi trije moji prijatelji, hočem jih “obdelati.” Pripomnim naj še, da želim z vsemi tremi ostati v prijateljskih odnošajih * * *
Well, Mr. Bobek je član društva št. 37 J. S. K. Jednote. Tc se mi je zdelo potrebno naprej omeniti,- da ne bi kdo mislil, da se nima pravice svetiti v kolonah Nove Dobe. Druga njegova zasluga je, da je Tone. Jaz Tonete v splošnem zelo obraj-tam, menda zato, ker lahko začnem kar pri sebi. Tretjič jo sobrat Bobek šestdesetletnik, oziroma je že prekobalil šesti j križ pred nekaj dnevi, kar tudi 1 sobi želim, ko še preskočim par ničel. O priliki njegove šestdesetletnice so se ga nekateri listi spomnili s prijateljskimi čestitkami, katerim se tudi jaz pridružujem. Da bi le kaj zalegle. Veste, Mr. Bobek je skorc nekaka institucija; brez njega bi St. Clair ne bil to, kar je. Jaz si ne morem misliti države Colorado brez snežnikov, Indiane brez koruze, Alabame brez črncev in bombaža, Oregona brez vrtnic, Californije brez oranž in zlatega maka, Louisiane brez magnolij in krokodilov Floride brez hurikanov in St. Claira — brez Bobeka.
Naš Tone je dober šport. Vsi nagajivosti in potegavščine prenese z zvitim smehom na obrazu, ker ve, da prihajajo od prijateljev. Mislim, da sovražnika sploh nima v naši metropoli. In fant je, pravi fant oc fare, kar pri šestdesetih letih ni majhna reč. Iz tega in v/ tipične koruzne pipice izvira njegov dušni mir. Zato mu pa tudi cvete zdravje na obrazu kot dalije na ongavem vrtu, Nikoli se ne prenagli in od nikogar se ne pusti komandirati.
: Koliko jih je, ki morejo kaj takega trditi o šebi? Če bi ži-j vel kje na jugu, bi bil že davno dobil naslov “colonel.’
Naš prijatelj Bobek je iz svoje pisarne deportiral že mnogo ameriških dolarjev in odpravi) mnogo cenjenih rojakov v Jugoslavijo. Pred časom mu je marsikateri vrnivsi se rojak prinesel šop viržink v priznanje za dobro opravljeno delo. Tudi novih tobačnih proizvodov sc ne brani, ker noče nikogar žaliti, najmanj pa jugoslovansko tobačno upravo. Njegova pisarna je vzor stabilnosti in natančnosti. Viiak listič {flora biti na
svojem mestu in celo kombinacija na blagajni mora biti zasukana na gotovo številko. V peči prvič zakuri 1. januarja, ne prej ne pozneje, brez ozira na mraz in gorkoto. Kdo bi se oziral na muhasto vreme in obračal plašč po vetru!
Prijateljev ima mnogo in marsikateri ga zavida za njegov preljubi ledik stan in za njegov srčni mir. Potom “whispering campaign” sem zvedel, da jih namerava povabiti na praznovanje šestdesetletnice, to pa šele enkrat po svetem Martinu, ko postane “concord” polnoleten.
* * *
Zdaj se seveda spodobi vam predstaviti drugega brata prej omenjene trojice. Concord (konkord) pomeni v prevodu soglasje, ugoden zaključek dogovora ali harmonijo. Concorc pa pomeni tudi grozdje, katerega se največ pridela v državi Ohio. Brez concorda bi bregovi ob Erie jezeru ne bili to, kar so. Concord je domača ameriška trta, ki je v splošnem prav rodovitna. Zrelo grozdje, ki je nekoliko podobno zinfandelu, je temno višnjevo, sočno in okusno. Sok iz tega grozdja se izkristalizira v bolj ali manj ru-dečo božjo kapljico, ki ima mnogo prijateljev med cenjenimi rojaki. In prav nič se ne sramujem povedati, da sva si tudi midva dobra prijatelja; seveda, vse v mejah dostojnosti. Concord ni vročekrvn in divji kot njegovi sorodniki v Califor-niji, ki so se priselili iz Španije. Zato se da z njim občevati kot s pristnim ameriškim gentle-manom. Concord je enoletnik. S svetim Martinom doseže polnoletnost in se pri količkaj ugodnih razmerah izborno vzdrži eno leto. Seveda, če niso sodi premajhni in suša prehuda. Na južnih bregovih Velikih jezer, v vzhodnih in nekaterih srednjezapadnih državah je njegov mili dom. Tu vrši svoje plemenite čine in ogreva mrzle duše tekom dolgih zim. V pravi količini je vreden svojega imena, ker vzbuje soglasje ir harmonijo.
* :jc *
Catawba se je imenoval junaški indijanski rod, ki je bil o prihodu belih naselnikov najštevilnejši na našem jugovzhodu, in* sicer na ozemlju obeh Carolin. Ostanki tega rodu žive še dandanes v indijanski rezervaciji v South Carolini. V času, ko so prvotne ameriške države odpovedale pokorščino angleškemu kralju in si v krvavih vojnah izvojpvale svojo neodvisnost, so Catawba Indijanci lojalno stali na strani Američanov v njih borbi za svobodo. To jim ne bo nikoli pozabljeno. Mogoče so svobodni Američani baš vsled tega drugo najbolj popularno vinske trto vzhodnih krajev krstili na ime catawba (katavba). Catawba, ki zahteva nekoliko gor-kejše podnebje kot concord, obrodi svetlo rudeče, sladko grozdje, ki da izborno kapljico, Zanimivo je, da ta kapljica ni rudeča, ampak zelenkasto bela ali svetlo rumena. Sok cataw-be zori počasneje kot concord in doseže polnoletnost šele nekako o prazniku Neodvisnosti Mogoče zato, ker so se Catawba Indijanci pomagali boriti .za ameriško neodvisnost. Če takrat točite sok catawbe v čašo, švigajo iskre kot rakete na dan 1. julija. Seveda, z iskrami se pa ni šaliti, in prav tako ne s catavvbo, ki pridobiva na moči, čim starejša je. Kdor ima na primer v vročini Pasjih dni še v sodu ali steklenicah primerilo količino catawbe, .je zelo češčen in spoštovan, hi obiskovalcev ima, da kar drugi drugemu kljuko podajajo.
rI uintam po vzhodu in srednjem za pad u pridelujejo tudi grozdje imenovano niagara, de-laware in še par drugih vrst. toda to ne pride dosti vpoštov, Vsaj v državi Ohjo ne. V. QJqvq-
Jugoslovanska
Ustanovljena
1898
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 190*
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.	p
Blagajnik 'neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Duluth, Minnesota.	k
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bans Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLPH PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat''® naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnis spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in lZP; " membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave*> Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugoslovanoDj za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z8‘ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko usta'novi z 8 člani * članicami.
landu se zdaj v teh lepih dneh indijanskega poletja skoro ne govori o drugem kot o concor-du in catawbi. V vsak pogovor je možno vplesti ti dve lepi imeni in vsaki debati pristojata, prav kot rudeči nagelj brhki flaperici. Naš besedni zaklad v teh časih bi bil nepopoln brez concorda in catawbe. Zdaj veste zakaj sem tudi Bobekovi šestdesetletnici primešal concorda in catawbe!
