Dieser Report wurde mit Hilfe der Adobe Acrobat Distiller Erweiterung "Distiller Secrets v3.0.2" der IMPRESSED GmbH erstellt.
Registrierte Kunden können diese Startup-Datei für die Distiller Versionen 7.0.x kostenlos unter http://www.impressed.de/DistillerSecrets herunterladen.
ALLGEMEIN ----------------------------------------
Beschreibung:
INTERNET: Erzeugt PDF-Dateien für Internet. Qualität: 72/300 dpi, JPEG Minimal. Die Farben werden in sRGB konvertiert! Font-Untergruppen unter 35%. Preflight: bei fehlenden Schriften wird die Konvertierung abgebrochen. Achtung: kann nur mit Distiller 7.x Professional eingesetzt werden! (050418/StJ. Benutzung auf eigenes Risiko. Weitere Informationen: www.prepress.ch)
Dateioptionen:
Kompatibilität: PDF 1.4
Komprimierung auf Objektebene: Nur Tags
Seiten automatisch drehen: Aus
Bund: Links
Auflösung: 300 dpi
Alle Seiten
Piktogramme einbetten: Nein
Für schnelle Web-Anzeige optimieren: Ja
Papierformat:
Breite: 208.25 Höhe: 294.35 mm
KOMPRIMIERUNG ------------------------------------
Farbbilder:
Neuberechnung: Bikubische Neuberechnung auf 96 ppi (Pixel pro Zoll)
für Auflösung über 96 ppi (Pixel pro Zoll)
Komprimierung: Automatisch (JPEG)
Bildqualität: Mittel
Graustufenbilder:
Neuberechnung: Bikubische Neuberechnung auf 96 ppi (Pixel pro Zoll)
für Auflösung über 96 ppi (Pixel pro Zoll)
Komprimierung: Automatisch (JPEG)
Bildqualität: Mittel
Schwarzweißbilder:
Neuberechnung: Bikubische Neuberechnung auf 300 ppi (Pixel pro Zoll)
für Auflösung über 300 ppi (Pixel pro Zoll)
Komprimierung: CCITT Gruppe 4
Mit Graustufen glätten: Aus
Richtlinien:
Richtlinien für Farbbilder
Bei Bildauflösung unter: 72 ppi (Pixel pro Zoll)
Ignorieren
Richtlinien für Graustufenbilder
Bei Bildauflösung unter: 72 ppi (Pixel pro Zoll)
Ignorieren
Richtlinen für monochrome Bilder
Bei Bildauflösung unter: 200 ppi (Pixel pro Zoll)
Ignorieren
FONTS --------------------------------------------
Alle Schriften einbetten: Ja
Untergruppen aller eingebetteten Schriften: Ja
Untergruppen, wenn benutzte Zeichen kleiner als: 100 %
Wenn Einbetten fehlschlägt: Abbrechen
Einbetten:
Schrift immer einbetten: [ ]
Schrift nie einbetten: [ ]
FARBE --------------------------------------------
Farbmanagement:
Einstellungsdatei: None
Farbmanagement: Alle Farben in sRGB konvertieren
Wiedergabemethode: Standard
Arbeitsfarbräume:
Graustufen Arbeitsfarbraum:
RGB Arbeitsfarbraum: sRGB IEC61966-2.1
CMYK Arbeitsfarbraum: Europe ISO Coated FOGRA27
Geräteabhängige Daten:
Unterfarbreduktion und Schwarzaufbau beibehalten: Nein
Transferfunktionen: Anwenden
Rastereinstellungen beibehalten: Nein
ERWEITERT ----------------------------------------
Optionen:
Überschreiben der Adobe PDF-Einstellungen durch PostScript zulassen: Nein
PostScript XObjects zulassen: Nein
Farbverläufe in Smooth Shades konvertieren: Ja
Geglättene Linien in Kurven konvertieren: Nein
Level 2 copypage-Semantik beibehalten: Nein
Einstellungen für Überdrucken beibehalten: Ja
Überdruckstandard ist nicht Null: Ja
Adobe PDF-Einstellungen in PDF-Datei speichern: Ja
Ursprüngliche JPEG-Bilder wenn möglich in PDF speichern: Nein
Portable Job Ticket in PDF-Datei speichern: Nein
Prologue.ps und Epilogue.ps verwenden: Nein
JDF-Datei (Job Definition Format) erstellen: Nein
(DSC) Document Structuring Conventions:
DSC-Kommentare verarbeiten: Ja
DSC-Warnungen protokollieren: Nein
EPS-Info von DSC beibehalten: Ja
OPI-Kommentare beibehalten: Nein
Dokumentinfo von DSC beibehalten: Ja
Für EPS-Dateien Seitengröße ändern und Grafiken zentrieren: Ja
PDF/X --------------------------------------------
Standards - Berichterstellung und Kompatibilität:
Kompatibilitätsstandard: Nein
ANDERE -------------------------------------------
Distiller-Kern Version: 7050
ZIP-Komprimierung verwenden: Ja
ASCII-Format: Nein
Text und Vektorgrafiken komprimieren: Ja
Minimale Bittiefe für Farbbild Downsampling: 1
Minimale Bittiefe für Graustufenbild Downsampling: 2
Farbbilder glätten: Nein
Graustufenbilder glätten: Nein
Farbbilder beschneiden: Ja
Graustufenbilder beschneiden: Ja
Schwarzweißbilder beschneiden: Ja
Bilder (< 257 Farben) in indizierten Farbraum konvertieren: Ja
Bildspeicher: 1048576 Byte
Optimierungen deaktivieren: 0
Transparenz zulassen: Nein
ICC-Profil Kommentare parsen: Ja
sRGB Arbeitsfarbraum: sRGB IEC61966-2.1
DSC-Berichtstufe: 0
Flatness-Werte beibehalten: Ja
Grenzwert für künstlichen Halbfettstil: 1.0
ENDE DES REPORTS ---------------------------------
IMPRESSED GmbH
Bahrenfelder Chaussee 49
22761 Hamburg, Germany
Tel. +49 40 897189-0
Fax +49 40 897189-71
Email: info@impressed.de
Web: www.impressed.de
TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice
Glasilo Obœine Moravske Toplice
Osrednja proslava ob kulturnem prazniku v Bogojini
VELIŒINA KULTURNEGA USTVARJANJA KOT NIKOLI IZPETA PESEM
Moira in Tomaæ Rauch.
UVODNIK
FOTO: Geza GRABAR
Po tradiciji prva øtevilka Lipnice v novem letu prinese podatke
o temeljni finanœni listini – proraœunu obœine. Tokrat objavljamo uvod, odlok in investicijski program, za bilanœni del pa skuøamo bralce napotiti na internetno stran obœine, kjer je proraœunski dokument objavljen v celoti.
Hkrati objavljamo razpisa za izvajalce øportnih in kulturnih programov z obœinsko pomoœjo v letu 2006. Ne spreglejte roka za oddajo prijav: 31. marec 2006.
V Uradnih objavah lahko najdete øe sklep o viøini komunalnega prispevka v obœini za to leto.
Proslavili smo slovenski kulturni praznik. Na osrednji prireditvi v Bogojini je bilo slovesno in vzneseno. Predstavljamo dejavnost nekaterih kulturnih druøtev v obœini.
V tem letu predvidevamo izid petih rednih øtevilk Lipnice: poleg te øe øtevilke ob koncu aprila, junija in septembra ter sredi decembra. Izøla bo øe øtevilka, namenjena jesenskim lokalnim volitvam.
S to øtevilko skrb za dogajanje in problematiko narodnostno meøanega obmoœja prevzema nova œlanica uredniøkega odbora Ella Pivar.
Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik
Osrednja obœinska proslava ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, je bila tudi letos v Bogojini. V nabito polni dvorani kulturnega doma so jo pripravili bogojinski kulturni delavci, zdruæeni v Kulturnoumetniøkem druøtvu (KUD) Joæef Koøiœ. Matjaæ Cerovøek, predsednik druøtva, je v pozdravnem nagovoru opozoril, da v tem »kraju kulture« æe tretje leto zapored gostijo osrednjo obœinsko proslavo. Kako zelo razvejana in bogata je njihova dejavnost, kaæe podatek, da je to æe œetrta prireditev v zadnjih dveh mesecih. Sicer pa se vse leto lahko pohvalijo s pestrim kulturnim dogajanjem, z dobrim obiskom in zglednim sodelovanjem s sorodnimi druøtvi doma in v zamejstvu.
Slavnostni govornik Geza Dæuban, poslanec v Dræavnem zboru RS in podæupan, je svoje razmiøljanje zaœel z likom Franceta Preøerna in veliœino njegovega pesniøkega ustvarjanja. V nadaljevanju je s citatom iz prispevka prof. Joæeta Vugrinca iz broøure, ki je izøla ob nastanku obœine in med drugim obravnava tudi podroœje kulture, opozoril na pomembne osebnosti, ki so bili v teh krajih rojeni ali so tod preæiveli ustvarjalno æivljenjsko pot. Osrednje mesto med njimi zavzema konec 18. stoletja v Bogojini rojen Joæef Koøiœ.
»V obœini imamo kar nekaj spomenikov posebnega pomena, med katerimi kaæe omeniti æupnijski cerkvi v Martjancih in Bogojini ter romansko rotundo v Selu. Naøa obœina je lahko ponosna tudi na podroœje vzgoje mladih ljudi za novo obdobje kulture. Imamo izjemno veliko kulturnih druøtev in veliko øolajoœih se ljudi na podroœju kulture. Kaæe izpostaviti podroœje glasbe, kjer je æe veliko oblikovanih glasbenikov,« je poudaril ter svoje razmiøljanje sklenil z aluzijo na razplet prizadevanj za novo lokalno skupnost in za razmislek spomnil na verze Preøernove Zdravljice: »Edinost, sreœa, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo / otrok, kar jih ima Slava / naj si v roke seæejo«.
Rdeœa nit prijetnega praznovanja so bili nastopi ustvarjalcev, ki æivijo in delujejo na obmoœju naøe obœine: s priredbami ljudske glasbe sta nastopila pevka Mateja Horvat-Moira in violinist Tomaæ Rauch, svobodni raziskovalec ljudske glasbe, z recitalom ljubezenskih pesmi so se predstavili uœenci OØ Bogojina pod mentorstvom Marjetke Erdelji, nastopili so odliœni domaœi pevci ljudskih pesmi in uigrani folkloristi s spletom goriœkih in ravenskih plesov. Program je povezovala mlada Lija Pucko.
Geza Grabar
POSLOVNO-STANOVANJSKA STAVBA V PROSENJAKOVCIH –
Pred boæiœno-novoletnimi prazniki so slovesno predali v uporabo
delovne prostore v novi poslovno-stanovanjski zgradbi v Prosenjakovcih:
zdravstveno ambulanto, prostore krajevnega urada in prostore
Madæarske narodne samoupravne skupnosti v obœini.
ŒAS POHODOV – Samo v tej øtevilki Lipnice poroœamo treh razliœnih pohodih v naøi obœini. Ta oblika rekreacije, sprostitve in razvedrila dobiva razveseljive razseænosti, saj smo preøteli æe sedem razliœnih pohodov: Martinov (Martjanci-Jelovøkov breg), Preøernov pohod v organizaciji KTD Teøanovci, Pohod po Sladki poti, Pohod po œebeljih poteh, Trikralevski pohod v Filovcih; na novo so zaœeli v Vuœji Gomili (Øtefanov pohod) in Bogojini (Blaæev pohod). Na sliki: udeleæenci nedavnega Preøernovega pohoda.
V PRAVLJIŒNI DEÆELI – Vzgojiteljice moravskega vrtca park pred vrtcem æe vrsto let naseljujejo s pravljiœnimi bitji. Letos je tudi narava poskrbela za pravo zimsko razpoloæenje, saj je deæelico odela v belo ogrinjalo. Najmlajøi obiskovalci so se v njej imenitno poœutili.
SNEÆAK VELIKAN V PROSENJAKOVCIH
Novoletni prazniki so bili radodarni s snegom, saj se je na Goriœkem nabralo kar pol metra sneæne odeje. Zaradi nemotenega prometa in hoje je bilo potrebno sneg oœistiti z dvoriøœ, cest in drugih javnih povrøin. V Prosenjakovcih so ga odlagali k odtoœnemu jarku v bliæini veœnamenske stavbe. Vedno veœji kup je porodil idejo, da bi naredili sneæaka. Reœeno – storjeno! Franc Votek in Kristjan Kerœmar sta bila tisti petek na zasluæenem dopustu, zato sta domaœe dvoriøœe temeljito
oœistila snega, pripeljala sta ga tudi s parkiriøœa bliænje gostilne
Joøar ter œez cesto tudi od Janjiœevih. V oblikovanje konœne podobe
sneæaka sta se vkljuœila tudi Janjiœeva, Andæelko in njegov sin Saøo.
Velikan je sestavljen iz treh nivojev, v viøino meri 3,5 metra, njegov
obseg pri tleh je 10,5 metra. O njegovi teæi ni upal nihœe ugibati,
je pa vsrkal vase nekaj sto litrov vode ...
Ekipa je porabila debelih 12 ur, preden je sneæak dobil konœno podobo.
FOTO: Arhiv OØ FOKOVCI
Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar 17. februar 2006
OB 8. FEBRUARJU
Kulturni praznik je neizœrpen vir na
rodnega ponosa in samozavesti, œe
prav vedno znova tudi spraøevanja.
Spraøevanja o tem, ali se deklarirana
vloga (beseda, kultura sta nas ohrani
li v satovju narodov) prek konceptual
nih zasnov udejanja v zakonskih ak
tih in predvsem v realnem æivljenju.
Seveda se v Lipnici ne bomo uk
varjali s temi vpraøanji, paœ pa se bo
mo skuøali ozreti predvsem po doma
œem dvoriøœu in skuøali ugotoviti, ka
ko moœan, kako raznovrsten je kul
turni utrip v okolju in kaj ga pred
vsem doloœa?
V obœini smo kulturi dodelili vlogo nosilne dejavnosti, ko smo jo tako opredelili v temeljnih dokumentih (turizem, kultura, kmetijstvo). Œeprav je pomembno ugotoviti, da ne prinaøa denarja (sveta vladarja!) na enak naœin kot prodaja turistiœnih kapacitet (»produktov«). Moænosti (umetnostnozgodovinski spomeniki) in dejavnosti (etnografske prireditve, folklora, umetniøka ustvarjalnost v kolonijah, na primer) pa so zelo pomembna obogatitev turistiœne ponudbe, njena notranja vsebina. Oœitno jih tako tudi vidimo in obravnavamo, saj skuøamo priskrbeti finanœna sredstva za vzdræevanje in obnovo objektov in denar namenjamo za dejavnosti. Reœi bi smeli simbolna sredstva, œe upoøtevamo, da na razpisu desetini druøtev za dejavnost, vkljuœno s prireditvami in akcijami, namenimo le dva milijona tolarjev. Drugi del »proraœuna« si akterji (druøtva) morajo priskrbeti drugje, »na trgu«, pri sponzorjih, zlasti œe æelijo stopiti iz ustaljenega okvira (ambicioznejøa razstava, izdaja CD-roma, na primer).
Ne glede na tovrstne zadrege, pa z neizmernim zadovoljstvom opaæamo nastajanje novih, prerojevanje skupin (KUD Avgust Gaøpariœ Vuœja Gomila, KUD Ady Endre Prosenjakovci in druga), pravcato ekspanzijo dejavnosti (KUD Antal Ferenc Srediøœe, folklorna skupina KTD Teøanovci, posamezne sekcije KUD Joæef Koøiœ Bogojina in druga), podjetnost druøtev, ki se niti ne oznaœujejo kot kulturna (BRV Selo in druga). Deluje veliko posameznikov.
Razveseljivo je, da ob treh vrhunskih umetnostnih spomenikih (Bogojina, Martjanci, Selo) lahko naøim gostom svetujemo obisk lonœarske vasi Filovci, priporoœimo kulturne vsebine na Goriœkem, da je vse veœ skrbno pripravljenih in kvalitetnih prireditev z etnografskim ozadjem ... In nenazadnje, ne moremo spregledati prizadevanj, ki jih je v okviru decembrskih prireditev uveljavil Turistiœno-informativni center (TIC). Zelo pomembno bi bilo æivljenje v najlepøem turistiœnem kraju v Sloveniji obogatiti s stalnim programom
17. februar 2006
KUD Joæef Koøiœ Bogojina
NEGUJEJO TUDI LJUDSKO PESEM
Praktiœno nemogoœe je naøteti, koliko velikih trenutkov so pevci ljudskih pesmi pri KUD Joæef Koøiœ Bogojina doæiveli v dobrih treh letih delovanja. Najveœ, kolikor je mogoœe doseœi v tako kratkem œasu! Potem ko so Øtefan Vogrin (prvi bas), Ivan Horvat (drugi bas), Øtefan Horvat (prvi tenor) in Ivan Mauœec (drugi tenor) konec leta 2002 zaœeli s prvimi vajami in v zaœetku januarja 2003 na domaœem odru doæiveli krstni nastop, so se nastopi doma in v Porabju na Ma
dæarskem vrstili kot po tekoœem traku.
Leta 2004 so se prviœ prijavili na obmoœno revijo folklornih skupin in ljudskih godcev. Uvrstili so se na zakljuœno dræavno sreœanje v Vidmu na Dobrepolju. Lani so za svoje doseæke prejeli priznanje obœine Moravske Toplice in so se lotili novega projekta ter ga konec leta tudi uresniœili: izdali so zgoøœenko in kaseto v nakladi 300 izvodov. Svoj prvi zvoœni medij s 16 pesmimi so naslovili Vi pa ne vejte.
V poœastitev izida zgoøœenke in kasete pevcev ljudskih pesmi je Kulturno-umetniøko druøtvo Joæef Koøiœ pripravilo prisrœen kulturni veœer z nastopom nekaterih sekcij, ki delujejo pod okriljem druøtva: folklorne skupine in meøanega pevskega tet. Ta je prireditev zaœel z naslovno pesmijo Vi pa ne vejte.
»Pred leti so nas ob nastopih folklorne skupine marsikje spraøevali, kaj nimate nobenih pevcev, ki bi priøli z vami in predstavili vaøe ljudsko petje. Naøi øtirje pevci so hitro spoznali, da kaj takega ne bi bilo slabo. Konec 2002 leta so zaœeli s prvimi vajami in doœakali prvi nastop na zaœetku januarja 2003 na obœinskem sreœanju gasilcev veteranov v Bogojini. Zanimivo je, da so æe drugi nastop imeli v tujini, pri Porabcih v Slovenski vesi. Nastopi so se vrstili eden za drugim, predvsem po domaœih krajih. Poœasi so pilili svoj glas, izbirali pesmi za nastope, pri tem jim je
Kvartet pevcev ljudski pesmi KUD Joæef Koøiœ (od leve): Øtefan Horvat, Ivan Mauœec, Øtefan Vogrin in Ivan Horvat.
FOTO: Geza GRABAR
zbora. Medse so povabili skupini iz sosednjih vasi: folklorno skupino iz Teøanovec in ljudske pevke iz Filovec. V prvem planu so seveda ostali dva Vaneka in dva Øteveka, kakor so v øali na septembrskih Folklornih veœerih v okviru Koøiœevih dnevov kulture poimenovali bogojinski kvar
kulturnih in razvedrilnih prireditev, ponuditi gostom moænost, da se seznanijo z naøim kulturnih izroœilom, sœasoma pa zanj tudi sami prispevajo v obliki vstopnine in donacij. Ampak: za to potrebujemo stalni prireditveni prostor, dvorano; podobno bi lahko postavili na ogled slike iz izjemne bere 10-letne slikarske kolonije v Moravskih Toplicah.
In tako dalje. In tako dalje. Moravske Toplice morajo ob obœinskem in turistiœnem centru postati tudi resniœno krajevno in kulturno srediøœe.
Ludvik Soœiœ
pomagal njihov prijatelj, æal zdaj æe pokojni Naci Mauœec,« je na zaœetke kvarteta spomnil Matjaæ Cerovøek, predsednik KUD Joæef Koøiœ.
Povedal je øe nekaj podrobnosti o uresniœitvi projekta, ki zagotovo ni zadnji: pevci so v studiu Radia Maribor ob vsestranski pomoœi Smiljana Graifa posneli 20 pesmi, po izboru svobodnega raziskovalca ljudske glasbe Tomaæa Raucha, ki æivi in ustvarja v Œikeœki vasi, so jih 16 izbrali za CD oziroma kaseto. Omeniti velja tudi Tomaæa Kuharja, ki je pomagal pri iskanju avtorjev pesmi, ne smemo pa pozabiti na fotografinjo in oblikovalce ovitka ter medijske zasnove pri promociji projekta. Projekt je KUD veljal nekaj manj kot 700.000 SIT, blizu 420 tisoœ tolarjev so zbrali s pomoœjo sponzorjev in donatorjev. Med njimi je tudi Obœina Moravske Toplice.
Geza Grabar
Madæarsko kulturno druøtvo »Antal Ferenc« iz Srediøœa
DRUØTVO, KI NA TRADICIJI GRADI PRIHODNOST
Srediøœe / Szerdhely, vasica ob slovenski madæarski meji, je del verige lonœarskih naselij ob potoku Curek, ki so od 11. st. dalje tvorili moœno gospodarsko in druæbeno konglomeracijo. Povezani so bili v lonœarski ceh in niso ustvarili le identiœne palete lonœevin, ampak tudi æivljenjski slog, kulturo in ljudsko izroœilo. Arhivski viri in ime kraja Srediøœe / Szerdahely priœajo, da so tod ob sredah prirejali sejme, kar glede na geografski poloæaj ni niœ nenavadnega, saj so na meji ≈rséga (Straæarske krajine) in grofije Gornja Lendava v distriktu Velemér kar devetsto let veljali za zelo veøœe obrtnike in trgovce svojih izdelkov, ki so ostali zvesti tudi kmetovanju, zemlji, za katero øe danes pravijo, da je, œeprav na njej zraste tudi pøenica, vendarle najboljøa, œe je »peœena«. Gospodarska recesija in z njo tudi œloveøke stiske so zaœele naraøœati po prvi svetovni vojni, ko je Srediøœe zaradi meje in slabih komunikacij postajalo vedno bolj izolirano. Od sredine
16. st., po prvem valu protestantizma, ti kraji sledijo kalvinski smeri, v neprestanem, trdovratnem boju, predvsem v œasu protireformacije, so mnogi dejavniki privedli do antropoloøkih in vrednotnih odstopanj v primerjavi s katoliøko, delno pa tudi z evangeliœansko populacijo. Nekoœ zelo izrazite, danes æe skoraj zabrisane meje skoraj niso zaznavne, toda vedno bolj prihaja v ospredje æelja po ohranitvi kulturne in materialne dediøœine. Tako so pred desetletjem, po skoraj osemdesetih letih, znova ustanovili kulturno druøtvo in ga poimenovali po zadnjem lonœarju Ferencu Antalu. Morda je le nakljuœni
splet okoliøœin, da ga sedaj vodi njegova daljna potomka Zsuzsa Vugrinec.