Z A IM S N I M
izredne seje glavnega odbora J. S. K. Jednote, ki se je vršila v uredništvu Nove I)obe v Clevelandu, O. 1. oktobra 1928.
Sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote otvori sejo ob osmi uri zvečer. Konštatira, da se ta izredna seja vrši po sklepu seje glavnega odbora, katera se je vršila dne 6. avgusta 1928, in da je njena naloga prečitati ponudbe za tiskanje uradnega glasila in določiti, kje se bo iste tiskalo za nadaljna štiri leta, začenši s 1. januarjem 1929 Sobrat predsednik dalje konštatira, da so na tej seji navzoči vsi glavni odborniki, ki so bili za to določeni, ob enem z ured-nikom-upravnikom. Navzoči so: Anton Zbašnik, glavni predsednik; Louis Balant, glavni podpredsednik ; Rudolph Perdan, predsednik nadzornega odbora: Louis Rudman in Frank Kačar, glavna porotnika, in A. J. Terbovec, urednik-upravnik.
Na razpis za ponudbe je bila poslana samo ena ponudba, ir sicer od American Home Pub-/
lishing Co., kjer se naše uradno glasilo dosedaj tiska. Poslana je bila na glavnega predsednika v eni kopiji in v drugi kopiji na predsednika nadzornega odbora. Oba omenjena odbornika predložita tozadevne ponudbo v zapečatenih pismih Ponudba sc glasi sledeče: PONUDBA ZA TISKANJE URADNEGA GLASILA
K. S. K. JEDNOTE Jugoslovanska Katoliška Jednota, Ely, Minn.
Spoštovani:
Z ozirom na razpis v “Novi Dobi,” z dne 5. septembra, 1928, glede ponudbe za tiskanje "Nove Dobe” kot uradnega glasilu J. S. K. J. si spodaj podpisano podjetje usoja vposlati sledečo ponudbo za tiskanj t "Nove Dobe" za dobo od 1. januarja, 1029, do 31. decembra 1932:
1. Podjetje “The American Home Publishing Co.,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, sc zaveže, da za dobo, kot traja .ta pogodba, ne bo niti zvišalo uiti- znižalo cene tisku “Nove Dobe,” razven, seveda, ako si zviša ali zniža število tiskanih
v te:
erica"
(is
ted
lj
'ijetj ’> za
000
1 vec [ nat
10. v
Uje t '^ko, tietj, > lish Ov 7 50 ta v
cent
l j Qve to Si 18 Ai I Co. Hov f(l>ieh (*■ A ove zvit ted 'soy , iztii llnih
oc A
*ih s ' na Vnuk «00 tov
t
listov, kot je to pozneje pogodbi omenjeno.
2. Podjetje “The Home Publishing Co.” ft lh pravi j eno položiti varščino svoti $15,000 kot je določen pozivu za ponudbo.	_	u
3. The American Hotne lishing Co. se zaveže, da P
niai
’te.
A hi •
^ej o
K k
’(ji
skrbi vse tiskarsko delo, d<-1	,
■material in tiska “Novo ..1 enkrat na teden na šestih iS ,^.s-neh, mera strani 17x22, s(l^i D77la kolon po 13 e ms širokih, 1	. • ki
kost črk 10 ali 12 point. . tu kalo se bo vse, kar ,vai\' predloži v slovenskem,	etlsty
skem ali angleškem ltl niarh Podjetje The. American 0 n(lstc Publishing Co. predloži niku ob pravem času ~a v
številko popravilne pole v- 1 fj eie ho popravkov. Podjetje n . nUi s
Ije preskrbi imenik, oZ"
poštni naslovnik vseh
terc predloži urednik-uP*a	■ P
v svrho točnega pošiljk11. < >lc P
sopisa članom in članicam ničes
K. Jednote. Obenem poP,a n ^laHi
lanov f?.
in spreminja imena e
nika in pomočnika čednCi j ^ an j volj velike, s kurjavo 1,1 J 0r>la ivetljavo preskrbljene Pl0\^ { ^Vl ki so dovolj ločeni	od	j 's' V
delovnih 'in uradnih Pr°* ut /t(t v podjetja, da urednik	eve
moteno deluje. The	A)llL	^
Home Publishing Co. ?i
dnika s >4
»in1']	So
uradnimi potrebščinami. .gl, ,
7. Poštnina za nlZP0>>ljCi pj
časopisa po Ameriki,	^	(i
Z j edin j en ih državah s Amerike plača The ^
preskrbi, urad ure lom, papirjem za svinčniki in enakimi
Klan
članic vsak teden enkrat. c(l j0fSti 4. Podjetje preskrbi 1 (j0
Ra
se 1
U(
J da
[JLUj^U, J-	'V”	1)0"i
Home	Publishing	Co., a	^Ji .'
no za	vse druge kraje P	e	pr.
S. K. J.	,	'	Ad\	'A	v
6'. Podjetje The	^	^
Home Publishing Co.	(	]°V(
“Novo	Dob°	up.	L
in da P’‘V
J t Pi
O,
da tiska sredo v tednu,
dxi j c časopis oddun >'& ^4 ^ 1)1 pošti, v Clevelandu, Vii(l ° fio 4, ’ v tednu, ne kasneje	^
ure zvečer. Ako Va ,-n^1
pride sreda v tednu m® teda j bo podjetje The ^ K|ia,-can Ilomc, PublishinO	k,;	c
th ^
sporazumu z urednik0771 ^soP1' Dobe” tiskalo in oddal0
Cie
in
, / 0* < ,c0 L h
lili'
IA
na glavno pošto v 'Jlw. **j en dun prej ali pozn'J1 ^ kar na preskrbi in V^10 0)0 delo, ki je v zvezi 2 0 pošUjutvijo lista.
7. Za vse klišeje ni n o v tajezemst.vo V'
K. J.
S. Za tisk, odprejo in za poštnino “Nove - „<t	.
11,000 izvodov teden^v m stih straneh nudi PudJ -	^
American Home ceno $192.00.
9. V slučaju•
“Nove Dobe” želi (Dulje na 3.
,-Jr da;	!c,
_se
' tel
.Nšeti
tem
Sla>
N
lWii
i
"ki/.
ZAPISNIK
(Nadaljevanje iz 2. strani)
za
te}
tedenskih časopisov % 11,000, tedaj bi računalo Ujetje za to zvišanje 43 cen-'> za vsakih 50 iztisov nad °0O se računa zopet 83 cen-1 več, in za vsakih 100 izti-1 nad 11,000 se računa $1.58
1(J- V slučaju, da se zniža tis-časopisa izpod 11,000 te-118ko, tedaj bi odračunalo mtje The American Home Wishing Co. za vsakih 25 iz-J°v manj 18 centov, za vsa-150 izvodov manj 36 centov, vsakih 100 izvodov manj centov.
^• Alco se število strani °i'e Dobe” poviša iz šest na to strani, tedaj bi podjetje c American Home Publish-1 Co. računalo za tisk 11,000 Vov “Nove Dobe” na osmih 'toeh $235.00.