Na prehodu 19. stoletja je v Srediøœu delovala javna œitalnica z jasnimi pravili, toda po prvi svetovni vojni se je knjiæni fond porazgubil in ste øele po sedmih desetletjih ustanovili druøtvo, ki postaja gibalo kulturnega in druæabnega æivljenja v vasi.
Pri nas nikoli ni bilo øole, do srede 20. st. so izginili tudi zadnji lonœarji, tukajønji kmetje so se ubadali s teæavami v kmetijstvu, v øestdesetih letih so odhajali na de-lo v tujino in øele v na predhodu tisoœletja je Tiborju Vöröøu uspelo zbrati predvsem mlade Srediøœane, ki v ustanovitvi druøtva vidijo moænost za duhovni in gmotni razvoj kraja. Madæarsko kulturno druøtvo smo poimenovali po mojem prapradedu, ki je veljal za izøolanega in veøœega mojstra svoje obrti. Prav na njegovem izroœilu sloni naøa nosilna dejavnost. Pri vaøkem domu, kjer je tudi sedeæ druøtva, smo postavili lonœarsko peœ, skupina petih fantov pa se pod vodstvom mentorja uœi dela na lonœarskem vretenu. Te dni odpravljajo teæave z elektriko in kmalu bodo lahko ægali, saj æe precej lonœarskih izdelkov œaka na finalizacijo. Ena od najbolj odmevnih in obiskanih prireditev je lonœarski dan, ki bo letos æe tretjiœ zapovrstjo. Naø konœni cilj je oæiviti staro obrt, ki lahko nekomu sluæi tudi kot dopolnilna dejavnost na kmetiji.
Torej æelite graditi prihodnost na tradiciji?
Zakaj pa ne? Imamo sicer malce æe pozabljeno tradicijo, odliœno lonœarsko glino, opremo, mladi pa moænost, da se pod vodstvom mentorja uœijo dela z lonœarskim vretenom in glino.
Pa tudi sicer dajete velik poudarek ohranjanju tradicije.
Izhajamo iz lokalne danosti in skuøamo ohraniti, oæiviti tista izroœila, ki so povezovala ljudi. Tako smo æe v okviru jav-
Zsuzsa Vugrinec,
predsednica
MKUD
»Antal Ferenc«
iz Srediøœa.
ne prireditve, na kateri je sodelovala vsa vas, œesali perje in »lüpali« buœno seme. Na proslavah sta nam v pomoœ prosenjakovska osnovna øola in vrtec, povezani smo s tamkajønjim kulturnim druøtvom. Naøe vezi segajo tudi na Madæarsko: s sosedi iz Magyarszombatfa vsako leto 1. maja v okviru kulturne prireditve in piknika na meji skupaj postavljamo mlaj. Gostiteljstvo si izmenjujemo ter tako tvorno prikaæemo kulturno snovanje na narodnostno meøanem obmoœju.
Obujanje lonœarske tradicije: starejøim v spomin, mladim za spodbudo ...
Mnoga druøtva so zamrla tudi zaradi denarnih teæav. Vi pa ste v zadnjih sedmih letih uspeli opremiti vaøko dvorano in razen lonœarske peœi, vreten zagotoviti tudi drugo opremo. Kdo vam zagotavlja sredstva?
Prijavljamo se na razpise doma in v tujini. Na republiøkih razpisih sicer nismo imeli sreœe, toda od sklada »Ilyés Gyula« za Madæare po svetu smo dobili skupaj milijon in pol tolarjev, kar smo porabili za æe omenjene naloæbe, za napeljavo centralne kurjave in telefona, za nakup stolov, raœunalnika in za drugo opremo v vaøkem domu. Seveda s tem denarjem øe zdaleœ ne bi uspeli zagotoviti vsega, œe ne bi prek razpisov v matiœni obœini uspeli priti do sredstev, predvsem za delovanje kroækov. Poleg mentorja mladih lonœarjev prihaja k nam tudi mentorica mladih glasbenikov, pa tudi prireditve nekaj stanejo.
Glede na øtevilo otrok in mladine v Srediøœu veljate z dvema delavnicama, stalnimi in priloænostnimi prireditvami v primerjavi z drugimi naselji na narodnostno meøanem obmoœju za aktivne na podroœju kulture.
Dejstvo je, da pri organizaciji in izvedbah kulturnih akcij lahko raœunaø le na peøœico ljudi, toda ni hiøe, kjer nas ne bi moralno podprli, cela vas je navzoœa na prireditvah. Øtejemo za veliko priznanje, da vaøœani æivijo s svojim kulturnim druøtvom. Œe upoøtevamo, da je 65 odstotkov prebivalcev starejøih od 50 let, da v zadnjem stoletju, razen gasilstva skoraj ni bilo druøtvenega æivljenja in da se veliko druæin v neugodnih razmerah preæivlja s trdim delom na kmetijah, potem dobiva naøa vloga v zagotavljanju kulturnih dobrin druge razseænosti. Mislim, da je najpomembnejøa naloga druøtva ohranitev materinega jezika, materialnega in duhovnega kulturnega izroœila, ob tem pa uœenje ljudi æivljenja v soæitju z drugimi narodi. Naøi œlani so Madæari in Slovenci, na naøih prireditvah se sliøita madæarska in slovenska beseda, obe kulturni izroœili imata svoje mesto ...
Ella Pivar
FOTO: Arhiv DRUØTVA
17. februar 2006
RAZVOJNA STRATEGIJA OBŒINE
Ko sem pred pripravo tega uvodnega sestavka za prvo øtevilko Lipnice v letu 2006 razmiøljal, kaj je tisto, kar bi kazalo posebej izpostaviti ob gradivu, ki se v nadaljevanju te øtevilke v precejønji meri ukvarja z zneski iz tekoœega finanœnega naœrta – torej proraœuna obœine za to leto, sem bil v precejønji skuønjavi, ali naj posamezne postavke, ki so sicer v samem gradivu ponazorjene, podrobno obrazloæim in s tem usmerim zanimanje bralca v iskanje podrobnosti, kje je oziroma zakaj ni doloœena investicija zajeta v posamezni tabeli, ali pa usmerim vaøo pozornost v prihodnost, za katero bo potrebno smernice, kot vse kaæe, œim prej in œim bolj realno zastaviti. Odloœitev ni bila teæka: verjamem namreœ, da je tako kot vedno moænosti veliko, da pa je sedaj glede na dober razvojni nastavek, ki se kaæe v naøi obœini, nastopil pravi œas.
Letoønji proraœun obœine med drugim predvideva, da bo izdelana nova in hkrati tudi prva celovita strategija razvoja obœine, ki bi naj upoøtevala vse vidike prihodnje podobe te naøe okrogline. Med pripravo strategije naj bi na eni strani upoøtevali moænosti, ki jih nudi naøe obmoœje, in na drugi strani omejitve, pri œemer mora biti naø razvojni naœrt sestavni del krajinske, regionalne in dræavne strategije razvoja, saj je le na ta naœin moæno priœakovati finanœno podporo pri realizaciji zastavljenih programov.
POMURSKA AVTOCESTA
Œe imamo v mislih realno moænost, da se pomurska avtocesta izgradi pred koncem leta 2008, potem je razumljivo, da je potrebno s tem novim pomembnim dejstvom moœno raœunati tudi pri pripravi prihodnjih razvojnih moænosti naøe obœine. Tudi tokrat je potrebno zapisati, da je naøa obœina uspela s svojo zahtevo po posebnem prikljuœku na avtocesto na cesti BogojinaIvanci-Ganœani, kar bo pomenilo, da bodo v prihodnje turisti k nam prihajali v precejønji meri po tej poti. To pa pomeni, da je realno priœakovati hitrejøi turistiœni in gospodarski razvoj tudi tega dela naøe obœine. Vsekakor bomo zato morali v okviru priprave prostorske strategije posebno pozornost nameniti novim poslovnim conam ob dovozni cesti na bodoœo avtocesto in v tem okviru dejansko œimprej zaœeti izrabljati za turistiœne, øportne in rekreativne namene tudi Ivansko jezero, ki je sicer v enem delu øe vedno v funkciji gramoznice, vendar pa je njeno izkoriøœanje v sedanjem obsegu dejansko pri kraju.
Nova prometna infrastruktura in zaøœiteno obmoœje krajinskega parka bi naj tako v prihodnje odigrala najpomembnejøo vlogo pri naœrtovanju razvoja v naøem prostoru. Seveda bo treba premisliti, kako bi bilo moæno vse to pospeøeno prenesti v prihodnje prostorske, poselitvene, energetske, okoljevarstvene ... in predvsem gospodarske naœrte naøe obœine, da bi dosegli œim kvalitetnejøe sinergijske uœinki razvoja.
DOMAŒA PAMET
Seveda si bomo pri tem pomagali s strokovnimi nasveti tistih, ki se s to problematiko profesionalno ukvarjajo, vendar pa sem prepriœan, da bo potrebno med domaœini, torej med ljudmi, ki æivimo tukaj, poiskati najveœ tistega izvirnega, torej dobrih idej, ki bodo sprejemljive v lokalnem okolju in pri nagovarjanju posameznikov oziroma gospodinjstev, ki se bodo morala vkljuœiti v procese, predvsem pri pridobivanju nujno potrebnih zemljiøœ in gradbenih parcel.
POSEGANJE V POKRAJINO
Usmerjanje veœine razvoja v nova obmoœja sicer vse bolj kritiœno posega v krajino in naravno ravnovesje; nevarnost, da se bodo prvotne kvalitete vasi izgubile v obmoœju novogradenj, je realna in bo moœno vplivalo na povezavo med naravo in pokrajino. Zato moramo pri naœrtovanju biti zelo pazljivi, da se ne nadaljujejo trendi vsesploønega prenosa mestnih slabosti v naøe øe vedno dokaj ruralno, raznoliko in na ta naœin bogato okolje, kjer je naøe stanovanje bistveno veœ kot le hiøa, saj obiœajno obsega tudi bliænjo okolico in naravo.