[2. Ako se število iztisov °Ve Dobe” na osmih stra-^ Zviša za 25 nad 11,000 izti-•’ tedaj bi računali za teh 25 52 centov, za 50 nadalj-1 iztisov $1.00, in za 100 nabili izvodov nad 11,000 po ^ od sto.
Ako se število iztisov na straneh zniža izpod 11,-1 na teden, tedaj bi računali Vsakih 25 iztisov manj kot °0o 23 centov, za vsakih 50 °v J/.6 centov manj in za
pub'
prt
a
)obo
;C(W%
veli'
na-
'ica11 is,
M ilcih
100 iztisov pa 88 cen->l°	!	planj, od zg or e j navedene
’,110 ! »fe.
Ako se tiska ena ali več }ni “Nove Dobe” na osem tedaj bi računali poleg omenjene svote za vsako ki je stavljena na osem
jHs črke nadaljuih $9.00, °nia $1.49 več od vsake ko-.. ki je stavljena na osem
1 N	,	,
Ako se število iztisov pri iri-tt (nski izdaji zviša ali zniža .1 ^nj kot 25 iztisov, tedaj n<istane nobena sprememba incl Močeni ceni, to je, za zniža-vstl ' ‘Manj kot 25 iztisov se ne "h 'iek nič od originalne , jm-* niti se ne računa več, ako se ir°f. Po iztisov zviša za manj
AM Or Ih \0.
v0! !fi' Podjetje The American ja c ( Publishing Co. ne raču-]■
Ničesar za sestavo naslovov
rtf
o\i '1?,
«f*4
Mailing liste.
J - Razume se, da se rabi pri
•	■	,	.........j..
DOPISI.
Pueblo, Colo.
Upam, da mi sobrat urednik preskrbi malo prostora v Novi Dobi, da napišem par vrstic iz naše slovenske metropole mi zapadu. Tudi pri nas se je pričela pojavljati jesen in vsi vemo, da ni več daleč do zime. Delavske razmere so bolj slabe. Tukajšna jeklarna obratuje le po dva do tri dni na teden. Seveda je nekaj delavcev, ki delajo vsaki dan, toda teh možakov je bolj malo. Drugih tovarn, v katerih bi bilo zapos-ljeno večje število naših rojakov, je v Pueblu bolj malo. V društvenih ozirih smo dobro preskrbljeni, ker imamo društva različnih jednot in zvez, tako, da skoro ne najdeš rojaka, kateri ne bi spadal k temu ali onemu društvu. Pridobivanje novih članov torej ni lahko, vendar se ne smemo ustrašiti in odjenjati, kajti tuintam se še vendar da kaj napraviti. Glavno je, da ostanemo složni, kajti v slogi je moč in kjer je moč, tam je vse.
Pri tej priliki naj še omenim, da na večer 3. novembra priredi velik ples društvo sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ. Ples se bo vršil v sv. Jožefa dvorani in čisti prebitek je namenjen društveni blagajni. Poleg plesa bo še neka druga privlačnost, torej pričakujemo velike udeležbe tako od mladine kot od starejših. Vstopnice so po 50 centov. Torej, na svidenje v soboto 3. novembra zvečer!
Joe Bergles, član dr. št. 15 JSKJ.
dA
kosti črk 10 ali 12 points, se tiče stavka, ne več in
e’ 'aj ^ n j kot 12 body debelosti,
1 ' rt t0nia širine na stavljeno vr
r>s> .m Pri velikosti črk na osem
'■ ./,«"* pa se razume, da stav-sto'° %
110,
vrsta ne more biti več
''°.je<i’ ^evet body širolca ali debe-../iflii* k,.v
■.fiii ,i kujoč ugodne rešitve te
daljši
^in1	teklo naklonjenost, in bi-
iH rl«i0 z odličnim spoštovali,
p] UCAN HOME PUB. CO.
Louis J. Pirc. razpravi in neka-Pojasnilih so navzoči glav-0(lborniki soglasno izjavili, ponudba sprejemljiva in v smislu omenjene po-® sklene pogodba za tiska-^ove Dobe za štiri leta, to ^ 1. januarja 1929 do 31. Pbra 1932 z American j,6 Publishing Co p O. Sobrat Rudolph Per “eri"- h ^dsednik nadzornega od-obveže nreskrbeti an-
^l'^°	Jednoto in med
.>V'ican	Home Publishing
c Idftfr	katero potem obe
obveže preskrbeti an '■'* 1 tekst pogodbe za tiskanje
ve1
■0°
jA
0]
si, l^obe med Jugoslovansko
mjj'-
P i;-1
i>>
fs
[d
ob[ ŠV
1 TfM tie (ji,
tind
katero potem po svojih zastopnikih a.
^ so bili posli te izredno ^ glavnega odbora završeni k bfat glavni predsednik je ^*1 sejo ob 9:15 zvečer.
ANTON ZBAŠNIK,
.	glavni predsednik
A^TON TERBOVEO,
zapisnikar,
um
" 0-----------
%.?ICA URE DNI ŠT V A tkanje katerekoli vrste je n° prepovedano in ured-‘e sme takih poročil pri-^i> če ne če imeti sitnosti -'ibui oblastmi.
Clc
%
Pittsburgh, Pa.
Dear Brother Editor:
Am writting a few lines to the “New Era,” hoping it is in our paper at the next edition of the paper.
A great thing occured on the 20th of September, 1928 at Pittsburgh, Pa., and that is the birth of a new lodge of the S.
S. C. U. Things were going on for about three months concerning the new lodge, that is before the convention, and after. So ve finally set a date for our first get-together meeting on September 20th, 1928. Nineteen young men reported for our first get-together meeting to talk on organizing a new English speaking lodge. No one ever thought that that evening we will also organize it, name it and elect officers for the remainder of the year. But that is just what really occurred. Our utmost thanks must go to our Supreme President, Anton Zbasnik, who acted as chairman of our get-together meeting, and thanks also to Brother Joseph Poga-char, Secretary of St. Stephen’s lodge No. 26 S. S. C. U. for attending the meeting and for giving us his aid in every way.
Equality was our aim to all in attendance when it came to sponsor a name for our lodge. Every member was privileged to give a name to carry our new lodge onward. After all had given their names for the new lodge, the name “Pittsburgh,” was given which was wildly acclaimed by all in attendance. It must surely have been pleasing to all that is name, for as soon as the meeting was adjourned, the boys tried to act the part of composers to compose a song for the “Pittsburgher,” quite a few melodious tunes were brought out in solos, duets, trios etc., but we finally decided for being no judges of music, we will try to let the Pittsburgh Music al Institute decide which of us has the best song for our new lodge.
The electing of officers was in every instance unanimous The following were elected: President Louis A. Rihtar, Vice President John Alitlogar, Sec. retary John Golobic, Tresuurer Tnun;.;., AiUlogur, Uu.otumc
Secretary Santo Vlah, Chairman of Trustees Frank Kress, Second Trustee Joseph Poga-char Jr., Third Trustee Anthony Gorup. The Sick Committee: Frank Vlah and George Salamunec. It was unanimously decided to hold another get-together meeting a week later, to get more members and at our next meeting we received six more new members. It was also decided to have our meet-nigs every second Thursday of the month at the Slovenian Auditorium, 57th St. at 7:30 P. M. sharp. It was also decided that our slogan for the next three months was to be “Every member enroll a new member” as our society now numbers 25, so we want to by the end of the year make it 50 members.