Oceno prihodnjega razvoja obœine je sicer v tem trenutku, ob dokaj slabih gospodarskih razmerah v celotni pokrajini ob Muri, zelo teæko napovedovati z velikim optimizmom, saj so nujne strukturne spremembe tako v kmetijstvu kot v gospodarstvu sploh. Pa vendar ostaja oziroma postaja regija zaradi svoje geografske lege in novih moænosti, ki bi jih naj prinesle sodobna cestna, æelezniøka in kot vse kaæe tudi letaliøka infrastruktura, vse bolj zanimiva tudi za tuje vlagatelje. Naøa naloga je zato, da se œim prej odloœimo kakøno okolje, kakøno podobo kulturne krajine in kakøen razvoj æelimo in zmoremo ponuditi tistim, ki imajo v tem trenutku denar, voljo in idejo. Strateøki nastavki za ureditev naøih naselij zato morajo upoøtevati raznovrstne lastnosti goriœkega, ravenskega in dolinskega dela naøe zanimive okrogline.
BOGASTVO LJUDI, KI TU ÆIVIMO
Naøa strateøka prednost mora tudi v prihodnje sloneti na kakovosti okolja, dobri infrastrukturi in predvsem bogastvu ljudi, torej nas, ki æivimo v tem prostoru.
Ob tem razmiøljanju na zaœetku leta 2006, ki bo – kot kaæe
– v marsiœem zelo zanimivo, smo tako rekoœ sredi razprave o podeæelskem prostoru med krizo in navduøenjem. Vabim vas torej, da se vkljuœite v razprave, ki bodo potekale ob pripravi omenjenih strategij naøega prihodnjega razvoja in s tem na najbolj neposreden naœin vplivate na svoj in skupen boljøi jutri.
Feri Cipot, æupan
V A B I L O
V okviru pripravljanja
Strategije razvoja Obœine Moravske Toplice
Vas vabim na javno razpravo in pogovor, ki bo
v petek, dne 3. marca 2006, ob 18. uri
v prostorih sejne sobe Obœine Moravske Toplice,
Kranjœeva 3, Moravske Toplice.
Na ta naœin æelimo predstaviti lastne ideje oziroma vizijo razvoja na podroœju gospodarstva, okolja, poselitve, energetike, prometa ... Hkrati priœakujemo od vseh, ki se boste pogovora udeleæili, da se vkljuœite v razpravo s svojim pogledom na razvojne moænosti in potrebe naøega okolja.
Z æeljo, da se nas œim veœ vkljuœi v pripravo temeljnih razvojnih aktov naøe Obœine, kar bo imelo dolgoroœne posledice za bodoœi razvoj, Vas vabim, da se vabilu odzovete v œim veœjem øtevilu.
Feri Cipot, æupan
17. februar 2006
PRORAŒUN OBŒINE
ZA LETO 2006
Na drugi decembrski seji (seja je potekala v sejni sobi Madæarske narodne samoupravne skupnosti v Prosenjakovcih) je obœinski svet potrdil proraœun obœine za leto 2006 v viøini 1.421.059 SIT. Zaradi drugaœne œlenitve proraœunske porabe, ki bi je bilo kar za celo Lipnico, proraœunskega dokumenta tokrat ne objavljamo v celoti, ampak skuøamo bralce napotiti na spletno stran obœine. Opozorimo torej le na nekaj sploønih znaœilnosti dokumenta, kakor jih sestavljalci proraœuna – veœji del dela je opravila Slavica Fujs, viøji referent za finanœne zadeve – predstavljajo v uvodu.
V skladu z Zakonom o javnih financah proraœun sestavljajo:
•
Sploøni del proraœuna po ekonomski klasifikaciji
•
Posebni del proraœuna po programski klasifikaciji
•
Naœrt razvojnih programov
V sploønem delu so prikazani prejemki in izdatki proraœuna v:
–
bilanci prihodkov in odhodkov,
–
raœunu finanœnih terjatev,
–
raœun financiranja.
23. REDNA SEJA
22. december 2005
Dnevi red:
1.
Potrditev zapisnika 22. redne seje Obœinskega sveta
2.
Predlog proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006 s predlogom Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2006 – II. obravnava
3.
Obravnava poroœila Nadzornega odbora o pregledu
zakljuœnega raœuna proraœuna Obœine za leto 2004
4.
Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori
5.
Razno
Razrez proraœunske porabe po podroœjih proraœunske porabe
Podroœje proraœunske porabe Vrednost Deleæ
v 000 SIT v %
01 Politiœni sistem 33.181 2,33
02 Ekonomska in fiskalna administracija 2.955 0,21
03 Zunanja politika 0 0,00
04 Skupne administrativne sluæbe in spl. javne storitve 9.143 0,64
06 Lokalna samouprava 91.191 6,42
07 Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih 25.700 1,81
08 Notranje zadeve in varnost 890 0,06
10 Trg dela in delovni pogoji 8.566 0,60
11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribiøtvo 68.191 4,80
12 Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 3.548 0,25
13 Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 156.761 11,03
14 Gospodarstvo 86.156 6,06
15 Varovanje okolja in naravne dediøœine 162.684 11,45
16 Prostorsko planiranje in stan. kom. dejavnost 186.632 13,13
17 Zdravstveno varstvo 21.300 1,50
18 Kultura, øport in nevladne organizacije 105.394 7,42
19 Izobraæevanje 345.449 24,95
20 Socialno varstvo 53.546 3,77
22 Servisiranje javnega dolga 43.530 3,06
23 Intervencijski programi in obveznosti 7.242 0,51
ODHODKI SKUPAJ 1.421.059 100
FOTO: Ludvik SOŒIŒ/Arhiv OBŒINE
Bilanca prikazuje prihodke in odhodke proraœuna, vkljuœno s prihodki in odhodki krajevnih skupnosti. Spomnimo: prihodki proraœuna obsegajo: davœne, nedavœne in kapitalske prihodke, prejete donacije ter transferne prihodke, odhodki pa: tekoœe odhodke, tekoœe transfere, investicijske odhodke in investicijske transfere.
Sestavni del sploønega dela je raœun finanœnih terjatev, ki izkazuje prejeta, vrnjena posojila, sredstva od prodaje kapitalskih deleæev, sredstva danih posojil in sredstva za nakup kapitalskih deleæev.
Raœun financiranja izkazuje odplaœila dolgov in zadolæevanje.
V posebnem delu je prikazana proraœunska poraba v skupni tabeli odhodkov po programski klasifikaciji. Izdatki so prikazani po podroœjih proraœunske porabe oziroma neposrednih porabnikih proraœuna, kot jih opredeljuje zakon: obœinski svet, obœinska volilna komisija, æupan in podæupan, nadzorni odbor, obœinska uprava in 14 krajevnih skupnosti.
Naœrt razvojnih programov predstavlja investicijske izdatke obœine za naslednja øtiri leta, naœrt za leto 2006 je usklajen z obœinskim proraœunom in za leto 2006 znaøa 651.729.000 SIT.
Na obmoœju obœine deluje 14 krajevnih skupnosti, ki se financirajo prek svojih raœunov. Njihov finanœni naœrt je sestavni del proraœuna obœine. Sveti krajevnih skupnosti samostojno razpolagajo s svojimi izvirnimi prihodki, za investicije morajo pridobiti soglasje æupana. Krajevne skupnosti se ne morejo zadolæiti.
Leto Ocena realizacije Plan Indeks
2004 2005 2006
4 5 6 7
PRIHODKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI 105.295.789,19 52.396.000,00 24.655.000,00 47,05
KS Andrejci 645.350,33 1.415.500,00 1.170.000,00 82,65
KS Bogojina 7.764.609,58 5.431.000,00 2.650.000,00 48,79
KS Filovci 10.247.101,66 9.390.500,00 3.030.000,00 32,26
KS Ivanovci 862.000,29 1.340.500,00 110.000,00 8,20
KS Krnci 845.475,05 136.000,00 35.000,00 25,73
KS Martjanci 10.091.658,31 9.545.500,00 4.860.000,00 50,91
KS Moravske Toplice 1.823.413,53 1.830.000,00 1.120.000,00 61,20
KS Motvarjevci 3.213.131,02 575.500,00 100.000,00 17,37
KS Norøinci 4.139.350,89 2.185.000,00 1.110.000,00 50,80
KS Prosenjakovci 8.618.440,92 6.243.000,00 3.700.000,00 59,26
KS Ratkovci 3.155.053,45 1.685.500,00 270.000,00 16,01
KS Sebeborci 2.425.916,54 2.165.500,00 1.330.000,00 61,41
KS Selo Fokovci 4.686.610,48 1.910.500,00 1.050.000,00 54,95
KS Teøanovci 6.208.745,31 8.542.000,00 4.120.000,00 48,23
Tabela kaæe, da prihodki KS upadajo iz leta v leto, njihova skupna vrednost za leto 2006 je le 47 % prihodkov leta 2005 in manj kot 24 % v primerjavi z letom 2003, ko so krajevne potrebe øe marsikje pokrivali iz krajevnih samoprispevkov.
Sicer pa v tem œasu potekajo razprave o prihodnji organizaciji niæje ravni lokalne samouprave. Malo je verjetno, da bi KS ohranile dosedanji status pravne osebe. (L.S.)
Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si 17. februar 2006
NAŒRT RAZVOJNIH PROGRAMOV
Naœrt razvojnih programov je obvezni del proraœuna obœine. Sestavljen je iz projektov (investicijska poraba), ki se vkljuœujejo v proraœun za leto 2006 in za tri prihodnja leta. Za leto 2006 naœrt predvideva investicije v viøini blizu 652 mio SIT, za naslednja tri leta bi naj vrednost investicijskih projektov presegala 800 mio SIT (886,4 mio za leto 2007, 856,9 mio SIT za leto 2008, 828,4 mio SIT za leto 2009).
V nadaljevanju bomo pregledali naœrt za leto 2006, pri œemer moramo opozoriti, da so nekatere investicije odvisne od
FOTO: Ludvik SOŒIŒ
FOTO: Ludvik SOŒIŒ
uspeønega izida na javnih razpisih.
IZOBRAÆEVANJE IN VZGOJA
Za nadzidavo dveh uœilnic, zamenjavo dotrajanih oken in druga de-la v OØ Bogojina je predvidenih 25 mio SIT. Proraœun predvideva øe 49 mio SIT za ureditev tamkajønjih øportnih igriøœ.
KULTURA IN ØPORT
Nekaj veœ kot 27 mio SIT je predvidenih za nadaljnjo obnovo zvonika v Lonœarovcih in sofinanciranje ureditve øportnih centrov v Filovcih, Martjancih, Vuœji Gomili in Teøanovcih.
UPRAVA IN KRAJEVNE SKUPNOSTI
Nekaj manj kot 10 mio SIT je predvidenih za ureditev vaøko-gasilskih domov (Pordaøinci, Lonœarovci) in investicijska vlaganja v osnovna sredstva uprave.
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Za ureditev oskrbe z vodo so v srednjeroœnem naœrtu predvidena veœja sredstva, v letu 2006 se predvideva nadaljevanje gradnje druge faze vodovoda Selo-Fokovci v dolæini 1100 metrov, vodovod za Œikeœko vas (skupna dolæina veœ kot 4 kilometre) in obnova dotrajanega vodovodnega omreæja v Martjancih.