Just a little hint that our baseball team is in the making for the year of 1929. Preparedness is one good word, so we are preparing now for that grand old game of the summer, so other cities of the S. S. C. U. beware!!!
So fellow brothers, do not forget our next meeting which will be our first regular meeting under the banner of the S. S. C. U., all the dues and assessments will be collected at this meeting for your extra es-sessments look up the “New Era” our paper.
Hoping to see some new enrolling members present, I will close this letter temporarily, that is until the next time.
Brotherly yours, I remain Louis A. Rihtar, President of the “Pittsburgh,’' 204 — 58th St., Pittsburgh, Pa
Chicago, 111.
NEKAJ O KONVENCNEM ZAPISNIKU IN NJEGOVEM IZVLEČKU. — Glasilo naše Jednote je zares predvsem namenjeno in posvečeno vsem zadevam, ki se tičejo posameznih društev in celokupne podpore organizacije. Zato ga naša organizacija izdaja, zato ga plačuje naše članstvo. In zastran-tega je bil tudi v “Novi Dobi” priobčen celotni zapisnik 13. redne konvencije J. S. K. Jednote. Nekaj stvari celo po dvakrat. Mislim namreč nekatera poročila glavnih odbornikov.
Vprašanje pa je:	Ali odgo-
varja in ustreza tako priobčevali j e celotnega zapisnika svojemu namenu, ali ne.
In na to vprašanje bom izkušal v naslednjih vrsticah odgovoriti jasno in natančno, kakor je treba odgovoriti na take reči.
Članstvo morebiti čita tisti tako dolgo priobčevani zapisnik od številke do številke, a to pa veliki manjšini. Kajti takih, ki se brigajo za vse Jednotine in društvene zadeve in dogodke, e kaj malo v naši sredini. Saj je znano dejstvo, da je pri večini našega članstva s plača-njem mesečnega asesmenta že konec tiste brige. To nam potrjujejo neznanske slabo obiskovane društvene seje. To nam ugotavlja pa še tudi nepozna-nje Jednotinih pravil pri pretežni večini našega članstva. Morebiti ne bo ta moja .pripomba vsakoilmr všeč. Ali je žal popolnoma resnična.
In če le manjšina, velika manjšina čita konvenčni zapisnik, ki je priobčevan od številke do številke, če se pretežna večina ne zmeni pravnic ali pa le površno zanj v glasilu, se mi zdi, da je tako priobčevanje nepotrebno.
Nekaj članov našega društva mi je dejalo pred par tedni, da je bilo drugače dobro urejevano glasilo “Nova Doba” skoro več kakor mesec dni po konvenciji neznansko suhoparno. (Čuti je bilo tudi par pritožb glede na nekaj priobčenih spominov konvencije, o katerih pa jaz ni morem reči, da-li so bili umestni, ali ne.)
Tista kritika se je {jaija^la
na tisti čas, ko smo imeli v “Novi Dobi” vsak teden konvenčni v zapisnik na krožniku. Konvenčni zapisnik ni pisan toliko radi konvenčnega poteka, kolikor zastran izboljšanja ali pa poslabšanja Jednotinih pravil in izvolitve glavnega odbora za prihodnjo službeno dobo Vse drugo je stvar bolj notranjega poslovanja dotične konvencije. Ce na primer zakasni konvenčni predsednik par zasedanj, oziroma zborovanj, je to po mojih mislih le notranja zadeva dotične konvencije, ne pa ostalega članstva, ki ga ni bilo na konvenciji.
Taka, natanko taka je s tisto zadevo, v kateri je šlo za trez-nostno vprašanje nekega glavnega odbornika. Take stvari sploh ne sodijo v zapisnik, še manj pa v glasilo. Vzpodbudne niso, niti ne pomembne, še manj pa potrebne. Natančen zapisnik je potreben za pomembne zadeve, ki se tičejo Jednotine uprave in njenih poslov.
Kakor sem že omenil, imajo podporne organizacije svoje konvencije za to, da predelajo delegacije pravila, izvolijo glavni odbor in rešijo kočljive pritožbe. Konvencije pa se nikakor ne vrše za to, da bi se ta ali oni znesel nad kom. So predrage, da naj bi reševale kaj takega.
In ker je temu tako, je bilo zelo pametno, da je prineslo glasilo zadnji teden izvleček konvenčnega zapisnika 13. redne konvencije J. S. K. J. In ravno priobčitev tega izvlečka potrjuje mojo gornjo trditev, da je priobčevanje celotnega konvenčnega zapisnika v glasilu nepotrebno, potratno, odveč. Ce bi tisto priobčevanje ustrezalo svojemu namenu, bi se ne zdelo uredniku potrebno priobčiti izvlečka. Toda njemu je prav dobro znano, koliko je doseženega s tako dolgo in suhoparno stvarjo v tedniku, pa je priobčil izvleček, ki je skoro zadostno in popolno zrcalo tega, kar je in čeSar hi naredila 13. redna konvencija. V izvlečku je obenem povedano vse, kar se tiče celokupnega članstva. Ce bi bilo dodano še to, kdo je bil izvoljen v glavni odbor. bi bil izvleček docela popoln.
Glavni upravni odsek bi prav storil, če bi dal ta izvleček z omenjenim dodatkom natisniti v obliki majhne brošure, ki naj bi jo dobili vsi člani vsak pri svojem društvu zastonj.
* * %
Ker sem že pri pisanju, naj omenim, da ima društvo Zvon, št. 70 dne 10. novembra veliko jesensko zabavo v dvorani slovenske šole na vogalu Lincoln in 22. ceste. Ker so vstopnice v' predprodaji cenejše kakor pa tisti dan pri vratih veselične dvorane — za 15 centov cenejše — je v interesu vsakega posameznika, ki se misli vdeležiti te velike Zvonove prireditve, da si kupi vstopnico vnaprej. Skoro vsak član jih ima po nekoliko naprodaj. Rojaki in rojakinje, sezite po njih, dokler jih imajo člani še kaj pri sebi. Dobiti .jih je seve tudi pri bratu tajniku John Zvezichu, ki ima svoj urad na Hardingovi ulici med 26. in 27. cesto.
Zvonko Novak,
član društva št. 70 J. S. K. J
V stroškovni sklad je razpisan izredni asesment za november in december. In sicer plačajo tisti člani, ki so zavarovani za smrtnino in bolniško podporo, 50 centov izrednega asesmenta v novembru in 50 centov
decembru. Člani, ki so zavarovani samo za smrtnino, pa plačajo 25 centov izrednega asesmenta v novembru in 25 centov v decembru. Mislim, da to je dovolj jasno povedano.
Apeliram na vse člane, da gremo na delo in skušamo pridobiti v vrste J. S. K. Jednote kar največ mogoče novih ir zdravih moči. Naša vzorna organizacija zvesto pomaga članom v bolezni in njihovim dragim, ko člana pobere smrt. Tudi o priliki štrajkov in brezposelnosti je že mnogim pomagala. Zadnja konvencija je naklonila izredne podpore mnogim, ki so jih bili potrebni, in med njimi sem bil tudi jaz. Najlepša hvala delegatom in glavnim odbornikom! Bodimo vedno pripravljeni na delo in posebno skušajmo pridobivati mlade moči, ki bodo vzdržale našo organizacijo mlado in čvrsto. Priporočam tudi članom, da pazljivo čita j o naše glasilo. Marsikaj koristnega nam urednik pove v uredniških in drugih člankih, zanimivo urejuje mladinsko stran, in končno nam za zabavo pove še kaj “po svoje.”
V zadnji številki sem čital izvleček konvenčnega zapisnika, ki zasluži, da ga vsak član pazljivo prečita. Tam so na kratko navedene vse izpremembe katere je sprejela 13. konvencija. Med drugim sem tudi čital, da je konvencija sklenila, da si Jednota nabavi stenske koledarje. Meni se zdi ta ukrep zelo pameten. Ali ne bi bilo umestno, če bi bila na koledarju slika 13. konvencije, ali pa vsaj novoizvoljeni glavni odbor? Naj bi o tem društva in člani razmišljevali. Koledarji bi tvorili lep okras naših domov in so tudi izborno reklamno sredstvo. Saj še koledarje, ki jih razdeljujejo rastni trgovci, ljudje radi ogledujejo. Jaz mislim, da nam bodo koledarji precej pomagali pri agitaciji za nove člane.
Z bratskim pozdravom
Anton Zidanšek, tajnik društva št. 174 J.S.K.J.
dan v mesecu. Vsak naj si zapomni, da če bo suspendiran, bo njegova lastna krivda, ne pa tajnikova. Imel sem že skušnje, da sem več mesecev zakla-lal asesment za člana, potem pa je bil suspendiran in je društvo pustil, jaz sem pa denar zgubil. Izvolite torej vse navedeno vpo-števati.	Anton Nagode,
tajnik društva št. 108 J.S.K.J.
Duluth, Minn,
Glasom sklepa društvene seje društva Duluthski Slovani, št. 107 J. S. K. Jednote dne 7. septembra t. 1. se bo na prihodnji seji dne 14. oktobra preme-nilo ime našega društva, da bo odgovarjalo razmeram v našem mestu, pod katerim imenom nam bo lažje pridobivati v društvo tujerodce. Ime “Duluthski Slovani” ,i<* malo predolgo in tudi nerazumljivo za tujerodce.
Sklenjeno je tudi bilo, da naj si vsak član in članica domisli eno novo ime za društvo, katerega naj priporoča na prihodnji seji. Katerega člana ali članice ime se odobri kot ime društva, istemu članu ali članici se plača iz društvene blagajne en dolar kot nagrada.
Zatorej se vljudno vabi vse člane in članice društva Duluthski Slovani, da se polnoštevilno vdeleže prihodnje seje dne 14 oktobra v navadnem prostoru ob 7:30 p. m.
Vam udani
John Movern, predsednik društva Duluthski Slovani, št. 107 J. S. K. J.
Sharon, Pa
Opozarjam člane društva Sloga, št. 174 J. S. K. Jednote, da naj pazno čitajo naše uradne glasilo Novo Dobo, da bodo vedeli, kdaj je iz glavnega urada razpisan izredni asesment. Ne vem, ali so nekateri člani tako površni, da pregledajo, ali pa nalašč tako delajo, da lažje društvenega tajnika napadajo. Ce se jih opozori, da je bil izredni asesment razpisan v uradnem glasilu, odgovorijo, da niso čital i. Na ta način dobijo priliko, da tajnika pošteno ošte-jejo. Ako pa glavni tajnik naznani, da je par asesmentov za mladinski oddelek opuščenih, pa vsak zna citati.
Youngstown, O.
Tem potom se poživlja članstvo društva sv. Antona, št. 108 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleži seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. oktobra. Društvo namerava prirediti veselico v novembru, zato je potrebno, da so vsi člani navzoči, ko se bo glede tega sklepalo.
Opominjam tudi člane, da imamo izredni asesment za bolniški in stroškovni sklad. Tisti, ki so zavarovani za en dolar dnevne bolniške podpore, so imeli plačati v septembru 50 centov naklade. Člani pa, ki so zavarovani za dva dolarja podpore, plačajo en dolar izrednega asesmenta v septembru in en dolar v oktobru. V mesecu novembru in decembru pa je izredni asesment v stroškovni sklad na vse člane in sicer sledeče:	Vsi enakopravni člani
plačajo 50 centov izrednega asesmenta v novembru in 50 centov v decembru. Neenakopravni člani pa plačajo 25 centov v novembru in 25 centov v decembru. To naj vpoštevajo vsi člani, ki pošiljajo svoje ases-mente po drugih ali po pošti, kajti, kadar pošljem asesment za člana na glavni urad, moram poleg i*ednega poslati tudi izrednega ali pa člana suspendirati. Jaz nimam denarja, da bi za člane zakladal vsak mesec.
Opominjam člane, ki ases-meut pošiljajo, da pošljejo dovolj no svoto, ako ne, bodo suspendirani. Ako ne dobim do 25. v mesecu polno svoto za redni in izredni asesment, bo član suspendiran. Povem tudi, da po 35. v mesecu ne bom sprejemal asesmenta za tisti mestse.	su .i« že, da je
pVišd. %u 4 ysebjueijtqui zadnji
Gilbert, Minn.
Tem potom obveščam članice društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, cla smo na redni seji meseca septembra sklenile, da naložimo 75 centov društvene naklade na vse članice odraslega oddelka. V društveni blagajni namreč ni dovolj denarja, da bi se pokrili stroški koncem leta. Ta društvena naklada se plača v oktobru, ko ni mamo jednotine naklade za članstvo, katero je zavarovano za en dolar dnevne bolniške podpore. V novembru in decembru imamo jednotino naklado za stroškovni sklad.
Matere, ki še nimajo vpisanih svojih otrok v mladinski oddelek, opozarjam na ugodno priliko, ki sem jim nudi ta dva meseca, ko so prosti asesmenta vsi člani mladinskega oddelka, tako tudi novopristo-pli. — S sestrskim pozdravom Angela Verbič, tajnica dr. št. 133 JSKJ.
Pokazalo se je, da je dosti zanimanja za to idejo. Ker pa liso bili vsi kegljavci navzoči, ?e je ta reč preložila za prihodnjo sejo, da se vsakega ob-/esti in se nudi prilika kegljanja vsakemu, katerega veseli Ne pozabite torej priti na pri-lodnjo sejo 14. oktobra!
Joseph Petrovčič, tajnik dr. št. 94 JSKJ.
Brooklyn, N. Y.
Naj še enkrat nekoliko omenim naše jesenske zabave, Žensko društvo Marija Pomagaj je imelo 29. septembra svojo zabavo v spodnji dvorani American Slovenian avditorija na 253 Irving Ave. Uspeh je bil dober, ker čisti dobiček je znašal $100.00.
Drugo zabavo priredi American Slovenian Auditorium na večer 13. oktobra. Zabava se bo vršila v gornji dvorani in se prične ob osmi uri zvečer. Vsak bo imel priliko iti tudi v spodnje prostore, kjer bo tekmovanje na kegljišču in biljardnici. Ženske so obljubile nam preskrbeti okusne pečenke in tudi družili okrepčil ne bo manjkalo. Najbolj imenitno pa bo, ko bodo grozdje prešali v dvorani. — Torej, na svidenje 13. oktobra, 14. gremo pa domov.