Za nadaljevanje gradnje kanalizacije v Bogojini, œistilno napravo in kanalizacijo Rimska Œarda, razøiritev œistilne naprave Lukaœevci in nadaljevanje kanalizacije v Moravskih Toplicah je predvidenih 130 mio SIT, od tega je polovica namenjena za razøiritev œistilne naprave Lukaœevci.
PROMETNA INFRASTRUKTURA
Ta del programa je vreden pribliæno 120 mio SIT in predvideva ureditev ploœnika s kolesarsko stezo in javno razsvetljavo ob Kranjœevi ulici v Moravskih Toplicah (od vhoda v Terme 3000 do kroæiøœa), gradnjo oziroma rekonstrukcijo cest in javnih poti v veœ naseljih (Vuœja Gomila, Andrejci, Fokovci, Teøanovci, Bogojina, Ratkovci, Srediøœe ...) ter ureditev mostu œez Lipnico v Ivancih.
Kranjœeva ulica v Moravskih Toplicah – potrebna obnove.
OPREMA STAVBNIH ZEMLJI،
Predvideno je blizu 100 mio SIT za nadaljnje komunalno urejanje Moœvar, nakup zemljiøœ za Panonski zdraviliøœno-turistiœni park (Podov, Moœvare, Martjanci, Bogojina ...) ter ureditev poslovne cone na zemljiøœu nekdanjega podjetja Tekstil v Prosenjakovcih.
VARSTVO OKOLJA
Na podroœju varstva okolja bo obœina iz sredstev proraœuna in okoljskih dajatev v naslednjih letih øe naprej vlagala v zbirno sortirni center v Puconcih (21 mio SIT leta 2006), sredstva pa bo namenila tudi za izdelavo prostorske strategije in prostorskega reda obœine ter za zaøœito pred poplavami v Moravskih Toplicah.
KMETIJSTVO
Na osnovi razpisa so bila zagotovljena sredstva za izvedbo komasacije v k. o. Vuœja Gomila. Za ta namen je v letu 2006 namenjenih 41 mio SIT. Pravnomoœne so odloœbe za uvedbo komasacijskega postopka na obmoœju k. o. Berkovci, Ratkovci in Motvarjevci, priprave pa teœejo v k. o. Prosenjakovci, Ivanjøevci, Norøinci in Martjanci. Izvedba bo odvisna od sredstev iz javnega razpisa.
2 mio SIT je v proraœunu predvideno za izvedbo agromelioracij.
NAŒRT DELOVNIH MEST V OBŒINSKI UPRAVI ZA LETO 2006
Naœrt delovnih mest je sestavni del proraœuna. V obœinski upravi ni predvidenih novih zaposlitev, naloge bo opravljalo 11 zaposlenih; toliko je tudi sistemiziranih delovnih mest.
Opis Predvideno øtevilo delovnih mest v letu 2006
Funkcionarji obœine – æupan 1
Tajnik obœine – uradniøko del. mesto na poloæaju 1 Uradniøka delovna mesta 5 Strokovna delovna mesta 3 Administrativna delovna mesta 1 Ostala strokovno-tehniœna delovna mesta 1
Skupaj 11
LETNI PROGRAM PRODAJE
OBŒINSKEGA PREMOÆENJA
V obœinsko premoæenje spadajo nekatere nepremiœnine, ki jih obœina za svoje poslovanje ne potrebuje, nastajajo pa stroøki z njihovim vzdræevanjem, kot je na primer koønja. S prodajo tega premoæenja se bo omogoœila gradnja, obdelava oziroma moænost naselitve. Prodaja bo izvedena po zakonu in po postopkih, ki jih opredeljuje Odredba
o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoæenjem dræave in obœine.
Njive, gozdovi, travniki, sadovnjaki in vinogradi razliœnih velikosti leæijo v øtevilnih katastrskih obœinah, na seznamu so med drugim tudi dvoriøœe (Ivanovci), stavba in dvoriøœe (Selo, Sebeborci), stanovanje (Murska Sobota) in kompleks Rimska Œarda.
Cene kmetijskih zemljiøœ se gibljejo od 3.500 do 11.000 tolarjev za ar, odvisno od lege, kulture, stanja zemljiøœa ... Konkretno vrednost premoæenja ob priœetku postopka za prodajo oceni pristojni cenilec.
17. februar 2006 Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si
Na podlagi 29. œlena zakona o lokalni samoupravi – uradno preœiøœeno besedilo (Uradni list RS, øt. 100/2005), 29. œlena zakona o javnih financah (Uradni list RS, øt. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B in 16. œlena Statuta Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet Obœine Moravske Toplice na 23. seji dne 22.12.2005 sprejel
ODLOK
O PRORAŒUNU OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2006
1. SPLOØNA DOLOŒBA
1. œlen
S tem odlokom se za Obœino Moravske Toplice za leto 2006 doloœajo proraœun, postopki izvrøevanja proraœuna ter obseg zadolæevanja in poroøtev obœine in javnega sektorja na ravni obœine (v nadaljnjem besedilu: proraœun).
2. VIØINA SPLOØNEGA DELA PRORAŒUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAŒUNA
2. œlen
Sploøni del proraœuna na ravni podskupin kontov se doloœa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2006
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.416.659.000
TEKOŒI PRIHODKI (70+71)
70 DAVŒNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiœek 703 Davki na premoæenje 704 Domaœi davki na blago in storitve 706 Drugi davki
71 NEDAVŒNI PRIHODKI 710 Udeleæba na dobiœku in dohodki od premoæenja
711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavœni prihodki
72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljiøœ
in neopredmetenih dolgoroœnih sredstev
73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domaœih virov 731 Prejete donacije iz tujine
74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinanœnih institucij
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
40 TEKOŒI ODHODKI 400 Plaœe in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaœila domaœih obresti 409 Rezerve
41 TEKOŒI TRANSFERI 410 Subvencije
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
413 Drugi tekoœi domaœi transferi
414 Tekoœi transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI
430 Investicijski transferi
III.
PRORAŒUNSKI PRESEÆEK (I.-II.) (PRORAŒUNSKI PRIMANJKLJAJ)
B.
RAŒUN FINANŒNIH TERJATEV IN NALOÆB
582.690.000
424.085.000
236.089.000
73.636.000
114.360.000 0
158.605.000
13.670.000
4.600.000
100.000
2.700.000
137.535.000
10.000.000 0 0
10.000.000
4.000.000
4.000.000 0
819.969.000
819.969.000
1.382.803.000
305.972.000
57.806.000
9.354.000
222.870.000
8.700.000
7.242.000
400.821.000
14.811.000
130.249.000
43.958.000
211.803.000 0
621.199.000
621.199.000
54.811.000
54.811.000
33.856.000
Skupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2006
IV. PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL IN 4.400.000 PRODAJA KAPITALSKIH DELEÆEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL 4.400.000 750 Prejeta vraœila danih posojil 4.000.000
V. DANA POSOJILA IN POVEŒANJE KAPITALSKIH
DELEÆEV (440+441+442+443) 3.556.000
44 DANA POSOJILA IN POVEŒANJE
KAPITALSKIH DELEÆEV 3.556.000
440 Dana posojila 3.556.000
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEÆEV (IV.-V.) 844.000
C. RAŒUN FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2006
VII. ZADOLÆEVANJE (500) 0
50 ZADOLÆEVANJE 500 Domaœe zadolæevanje 0
VIII. ODPLAŒILA DOLGA (550) 34.700.000
55 ODPLAŒILA DOLGA 34.700.000 550 Odplaœila domaœega dolga 34.700.000
IX.
POVEŒANJE (ZMANJØANJE) SREDSTEV NA RAŒUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0
X.
NETO ZADOLÆEVANJE (VII.-VIII.) -34.700.000
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -33.856.000
STANJE SREDSTEV NA RAŒUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA
9009 Sploøni sklad za drugo 0
Posebni del proraœuna sestavljajo finanœni naœrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podroœja proraœunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obœinskih proraœunov. Podprogram je razdeljen na proraœunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, doloœene s predpisanim kontnim naœrtom.
Posebni del proraœuna do ravni proraœunskih postavk-podskupin kontov in naœrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obœine Moravske Toplice.
3. POSTOPKI IZVRØEVANJA PRORAŒUNA
3. œlen Namenski prihodki proraœuna so poleg prihodkov, doloœenih v prvem stavku prvega odstavka 43. œlena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1.
Prihodki poæarne takse, ki se uporabijo za namene, doloœene v zakonu o varstvu pred poæarom.
2.
Okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporabi za name-ne po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaæevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v skladu z odloœbo ministrstva za okolje in prostor.
3.
Okoljska dajatev za onesnaæevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaæevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v skladu z odloœbo ministrstva za okolje in prostor.
4.
Prihodki krajevnih skupnosti v obœini:
– prihodki od obœanov, ki se namenijo za namene, za katere se zbirajo.
5. Drugi namenski prihodki proraœuna.
4. œlen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proraœuna med posameznimi proraœunskimi postavkami znotraj institucionalnega sektorja odloœa æupan na predlog neposrednega uporabnika z upoøtevanjem doloœil Zakona o javnih financah.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proraœun, spremembe proraœuna ali rebalans proraœuna.
Æupan s poroœilom o izvrøevanju proraœuna med proraœunskim letom in konec leta z zakljuœnim raœunom poroœa obœinskemu svetu o veljavnem proraœunu za leto 2006 in njegovi realizaciji.
5. œlen Neposredni uporabnik lahko v tekoœem letu za projekte iz naœrta razvojnih programov priœne s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vkljuœen v naœrt razvojnih programov.
Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si 17. februar 2006
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plaœilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.
v letu 2007 najveœ 70 % navedenih pravic porabe in
2.
v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plaœilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoœe transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega œlena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega œlena se naœrtujejo v finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika in naœrtu razvojnih programov.
6. œlen
Proraœunska rezerva se v letu 2006 oblikuje v viøini 3.621.000 SIT.
Na predlog za finance pristojnega organa obœinske uprave o uporabi sredstev proraœunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. œlena ZJF odloœa æupan in o tem s pisnimi poroœili obveøœa obœinski svet. V primeru, ko se sredstva proraœunske rezerve namenjajo za odpravo posledic naravnih nesreœ øirøih dimenzij, in namenska sredstva presegajo viøino oblikovane proraœunske rezerve s tem odlokom, odloœa o njihovi porabi Obœinski svet s posebnim odlokom.
7. œlen Proraœun obsega kot nerazporejeni del prejemkov sploøno proraœunsko rezervacijo do maksimalne viøine 1,5 % celotnih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, in sicer za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proraœuna ni bilo mogoœe predvideti ali zanje ni bilo mogoœe predvideti zadostnih sredstev. Znesek sploøne proraœunske rezervacije je doloœen v posebnem delu proraœuna.
8. œlen O uporabi sredstev sploøne proraœunske rezervacije odloœa s sklepom o prerazporeditvi sredstev æupan in o tem obveøœa obœinski svet v poroœilih o realizaciji proraœuna in ob predloæitvi Odloka o zakljuœnem raœunu.
Dodeljena sredstva sploøne proraœunske rezervacije se razporedijo v finanœni naœrt neposrednega uporabnika.
9. œlen Za izvrøevanje proraœuna je odgovoren æupan obœine. Æupan je pooblaøœen tudi:
–
da odloœa o porabi nerazporejenih sredstev na postavkah znotraj posameznih segmentov za namene, ki so povezani z isto vsebino in jih prej ni bilo moæno predvideti,
–
da odloœa o vlogah za sponzoriranje in donacije razliœnih prireditev do viøine 350.000,00 SIT po vlogi znotraj moænosti, ki jih dovoljuje proraœunski namen oziroma tekoœa proraœunska rezerva,
–
da odloœa o pridobitvi oziroma odtujitvi premoæenja obœine v skladu s statutom obœine,
–
da daje soglasje k sklenitvi pravnega posla krajevne skupnosti oziroma krajevnega odbora, ki presega 250.000,00 SIT, sklepa pravne posle zamenjave kmetijskih in stavbnih zemljiøœ v lasti obœine pod pogojem, da se vrednost obœinskega premoæenja ne zniæuje,
–
sklepa poroøtvene pogodbe v skladu z aktom, ki ga sprejema obœinski svet.
10. œlen
Finanœna sluæba obœine je zadolæena za:
–
sprotno spremljanje poslovanja in tekoœe evidentiranje vseh poslovnih dogodkov,
–
pripravo analiz, medletnih ter konœnih realizacij proraœuna,
–
za pripravo odloka o zakljuœnem raœunu proraœuna za preteklo leto, premoæenjsko bilanco obœine ter poroœila za potrebe statistike finanœnih raœunov v skladu z roki, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti,
–
za pomoœ KS, zavodom, zvezam in drugim uporabnikom proraœuna pri pripravi finanœnih naœrtov, sprotno evidentiranje poslovnih dogodkov in pravoœasno pripravo zakljuœnih poroœil,
–
za izvajanje nadzora nad porabo sredstev vseh proraœunskih porabnikov v skladu s sprejetim planom in opredeljenimi nameni,
–
za izvrøevanje nakazil in izplaœil iz proraœun v skladu z veljavno zakonodajo.
11. œlen
Obœinska uprava obœine je zadolæena za upravljanje z obœinskim premoæenjem v duhu dobrega gospodarja ter spremlja in nadzira upravljanje s premoæenjem KS.
Obœinska uprava, zadolæena za investicije, katerih investitor je obœina oziroma KS, je dolæna spoøtovati doloœila zakona o javnih naroœilih in le-te izvajati v skladu s tem zakonom.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANŒNEGA PREMOÆENJA DRÆAVE
12. œlen Œe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. œlena ZJF, lahko æupan dolæniku do viøine 50.000,00 SIT odpiøe oziroma delno odpiøe plaœilo dolga.
5. OBSEG ZADOLÆEVANJA IN POROØTEV OBŒINE IN JAVNEGA SEKTORJA
13. œlen Zaradi kritja preseækov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, preseækov izdatkov nad prejemki v raœunu finanœnih terjatev in naloæb ter odplaœila dolgov v raœunu financiranja se obœina za proraœun leta 2006 lahko dolgoroœno zadolæuje za namene, izkazane v proraœunu na podlagi predhodno prejetega soglasja pristojnega Ministrstva za finance in pod pogoji, ki jih doloœa Zakon o financiranju obœin.
Obseg poroøtev obœine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je Obœina Moravske Toplice, v letu 2006 ne sme preseœi skupne viøine glavnic
25.000.000 SIT.
14. œlen Pravne osebe javnega sektorja na ravni obœine (javni zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je obœina) se lahko v letu 2006 zadolæijo le ob pogoju, da pridobijo soglasje obœine v skladu z doloœili Zakona o financiranju obœin.
6. PREHODNE IN KONŒNE DOLOŒBE
15. œlen Uporabniki proraœuna morajo pri oddaji izvajalskih del in nabavi blaga spoøtovati zakon o javnih naroœilih s podzakonskimi predpisi in zakon o izvrøevanju proraœuna.
Amortizacijska sredstva se pri proraœunskih porabnikih formirajo in troøijo v skladu s proraœunskimi izhodiøœi Obœine Moravske Top-lice za posamezno proraœunsko leto.
Za zaœetek izvajanja vseh investicij v obœini in v KS morajo predhodno biti zagotovljena finanœna sredstva oziroma zaprta finanœna konstrukcija, ki je potrjena s strani æupana obœine. Za pogodbe in druga naroœila proraœunskih uporabnikov, ki nimajo tega soglasja, obœina ne prevzema nobenih obveznosti.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolæevati. Krajevne skupnosti naroœajo blago in storitve le ob sopodpisu naroœila s strani finanœne sluæbe obœinske uprave, finanœna sluæba pa vodi evidenco naroœil KS. Za izvrøevanje finanœnega naœrta KS so odgovorni predsedniki svetov KS oziroma predsedniki krajevnih odborov.
Knjigovodska opravila za KS in administrativno-tehniœna opravila za organe KS opravlja Obœinska uprava, v okviru katere se izvaja tudi knjigovodstvo za zavode, javna podjetja in javne sklade, katerih ustanovitelj je obœina.
16. œlen Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoæenjem. Obœina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno, vendar ima pri tem prednostno pravico pobota s premoæenjem KS.
Obœina ne odgovarja za obveznosti druøtev in zvez na obmoœju obœine.
17. œlen V obdobju zaœasnega financiranja Obœine Moravske Toplice v letu 2007, œe bo zaœasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o doloœitvi zaœasnega financiranja.
18. œlen
Ta odlok zaœne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (ali v uradnem glasilu obœine).
Øtevilka: 40302/05-8 Moravske Toplice, dne 22.12.2005
OBŒINA MORAVSKE TOPLICE æupan Franc Cipot, l. r.
17. februar 2006 Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si
Na podlagi 10. œlena Zakona o øportu (Uradni list RS, øt. 22/98), 8. œlena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnih programov øporta v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/2002) – v nadaljevanju: pravilnik in Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2006 (Uradni list RS, øt. 120/05) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO PROGRAMOV ØPORTA, KI SO V JAVNEM INTERESU TER ZA VZDRÆEVANJE
ØPORTNIH OBJEKTOV IN JIH BO V LETU 2006 SOFINANCIRALA OBŒINA MORAVSKE TOPLICE
I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci øportnih programov na podroœju obœine Moravske Toplice:
–
øportna druøtva in øportni klubi, ki imajo sedeæ v obœini Moravske Toplice,
–
zveze øportnih druøtev, ki jih ustanovijo øportna druøtva s sedeæem na obmoœju obœine Moravske Toplice,
–
zavodi s podroœja øporta, vzgoje in izobraæevanja,
–
zavodi, gospodarske druæbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov
–
registrirane za opravljanje dejavnosti na podroœju øporta,
–
ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v øportu ter so sploøno koristne in neprofitne.
Viøina sredstev razpisa za programe øporta – 10.429.000,00 SIT Viøina sredstev razpisa za vzdræevanje øportnih objektov – 3.621.000,00 SIT
II. Za sofinanciranje v letu 2006 se lahko prijavijo naslednji programi:
1.
Øportna vzgoja otrok in mladine (1. toœka 17. œlena pravilnika)
2.
Øportna rekreacija (2. toœka 17. œlena pravilnika)
3.
Kakovostni øport (3. toœka 17. œlena pravilnika)
4.
Vrhunski øport (4. toœka 17. œlena pravilnika)
5.
Øport invalidov (5. toœka 17. œlena pravilnika)
6.
Izobraæevanje in usposabljanje strokovnega kadra v øportu
(6. toœka 17. œlena pravilnika)
7.
Øportne prireditve v obœini (8. toœka 17. œlena pravilnika)
8.
Vzdræevanje øportnih objektov (XII. poglavje pravilnika)
9.
Prireditev ob podelitvi øportnih priznanj za leto 2005 (XIV. poglavje pravilnika)
III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnih programov øporta v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/02), Letnim programom øporta Obœine Moravske Toplice za leto 2006 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programom øporta RS (Uradni list RS, øt. 24/00).
Razpisno dokumentacijo, podrobnejøe podatke in pravilnik lahko dobite v tajniøtvu Obœinske uprave Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3 – I. nadstropje, soba 3 (telefon: 02/538 15 00).
IV. Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe pod toœko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentaciji doloœeno drugaœe) priloæiti:
1) pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena,
2) potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na podroœju øporta na Obœino Moravske Toplice oziroma so v tem œasu nastale spremembe,
3) potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov (pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je razvidno øtevilo ur in urnik najema objekta za posamezne programe, ali potrdilo o rezervaciji øtevila ur v posameznem objektu za posamezne programe za leto 2006),
4) v primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predloæiti ustrezen sklep pristojnega organa o viøini cene najema za œlane in neœlane druøtva,
5) program dela za posamezne prijavljene programe, 6) seznam vadeœih po prijavljenih skupinah (ime in priimek, naslov, leto rojstva), 7) seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi øtevilkami na dan oddaje prijave po posameznih programih, 8) izvajalci rekreacijskih lig morajo predloæiti propozicije tekmovanja,
9) podatke o œlanstvu na dan 31.12.2005, 10) izjava druøtva o pobiranju œlanarine, 11) zakljuœni raœun za leto 2005 (bilanco stanja in bilanco
uspeha), 12) vsebinski in finanœni program dela druøtva za leto 2006.
Za programe pod toœko II. 8 morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priloæiti:
1) dokazilo o lastniøtvu, najemu ali upravljanju objekta, 2) upravna dovoljenja za poseg v prostor.
V. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati:
1. Øportna druøtva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov œlanov, morajo izvajati programe vsaj za dve mlajøi starostni kategoriji (starostna kategorija mladincev in mlajøi).
VI. Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki:
–
bodo imeli vadbene skupine øtevilœno zapolnjene,
–
dosegajo v isti øportni panogi boljøe rezultate,
–
pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine,
–
pri izboru projektov za sofinanciranje vzdræevanja øportnih objektov bodo upoøtevani naslednji kriteriji: a) æe pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor, b) deleæ lastnih sredstev, c) javni interes v øportu.
VII. Prijave, ki morajo vsebovati:
–
potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo,
–
priloge iz IV. toœke tega razpisa,
– ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji
–
poøljite na naslov: Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva 3, Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Javni razpis ØPORT 2006 – NE ODPIRAJ« najpozneje do 31. marca 2006.
Øteje se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na poøti s priporoœeno poøiljko ali do 12. ure v tajniøtvu Obœine Moravske Toplice.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavræene!