Za odbor:
Jacob Slabič.
Waukegan, 111.
članstvo društva sv. Roka, št. 94 JSKJ je tem potom vabljeno, da se polnoštevilno udeleži prihodnje mesečne seje, v nedeljo 14. oktobra ob dveh popoldne. Na dnevni red pri-, de več važnih točk, katere boi treba rešiti, čitani bodo tudi trimesečni računi.
Na zadnji seji je bilo več sugestij za organiziranje kegljaškega kluba (bowling teams) pri naseqi društvu.
Trinidad, Colo.
Tem potom obveščani člane in članice društva sv. Andreja, 'st. 84 JSKJ, da se proslave dvajsetletnice društvenega obstanka, ki se bo vršila 14. oktobra t. 1., udeleži kot glavni govornik sobrat Joseph Pishler, glavni tajnik JSKJ. Ker nam bo sobrat glavni tajnik, ki tako vzorno vodi našo organizacijo že vrsto let, gotovo povedal marsikaj zanimivega, so tem potoni v prvi vrsti vabljeni vsi člani našega društva, da se pri reditve udeleže. Vabljena so pa tudi sosedna društva, kot št. 118 v Cokedale, Colo., št. 140 v Morley, Colo., št. 101 v Walsenburgu, Colo., št. 15 in 42 v Pueblo, Colo. in še druga, ki niso preveč oddaljena. Dobrodošla nam bodo tudi društva drugih bratskih organizacij in sploh vsi Slovenci in Slovani v tem okrožju. Pogovorili se bomo lahko marsikaj s sobratom gl. tajnikom, ne samo glede društvenih zadev, pač pa tudi, kako mu ugajajo eolorad-ske gore in slovenske naselbine v južnem Coloradu. Torej, na 3videnje 14. oktobra!
Matt Karcich, tajnik dr. št. 84 JSKJ.
Pueblo, Colo.
Delavske razmere v tem mestu so bolj slabe. Železolivar-na obratuje skope tri ali štiri dni na teden. Ne svetujem torej rojakom, da bi hodili sem za delom.
Na redni seji društva sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ dne 9 septembra je bilo sklenjeno, da se na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 14. oktobra povabi vse člane in članice. S člani in članicami, ki se omenjene seje nf udeleže, se bo postopalo po pravilih. Oproščeni so samo bolniki. Torej, vsi na sejo v nedeljo 14. oktobra ob dveh popoldne v šolski dvorani.
Teni potom tudi opominjam člane, ki so zaostali z ases-mentom, da pridejo in poravnajo svoj dolg in tekoči asesment. Ako bo kateri vsled ne-plačanja asesmenta suspendiran, naj krivdo sam sebi pripiše, ne pa društvenemu tajniku.
Nadalje opozarjam člane, da se bo 3. novembra ob osmi uri zvečer vršil veliki ples, kjer nekoga sreča čaka. Vstopnice so samo po 50 centov. Za različna okrepčila bo dobro preskrbljeno. Pripravljalni odbor se priporoča za obilen poset.
Joseph Merhar, tajnik dr. št. 15 JSKJ.
Waukegan, Ul.
A word or two about Waukegan, 111., originally known as Little Fort, the County seat of Lake County, is situated about midway between Chicago, 111., and Milwaukee, Wi$., on the north shore of Lake Michigan. It’s population has increased so rapidly in the last few years, that an accurate census is not obtainable. A fair approximation would be about 50,000, Many pleasant motor trips may be made along the shore of Lake Michigan and among the numerous inland lakes.
Waukegan is very active in the way of excitement, going on at all times, World Series, baseball, basketball, auto races, bowling, dances, partys, presit dental campaign between Hoover and Al Smith. Everywhere you may go you, will be asked to explain whom you are for, who are you sticking for, who is your favorite, and for whom are you hoping and pulling for. Why shouldn’t be a popular question at this time with the (Dalje ua 4. btraui.)
DOPISI
(Nadaljevanje iz 3. strani)
World Series, between the St. Louis Cardinals and the New York Yankees, also much excitement is being stirred up in the city championship series between the Chicago Cubs and Chicago White Sox. The Notre Dame and Navy eleven is all set to draw a large crowd of foot ball fans into the Soldier Field Stadium Saturday, October 13th.
Much has been said by the Comrades, No. 193 S. S. C. U. that a basket ball team is to be organized this year. However, a bowling team has been organized by the Comrades, and are in great style to take on all challenged games. With Joe Kolenc as captain of the Comrades team, his teammates Lawrence Petrovič, Frank Pen-ca, Phil. Baddakar and Victor Divjak should get along in fine style. There is much fun in store for the Comrades, as they soon will start to take on challenge games from other lodges of the S. S. C. U. The Comrade bowlin five wishes to beg their friends and supporters to attend more often at their bowing matches, that they have once or twice a week. The more rooters, the better they bowl. As for the time, place and with whom they will bowl, this information may be found in the Waukegan Daily News and Sun if possible a day before the game takes place.
A dance party has been planned by the Comrades and the date has been set for Saturday November 24th at 6 P. M. at the Slovenian National Home, 10th St., Waukegan, 111 A §25 floor lamp is to be given away as a grand prize. Several booby prizes is also to be given away, so there will be much fun in store for those who attend this dance party. There also will be plenty of hot music, plenty of eats and plenty of other refreshments for everyone. So don’t forget to set the date aside for Saturday November 24th at 6 P. M. for the Comrades dance party. The general public is invited and a special invitation is extended to all of the members of the S. S. C. U.. All out-of-town members and friends that wish to come to the dance party. The Comrades will be very much pleased, and will endeavor their utmost best to make everyone feel comfortable and at home.
Last Friday evening, between 7 and 8 o’clock I happened to be out of cigarettes, and I, much in need of cigarettes, happened to drop into the 10th Street Pharmacy to buy a package of cigarettes. Upon my entering the store, I was greeted with a merry hello by Math Pabst, and soon found ourselves in a conversation about some plumbing job which Pabst is well acquainted with. Very shortly the phone rang, which the druggist answered and called Mr. Pabst. Mr. Pabst excused himself to answer the phone. He soon returned with a great big smile and resumed our conversation when the phone rang again. This was repeated exactly six times in the course of one hour. So the last time that Pabst excused himself, I being very curious, asked the druggist what it was all about, and he replied that he is very busy on Friday nights in making certain dates with the lady friends. I sure am surprised to know that Pabst has a phone station or rather a date station of his own. However, I beg of Pabst to use his station very much a week before the Comrades dance party Saturday November 24th, and get all of his lady friends to attend this dance.
Mr. and Mrs. Lawrie Kosky have spent a three-weeks vacation with relatives in Ironwood, Mich. Lawrie has returned to
his place of business in administering his art of barbering with full of pep and a lot of fish stories, and also other kind of stories too, to tell to his customers for the next several months to come. Lawrie’s partner Mr. Leslie L. Jacobs, better known as Jake, among his friends, is to leave for a two- or three-weeks vacation. Mr. Jacobs is to spend his vacation with relatives in Paducah, Ky. Mrs. Jacobs is also to accompany Mr. Jacobs on this trip. The trip is to be made by auto.