VIII. Sredstva bodo lahko izvajalci na podlagi sklenjenih pogodb œrpali v proraœunskem letu 2006 in sicer do 31.12.2006.
Øtevilka: 65/06-1 V Moravskih Toplicah, dne 6. 2. 2006
OBŒINA MORAVSKE TOPLICE
17. februar 2006
Obœina Moravske Toplice objavlja na podlagi Zakona o uresniœevanju javnega interesa na podroœju kulture (Uradni list RS, øt. 75/94 in 22/00), 4. œlena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih druøtev in kulturnih projektov iz proraœuna Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/2002) in Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2006 (Uradni list RS, øt. 120/05)
JAVNI RAZPIS
ZBIRANJA PREDLOGOV PROGRAMOV KULTURNIH DRUØTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV,
KI JIH BO V LETU 2006 SOFINANCIRALA OBŒINA MORAVSKE TOPLICE
1. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin:
–
dejavnost registriranih kulturnih druøtev in njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih druøtvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,
–
kulturna dejavnost predøolske, osnovnoøolske in srednjeøolske populacije ter kulturna dejavnost øtudentov – vse le v delu, ki presega øolske vzgojno izobraæevalne programe,
–
udeleæba na obmoœnih, medobmoœnih, dræavnih sreœanjih in mednarodnih prireditvah,
–
izobraæevanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
–
kulturne prireditve in akcije,
–
drugi programi, ki dokaæejo vsebinsko uœinkovitost.
2. Viøina sredstev razpisa:
– 1.914.000,00 SIT
3. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna druøtva, zveze kulturnih druøtev, ki jih ustanovijo druøtva, zavodi, skladi, gospodarske druæbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na podroœju kulture, javni zavodi s podroœja vzgoje in izobraæevanja in posamezni avtorji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo priœakovano kakovost ali predloæijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:
–
da imajo sedeæ v obœini Moravske Toplice,
–
da so registrirani za opravljanje programov na podroœju kulture,
–
da s svojim dosedanjim delom izkazujejo priœakovano kakovost,
–
da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske moænosti za uresniœitev naœrtovanih aktivnosti na podroœju kulture,
–
druøtva, da imajo urejeno evidenco o œlanstvu, plaœani œlanarini in ostalo dokumentacijo, kot to doloœa zakon o druøtvih, in so registrirana vsaj eno leto,
–
da Obœinski upravi vsako leto redno dostavljajo poroœila o realizaciji programov, poslovno poroœilo za preteklo leto, poroœila o doseæenih uspehih na obœinskih, regionalnih in dræavnih tekmovanjih, œe se jih udeleæijo, ter naœrt aktivnosti za prihodnje leto,
–
posamezni avtorji dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost.
4.
Vsebina vloge: Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves œas razpisa v œasu uradnih ur v tajniøtvu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice.
5.
Rok in naœin prijave: Pisne prijave na originalnih obrazcih morate poslati najkasneje do 31. marca 2006 na naslov Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis KULTURA 2006 – NE ODPIRAJ«. Øteje se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na poøti s priporoœeno poøiljko ali do 12. ure v tajniøtvu Obœine Moravske Toplice.
6.
Obravnava vlog: Pravoœasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje programov kulturnih druøtev in kulturnih projektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proraœuna obœine Moravske Toplice. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveøœeni v roku 8 dni po sprejeti odloœitvi komisije. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo æupan Obœine Moravske Toplice sklenil pogodbe o sofinanciranju.
7.
Informiranje kandidatov: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Obœini Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice Kontaktna oseba: Majda Lipiœ, telefon 02/538 15 06, vsak
delovni dan od 8. do 13. ure.
Øtevilka: 67/06-1 Moravske Toplice, 6. 2. 2006
OBŒINA MORAVSKE TOPLICE
PRAZNIŒNI DECEMBER V MORAVSKIH TOPLICAH
Turistiœno-informativni center (TIC) Moravske Toplice se je v sodelovanju z druøtvi, javnimi zavodi, lokalno skupnostjo, turistiœnimi gospodarskimi druæbami in evangeliœansko cerkvijo v priœakovanju minulih boæiœno-novoletnih praznikov pripravil zelo bogat program prireditev. Æe konec novembra je za uvod v decembrska prazniœna obœutja pred tamkajønjo cerkvijo organiziral adventni prodajni sejem s øtevilnimi ponudniki domaœe in umetnostne obrti, turistiœnih in drugih druøtev, zavodov in posameznikov iz obœine in øirøega obmoœja ter œasu primerne kulturne dogodke, nadaljeval pa je tudi med boæiœem in novim letom.
Øtevilni ponudniki so se menjavali na desetih stojnicah od 27. do 31. decembra. Œeprav je novoletni sejem prve dni motilo moœno sneæenje, se niti ponudniki niti obiskovalci niso predali. Priœarali so idiliœno prazniœno vzduøje, ki se je do izteka leta samo øe stopnjevalo. Prednovoletni utrip v tem turistiœnem kraju so med drugimi polepøali: mediœarstvo Celec iz Ratkovec, œebelarstvo Kozic iz Ivanjøevec, umetno kovaøtvo Solar iz Andrejec, izdelki domaœe obrti Æiæek iz Lipovec, vinotoœa Erniøa in Lipiœ-Passero s Suhega Vrha, sadjarstvo Cifer iz Kukeœa, Vratuøa iz Kraøœ, Ficko iz Rogaøovec in Gjergek iz Kovaœevec, Unikat Belec iz Æeleznih dveri pri Ljutomeru, OZARA, Zaloæba Franc-Franc, VDC Sonœek in druøtva Mozaik, vsi iz Murske Sobote, Øtudijski kroæek iz Martjanec, Œebelarsko druøtvo Moravske Toplice, vinogradniøko-sadjarsko in turistiœno druøtvo ter vrtec iz Filovcev, Regionalno razvojno jedro Pomelaj iz Male Polane, lonœarstvo Zelko iz Peœarovec in gostje iz Madæarske, Miloøeviœ iz Ratkovec z izdelki iz gline ... Videti, kupiti ali poskusiti je bilo mogoœe tudi kvaœkane izdelke Benkoviœ iz Filovec in Flisar iz Kroga, na svilo poslikane izdelke Berden iz Filovec in keramiko Zupe iz Radenec. Zvrhan koø domaœih dobrot je prispevalo øe turistiœno druøtvo iz Moravskih Toplic.
V cerkvenih prostorih so se v tem œasu zvrstili prazniœni koncerti meøanega pevskega zbora Radenske, glasbenice Moire iz Beltinec, prekmurskega moøkega vokalnega kvinteta Aeternum, æenskega pevskega zbora Petrol iz Ljubljane ter violinista Petra Napreta in pianista Emila Glavnika.
Vse do februarja pa bo na livadi pred vrtcem na ogled deæela pravljiœnih bitij, ki jo æe vrsto let postavljajo, oblikujejo in dopolnjujejo v vrtcu Moravske Toplice. (G.G.)
17. februar 2006
Na podlagi 42. œlena Zakona o stavbnih zemljiøœih (Uradni list RS, øt. 44/97) in 16. œlena Statuta Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet Obœine Moravske Toplice na 22. redni seji dne 7. 12. 2005 sprejel
SKLEP
O VIØINI KOMUNALNEGA PRISPEVKA V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2006
1. œlen
V Obœini Moravske Toplice, razen oæjega naselja Moravske Top-lice, za katerega je sprejet investicijski program, znaøa komunalni prispevek za popolno komunalno opremo:
– za stanovanjske hiøe, vikende, vinske kleti in poslovne pros-tore, razen turistiœnih, gostinskih in trgovskih lokalov, 7.364,33 SIT/m2 koristne povrøine, in sicer so stroøki komunalne opreme za posamezne komunalne naprave naslednji:
SIT/m2
kanalizacija 1.920,89 vodovod 1.213,25
elektriœno omreæje 783,54 ceste 3.446,65
SKUPAJ 7.364,33
– za gostinske, turistiœne in trgovske lokale 12.276,47 SIT/m2 koristne povrøine prostorov, in sicer so stroøki komunalne opreme za posamezne komunalne naprave naslednji:
SIT/m2 kanalizacija 3.201,10 vodovod 2.023,57
elektriœno omreæje 1.305,89 ceste 5.745,91
SKUPAJ 12.276,47
Za naselje Moravske Toplice: SIT/m2
MORAVSKE TOPLICE 2006
1,031
skupina 100-pridobivanje zemljiøœ 26,72 skupina 200-priprava stavbnega zemljiøœa 24,86 skupina 300-oprema stavbnega zemljiøœa
komunalni objekti in naprave skupne rabe ceste in zunanje ureditve 1.201,81 zelene in rekreacijske povrøine 24,82 javna razsvetljava 201,76 kanalizacija za odvod meteorne vode 1.443,83 komunalni objekti in naprave individualne rabe vodovodno omreæje in naprave 524,20 kanalizacija za odvod odpadne vode 1.443,83 elektriœno omreæje in naprave 422,51 PTT omreæje in naprave 382,25
Skupaj skupina 300-oprema stavbnega zemljiøœa 5.645,01
VSE SKUPAJ 5.696,59
2. œlen Komunalni prispevek se obraœuna na obmoœju, kjer so komunalne naprave æe zgrajene, na obmoœju, kjer so komunalne naprave v izgradnji in na obmoœju, kjer je moæno komunalne naprave izgraditi.
Komunalni prispevek predstavlja stroøke izgradnje primarnih komunalnih vodov in kategoriziranih cest.
Od izraœunane vrednosti komunalnega prispevka se odøtevajo vsa prejønja namenska plaœila investitorja v izgradnjo komunalnih objektov in naprav po valorizirani vrednosti (vrednost teœaja EUR-a) glede na œas od prvotnega plaœila do sedanje odmere, vendar ne veœ, kot je za posamezno postavko doloœeno po tem sklepu.
Investitor dokazuje vsa prejønja plaœila v izgradnjo komunalnih objektov in naprav s predloæitvijo originalne dokumentacije o plaœilih. V primeru nejasnosti, da se plaœilo dejansko nanaøa na predvideno bodoœo gradnjo, se pridobi mnenje investitorja gradnje posameznega komunalnega objekta oziroma naprave ali podroœne krajevne skupnosti.
Za kmetijske gospodarske objekte se ne obraœunava komunalni prispevek.
3. œlen
Korekcijski faktorji za koristne povrøine so v skladu s standardi,
razen:
– za stanovanjske hiøe do 100 m2 stanovanjske povrøine 0,50
– kleti in skladiøœa ter industrijski objekti in garaæe 0,30
– bivalni prostori v mansardi 0,75
– øportni objekti, bazeni in podobno 0,10
Z ozirom na lokacijo objekta se upoøtevajo naslednji korekcijski faktorji:
I. obmoœje: obsega oæje naselje Moravske Toplice, faktor F=1
II. obmoœje: obsega naselja Martjanci, Teøanovci, faktor F=0,70
III. obmoœje: obsega naselja Bogojina, Filovci, Ivanci, Mlajtinci, Lukaœevci, Norøinci, Sebeborci, faktor F= 0,60
IV.
obmoœje: obsega naselja Berkovci, Prosenjakovci, Pordaøinci, Motvarjevci, faktor F=0,40
V.
obmoœje: obsega vsa ostala naselja. Za to obmoœje se ne obraœunava prispevek za kanalizacijo, faktor F=0,40, vikendi 0,50
VI. obmoœje: obsega obmoœje izven oæjega naselja in velja za vin
ske kleti. Obraœuna se samo elektrika in cesta, faktor F=0,50. Individualne prikljuœke od glavnega voda do objekta plaœa vsak investitor sam.
4. œlen Ta sklep velja za plaœilo komunalnega prispevka na obmoœju celotne Obœine Moravske Toplice.