Charles Pabst, our local expert harmonica player is somewhat of a cut up around here, having a deep cut on the middle finger of his right hand, the cut was obtained fi'om a safety razor blade which was parked under a cake of soap which Pabst grabbed to wash his hands with.
The Comrades No. 193 S. S. C. U. have obtained a new member into their last meeting. Mr. Math Yarc of 1125 McAllister, North Chicago, is the new member. Also Joe Birtic of 1128 Wadsworth Ave., North Chicago has trasferred into the Comrades lodge from the Roka lodge No. 94.
A lot of inquiring has been done at the Comrades meeting as to whereabouts sister Miss Jean Kolenc and Miss Vida Chuck. However, the special dance committee has assigned the two girls to work for them November 24th.
The Comrades, S. S. C. U, “bowling five” defeated the Goodmans’ All Stars bowling five” on October 5th at the Mother of Good School alleys, ■John Kolenc, the captain of the Comrades team was the feature 3tar of the evening, having the honor of gathering the most pins of the three games bowled. A special honor is also given to Phil Baddakar for making foui and five-pin split. Lawrence Petrovič received the greatest hand for making the 6, 10 and 7 railroad. John Kolenc,
IZ URADA GL. TAJNIKA
RAČUN ME D DRUŠTVI IN JEDNOTO Odrasli oddelek
September 1928.
some special for Saturday
Greensburg, Pa.
Tem potom vabim vse članstvo društva št. 77 J. S. K. Jed-note v Greensburgu, Pa., da se redno vdeležuje društvenih sej. Vdeležite se gotovo pri hodnje seje, ko imamo za rešiti več važnih zadev. Dalje poživljam prizadete, da plačujete redno mesečni asesment, ali se pa javite pismeno ali ustmeno pri tajniku s prošnjo, da se plača za en mesečni asesment Iz domače blagajne, po sklepu '»lavne društvene seje.
Opozarjam vas tudi, da bolje iitate in zasledujete naše glasilo, da mi veste priložiti denar ca razne naklade, česar večina ilanov, ki mi pošiljate denar potom pošte nikdar ne stori, iokler vsakega posebej pismeno ne opozorim.
Torej malo več zanimanja za iruštvo prosim.
Frank Novak, tajnik.
Ely, Minn
Podpisana članica društva sv. Srca Jezusa, št. 2, J. S. K. Jed-lote v Ely, Minn., se tem potom najlepše zahvalim J. S. K. Jed-noti za točno in*hitro izplačitev -imrtnine po pokojni moji hčerki Angeli Pluth. Smrtnina je bila izplačana mnogo hitreje kot sem pričakovala. Zato se lepo zahvalim glavnim uradnikom za točno in hitro delo. Zato dalje toplo priporočam vsem rojakom in rojakinjam, ki še niso člani J. S. K. Jednote, da pristopijo k tej najboljši jugoslovanski podporni organizaciji. Pri tej Jednoti sem že 22 let jaz in vsa moja družina, pa še nisem imela nikakih sitnosti kot pri druzih jednotah in zve-jah. S tem je dokazano, da je I. S. K. Jednota najboljša in najtočnejša v Ameriki. Pripo-'očam torej vsem rojakom in rojakinjam posebno pa očetom in materam, da naj vpišejo svoje sinove in hčere v to organi-
st. dr. 1 2
3
4
5
6 9
11
12
13
14
15 IG 18 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
51
52
53
54
55
57
58 80 61 64 66 68
69
70
71
72
75
76
77
78
79 81. 82
83
84
85
86
87
88
89
90 92 94 99
101
103
104
105
106
107
108
109
110 111 112 114 116
117
118
119
120 121 122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
Dohodki
1,105.87
802.48
176.34
183.53
275.83
713.25
606.83 200.14 328.85 118.77
64.19 387.56 321.80 544.62 497.47 463.91
290.00 611.58 867.90 152.11
94.25
285.10 715.38 341.97
95.39
353.54
229.95
901.96 1,332.01
513.00
450.95
111.11 340.13 172.93 492.82 680.10
- 171.76 331.06
188.03 49.04 77.16
383.19 117.23'
236.25
290.03 218.73 118.28
246.96
47.37 5^6.23
158.24 95.06
484.11
598.69 63.55
213.88
102.15
218.16 248.40
37.86
111.85
236.16
74.19
222.17 298.30
124.12 158.52 221.61 228.90
68.53
209.27
474.15
201.25 160.77 318.82 181.76 266.33
195.17
192.65
176.16 190.94 141.93
113.70 481.05 152.62
64.50
118.28 69.74
364.88
52.38 365.14
95.72
124.65 123.00
97.76
45.19 267.19
248.71 65.96
133.97
301.68
237.75
Izdatki
477.00
1.328.00
57.00
113.50
61.00
69.00
267.00
90.50
187.00
27.00
100.00
52.00 392.83
1.544.00 160.00
108.50
133.50
338.50
12.00
103.00 259.33
298.00
19.00
53.00
239.00
1.903.00
1.434.00
430.50
127.50
42.00
53.00
93.00
262.00
191.00
42.50
82.00
13.00
95.00
126.00
27.00
35.00 106.00
11.00
42.00
63.00
735.50
75.00
33.50
130.00
55.00
21.00
87.50
31.00
590.00
70.00
79.00 146.0C
70.00
98.00
208.00
189.00
222.00
113.00
102.00 126.00
338.50
255.00 226.33
45.00
99.00
17.00
95.00
330.00
112.50
25.00 434.67
156.00
186.00
15.00
161.50
28.00
225.00
69.00
280.00
73.00
100.50
15.00 114.00
62.00
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160 161 162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
178
179
180 181 182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
m
194
195
88.33
124.36
111.70 300.59 130.54
87.44 218.84
96 66
114,18
282.97
133.40
73.29
68.24
77.99 334.23
172.94 67.41
104.71 21.31
207.92
49.51
70.40
52.52
137.29 111.22 113.83
26.76
238.44
41.04 74.62
127.96
1.09.94
83.44 100.62
66.11
35.97
281.30 59.36
77.24 181.02
60.05 200.27
39.14
67.99 118.77
38.40 83.17 ;77.13
66.53 50.72 58.96 45.02 61.56 26.70
112.31 84.43 50.68 38.04
243.00
52.00
15.00
86.00
28.00
1,058.50
81.00
76.00
269.00
56.00
90.00
28.00 26.50
207.50
22.00
36.00
32.00
260.00
77.00
9.00
75.00
14.00
41.00
246.50
34.00
125.00
267.50
164.00
122.00
33.00
84.00
14.00
22.00
59.00
43.00
18.00
23.45 za avgust 142	70.32
189	23.74
$35,275.48 ---------o—
$22.427.10
RAČUN ME DDRUŠTVI IN JEDNOTO Miadinski oddelek
September 1928.
zacijo, tukajšnim pa še posebej društvo sv. Srca Jezusovega, št. 2 J. S. K. Jednote.
S sestrskih pozdravom
Johana Matetič, poprej omožena J. Pluth.
Št. dr. 1 2
3
4
5
6 9
11
12
13
15
16 18 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
52
53
54
55
57
58 60 61
$
Dohodki
34.35
36.90
3.75
4.50 4.35
18.45 6.60
6.75 9.30
9.85
6.85 15.00 12.60
22.35
12.90
5.55 20.10
36.30
2.55 2.25
20.85
19.35
8.85
1.50
15.75
7.80
27.45 22.80
12.45 10.50
5.70
10.20
4.95
15.30 29.25
2.85 11.55
1.20
1.65
12.75 2.10
8.55 10.05
6.60
4.80 10.80
64
66
68
69
70
71
75
16
77
Izdatki
$450.00
78
79 81 82
83
84
85
86
87
88 89 92 94 99
101
103
104
105
106
107
108
109
110 111 112 114 116
117
118
119
120 121 122
123
124
125
126 -
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160 161 162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174 175.
176
178
179
180 182 183 185 187
189
190
191 za avgust
142	2.55
189	.45
.45
24.45
6.90
3.15 10.05
15.45 .90
7.20
3.15 5.70
9.90
1.05
5.10
1.35 2.55 6.60
8.10
4.35
4.95
3.30
6.45
9.90 21.90 .
9.90
4.35
4.20
6.15 4.65.
7.35
8.60
2.85
9.15
7.95 2.10
15.30
10.35
3.15
3.60
3.60
9.90
3.45 15.00
4.50
4.20
1.65
5.10
1.65
3.90
9.30
4.65
2.25
10.95
5.70
5.70
4.05
5.70
4.20
5.70 .90
4.80
1.20
3.15
3.00
5.40
1.05 1.95
2.40 14.10
4.05 .90
4.05 .15
4.20
2.10 .30 .60
2.25
4.20
3.75 .60
5.85
.75
.45
3.45
5.10
3.00
4.05
1.35
2.10
6.90
1.80
1.20 8.10
.60
3.75 .60
1.35
1.35 2.55
1.65
1.65 2.10
.45
3.90
1.05
40.00
Nov produkt vinske trte.
Malokatera rastlina na svetu je bolj opevana kot vinska trta. Rastlina je lepa in nekako prijateljskega značaja že sama na sebi, in grozdje, ki ga rodi, spada med naj pri ljubljene j še sadje. Grozdja se mnogo po-vžije v svežem stanju, a še več se ga izpreša za pridobitev vina in “grape juice.” Kako bi brez vina izhajali v dobi prohibicije, si težko predstavljamo. Na vsak način se vinogradnikom pridelovanje grozdja zdaj bolj izplača kot pred sprejetjem 18. amendmenta. Trta rodi, kljub 18. amendmentu in na sto tisoče železniških kar grozdja se izvozi vsako jesen na trg. V mnogih krajih grozdje tudi sušijo in delajo iz njega rozine. Za rozine je porabno le gotove vrste grozdje.
Vinsko trto je treba vsako spomlad obrezati, to je mnogo enoletnih mladik je treba popolnoma odstraniti, druge-pa primerno prirezati. Teh odrezanih vej se nabei’e velike grmade, katere navadno sežgo, da jih spravijo s poti. Nedavno pa je v Sacramento, Cal., zgradila ve-l;ko tovarno Sacramento Pulp & Paper Co., ki bo iz odrezkov trte izdelovala papir. Prostor za to tovarno je dobro izbran, kajti v okrožju 50 milj je okoli stotisoč akrov vinogradov.
giiiiiiiiiiiiiiiminiMiiiiiiHiKiiiiiiiiil'O’g
S	55
1 Lepe	|
I tiskovine	1
M vaš« društva, *«	§
lnosameznike, ta vsakovrst s n« prireditve dobite vselej e
| po nizkih cenah
Ei
'’0.
▼ »rrl slovenski	5
karni v Zjed. državah, W*r dobita ob vsakem čaao neeljivo in
za-
IB
| točno postrežbo
Se priporočam drnfitvo*. rojakom, trgovcem za vse like. Prevzamemo najveci kot najmanjša dela.
Nenavaden hibrid.
Znano je, da mule izhajajo iz križanja med oslom in kobilo. Mule so obojega spola, toda medsebojno so jalove. Izjemoma pa postane mati kakšna mula potom katerega prvotnih rodov. Tako imajo v hlevih univerze v Nebraski mulo, v kateri je tri četrtine oslovske in eno četrtino konjske krvi.
| Ameriška Domovina |
6117 St. Clair Ave- § CLEVELAND, O.
 ..............  mi"1"1111
rYTTTYTrrTTrryrTTTTXlXX^
450.00
$1,063.35	$940.00
Joseph Pishler.
Jugoslovanska Kat. Jednota, je dobra za vas, je dobra tudi vase prijatelje.
ki
A\% obresti
plačuje na denarne vloge
Prudential Bank
(Zakrajšek & Cešark)
455 W. 42. St., New York, NY.
To je sedaj državna (State) banka ter ima $175,000 glavnice in rezerve. O njeni za-dvoma. — Poslužujte se je! nesljivosti torej ne more biti
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO
VSE V notarsko STROKO SPADAJOČE POSLE
»TTTirrttTirirTimžtf**^ ’jo
^	 -=555^
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVJStf SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI.
ki
Je najbolj razširjen »loV*v4.. list v Ameriki; donaša v?.* ijj» nje svetovne novosti, na,?°J,o-izvirna poročila iz stare oo vine; mnogo šale in prevod« manov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiH** *
Vsa pisma naslovite fl**
GLAS NARODA^
82 Cortlandt St„ New YorkJ^^
ED
Eli
PL(
JK
Ne;
V p Več« «keh »dljh
ki
tobr * n;
’efcu. 'Osto: foičn •4 pt 55C 'tivo ste Žilo ladj Pot dr. Mač ime !l*ken Graf ►nope a; foto
Gib
;fa
>>erii
2;ip
Ca j
10 u
n
Največja in nnjatareJKa slovenska tlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vsen in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
•033 St. Clair Ave. in »3« E. 79th St., Cleveland, O.
fko
‘shir
je
S ,
£to
■hi j. ■Pel
išči
j c
:
«j€ v •'ači izoj divj
v
itn n Lib
,en0
'•»ni
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko strok® spadajoče posle.	,
933 E. 185th SL	Cleveland, Ohio*
cxxnixx^ixxxiixxxxixxxxxxixixxxixxxxnxxi
xx«x^
ZNIŽANA BRZOJAVNA PRISTOJBINA
za nakazila v Jugoslavijo.
v dinarjih ali dolarji11’ potom direktnega brz°
Za denarna nakazila, bodisi računimo sedaj za nakazila java v Jugoslavijo le
$2.50
mesto kot sedaj po $4. Pristojbina za brzojavna sma kot do sedaj po $1. Pristojbina za izplačila dolarjih znaša po 2 %, oziroma najmanj e 60 c za nakazilo.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.
-entov
rxxxxxxTxrxxixxzxxxxxxrxixmriTTTiTTTTrrrxX
NEW YORK, N.
Jo
n
pavj Zrn 1 jt
Sa
Gi Mi; duš, * v
1 I
kor
'N
S
^t)
k. 2
lie
:i|>a
%
ie
M
■iii!
H*
'%
tn»mnnnnntnmitnntmunn»mmmtnmimnimmumiinmna*
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh
*
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste,	***
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi xa Afflc stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
»a***'’”’
nij
H
K
ilVj
K
%