Brez potrdila, izdanega od Obœine Moravske Toplice, o plaœilu komunalnega prispevka, Upravna enota Murska Sobota ne sme izdati gradbenega dovoljenja.
5. œlen Komunalni prispevek se ne plaœa v primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega ali poslovnega objekta, œe je obstojeœi objekt æe ustrezno komunalno opremljen.
Oprostitev plaœila prispevka iz prvega odstavka tega œlena ne velja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg za veœ kot 20 m2 presega tlorisno povrøino prostorov prejønjega objekta.
Œe novozgrajeni stanovanjski ali poslovni objekt za veœ kot 20 m2 presega tlorisno povrøino prostorov prejønjega objekta, plaœa investitor prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljiøœa v sorazmerju s poveœanjem tlorisnih stanovanjskih oziroma poslovnih povrøin.
Investitorji, kateri so deleæni ugodnosti iz tega œlena, morajo v roku dveh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeni objekt, starega poruøiti in odstraniti material ter okolico primerno urediti.
6. œlen V primeru, da pride do spremembe namembnosti stanovanjske hiøe, vikenda, vinske kleti ali poslovnih prostorov v gostinski ali trgovski lokal, se plaœa pred izdajo uporabnega dovoljenja razlika komunalnega prispevka po 1. œlenu tega sklepa.
7. œlen Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plaœati komunalni prispevek na transakcijski raœun Obœine Moravske Toplice na podlagi odloœbe pristojnega obœinskega upravnega organa.
8. œlen Z zaœetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep o viøini komunalnega prispevka za leto 2005 (Uradni list RS, øt. 132/04).
9. œlen
Ta sklep zaœne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 01. 01. 2006. Øtevilka: 42001-01/05-50 V Moravskih Toplicah, dne 07.12.2005
Æupan: Franc Cipot, univ. dipl. org., ekon., l. r.
17. februar 2006
Moravske Toplice
SONŒNI PARK VIVAT
Zasebno podjetje Turizem Meteor, d. o. o., ki je od 1. januarja 2005 lastnik podjetja Poœitek-Uæitek oziroma hotela Vivat v Moravskih Toplicah, uspeøno uresniœuje novo vizijo podjetja: v prvi vrsti z dodatnimi naloæbami oblikovati kakovostno in prepoznavno turistiœno ponudbo ter s tem postati pomemben ponudnik zdraviliøkih storitev na slovenskem in evropskem trgu. Novi lastnik je takoj pristopil k obseænemu investicijskemu ciklusu, vezanem na izgradnjo turistiœne infrastrukture in ponudbe s skupnim imenom Sonœni parka Vivat.
Najprej so se lotili temeljite prenove hotela Vivat, je povedal pomoœnik direktorja druæbe Poœitek-Uæitek Geza Øanca. Objekt so v celoti klimatizirali, na novo opremili sobe in poveœali zmogljivost hotela z 90 na 200 postelj. S tem se je kategorizacija hotela dvignila s tri na øtiri zvezdice. V prvi fazi investicije so v hotelu Vivat dogradili øe novo a la carte restavracijo, ki sprejme do 180 ljudi, razøirili pa so tudi zmogljivost hotelske kuhinje s 70 na 300 obrokov. Prva faza je bila zakljuœena v aprilu 2005.
Avgusta se je v neposredni bliæini hotela priœela øe izgradnja apartmajskega naselja s 119 apartmaji. Objekt je zasnovan kot vila blok in ponuja razliœne tipe apartmajev, od enosobnega studia do 3-sobnih komfortnih apartmajev. Od pozne jeseni izvajajo notranja dela, tako da bodo apartmaji dokonœani do konca meseca februarja 2006.
»Hkrati z izgradnjo apartmajev se je priœela tudi izgradnja bazenskega kompleksa s fizioterapijo, v sklopu katere bo zgrajen zunanji olimpijski bazen, pokriti bazen z jacuzziji ter z vrhunsko wellness ponudbo (turøke in finske savne, masaæe, programi za lepoto telesa in duha ...). Bazeni bodo polnjeni s termalno vodo iz lastne vrtine, ki je bila izvrtana novembra. V sklopu novega bazenskega kompleksa se bo odprl tudi zdraviliøki center, kjer se bodo izvajali programi za zdravljenje koænih in revmatskih bolezni ter tudi pilotsko zdravljenje psoriaze. Bazenski kompleks bo nared do konca meseca marca 2006,« je bil izœrpen Øanca, ki nam je postregel tudi s skupno vrednostjo vseh omenjenih investicij: 3,5 milijarde tolarjev.
Sogovornik dodaja, da se dinamika investicij uspeøno uresniœuje, zato bodo kmalu lahko uresniœili cilje, ki so si jih zadali: postati pomemben ponudnik zdraviliøkih storitev v tem delu Evrope, hkrati pa tudi bistveno prispevati k izboljøanju ponudbe turistiœne destinacije Moravske Toplice, k poveœanju prepoznavnosti kraja po kakovostni in bogati ponudbi ter nenazadnje prispevati k hitrejøemu gospodarskemu razvoju Moravskih Toplic.
Geza Grabar
Rakiœan
FAKULTETA
ZA KMETIJSTVO
Dolgoletna prizadevanja Pomurcev, da regija pridobi visokoøolski izobraæevalni program s podroœja kmetijstva, so se naposled le uresniœila. V prihodnjem øtudijskem letu naj bi namreœ v Rakiœanu pri Murski Soboti zaœel delovati visokoøolski strokovni program menedæment v agroæivilstvu in razvoj podeæelja. Program dislociranega oddelka Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru je bil æe 18. novembra 2005 uspeøno akreditiran pri svetu RS za visoko øolstvo, potrditi ga mora øe Vlada RS.
Najveœ zaslug za pridobitev dolgo naœrtovanega visokoøolskega programa imajo dr. Stanko Kapun (Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota), pomurski poslanec dr. Mitja Slavinec, ravnatelj Srednje kmetijske øole Rakiœan Øtefan Smodiø ter predstavniki lokalnih skupnosti in podjetij, ki so dali podporo in utemeljili smotrnost visokoøolskega izobraæevanja.
Po napovedih mariborske Fakultete za kmetijstvo bo v zaœetku leta objavljen javni razpis za vpis 40 rednih in 40 izrednih øtudentov v prvi letnik. Naziv, ki ga bodo pridobili diplomanti menedæmenta v agroæivilstvu in razvoj podeæelja, je diplomirani inæenir agrarne ekonomije.
Dolgoroœno upanje daje tudi drugi pomurski visokoøolski program, ki ga bo prav tako prihodnje øtudijsko leto v Radencih zaœela izvajati Ekonomsko-poslovna fakulteta iz Maribora. Imenoval se bo menedæment storitev.
Geza Grabar
OØ Fokovci
VESTI IZ TURIZMA
LANI MANJ NOŒITEV – Po podatkih Turistiœno-informativnega DESETI DAN ODPRTIH VRAT centra (TIC) Moravske Toplice je v minulem letu 92.814 gostov na
Øola podaja roko starøem na veliko naœinov. Predvsem jih vklju
obmoœju naøe obœine ustvarilo 396.870 noœitev. V primerjavi z letom
œujemo v svoj razvoj, ki ga izvajamo skupaj z uœenci. Recepta,
2004 to pomeni, da se je øtevilo gostov zmanjøalo za 2,6 %, øtevilo
kako pridobiti starøe v øolo, ni. Ena od moænosti je tudi dan
noœitev pa za 2,3 %. Gostje so povpreœno v naøi obœini bivali 4,2 dni.
odprtih vrat øole.
Skoraj 52 % vseh noœitev so ustvarili gostje iz tujine. Veœ kot
Na Osnovni øoli Fokovci vsako øolsko leto na øiroko odpre
87 % noœitev (347.193) odpade na druæbo Terme 3000 (hotela Ajda
mo vrata starøem in povabljenim gostom, da spoznajo vsako
in Termal, apartmajsko naselje, bungalovi in kamp), deleæ noœitev v ho
dnevno delo svojih otrok, razliœne dejavnosti pri pouku, ritem
telu Vivat je bil lani 5,7-odstoten (22.651 noœitev), v zasebnih sobah
in dihanje øole. To je tudi priloænost za klepet z delavci øole. V
in apartmajih so naøteli 17.664 noœitev, v apartmajih v lasti TIC pa
neposrednih kontaktih s starøi in uœenci je œutiti æeljo po med
9.362 noœitev.
sebojnem sodelovanju, saj lahko tudi starøi s svojim znanjem PLAKETA PTZ GOSTILNI MARIŒ – Na sreœanju turistiœnih delav-bogatijo øolski program in izboljøuje medsebojne odnose. cev Pomurja v Radencih je gostilna Mariœ iz Sebeborec prejela plake-
Letos je OØ Fokovci æe desetiœ odprla vrata za starøe in obiskovalce.
to Pomurske turistiœne zveze (PTZ) za prispevek k razvoju turizma v Starøi so se lahko vkljuœili v razliœne delavnice. Izdelovali so lahkopokrajini ob Muri. V obrazloæitvi beremo, da »sodi gostilna Mariœ med novoletne voøœilnice in aranæmaje, v okviru vsebin Unesca so barvalinekaj vrhunskih gostiln v naøi pokrajini. Je gostilna s konstantno kastole, v etnoloøki delavnici pa so si lahko izdelali svojo brnkanco.
kovostno kulinariœno ponudbo, ki je prilagojena letnim œasom in pra-V kulturnem programu, poimenovanem Œasovni stroj, smo predznovanjem. Gostilno Mariœ odlikuje lep odnos do gostov, urejenost stavili najboljøe toœke, ki so se zvrstile na prejønjih dnevih odprtihprostorov in okolja«.
vrat. Kulturniøka skupina je odigrala odlomek iz igrice Œrno in bel,
TERME 3000: NAJBOLJE UREJENO SLOVENSKO KOPA-pevski zbor je zapel ob spremljavi uœencev izbirnega predmeta anLIØŒE – Redakcija radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« je prviœ sambelska igra, uœenci øolske folklorne skupine so zaplesali nekaj podelila priznanje za najbolje urejeno slovensko kopaliøœe. Od maja
plesov. Uœenci so se predstavili tudi z recitacijami, deklamacijami, z do septembra so obiskali veœ kot øtirideset kopaliøœ, naslov Sloven
igrico Drugaœen, œetrtoøolci pa z glasbeno œestitko. Prireditev je z obiskom in darili popestril dedek Mraz. Najbolj
sko najkopaliøœe 2005 je pripadlo druæbi Terme 3000 Moravske veseli so ga bili prav najmlajøi uœenci.
Toplice, ki je prejela posebno priznanje.
Geza Grabar Suzana Panker, OØ Fokovci
17. februar 2006
ÁTADTÁK PÁRTOSFALVÁN A TÖBB CÉLT SZOLGÁLÓ KÖZÉP◊LETET
MINOSÉGESEBB ÉLETÉRT A HATÁR TÖVÉBEN
Közvetlen a karácsonyi ünnepek el√tt, december 22-én, Pártosfalván ünnepélyes keretek között adták át rendeltetésének a több célt szolgáló épületben a Moravske Toplice-i Község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség és a Helyi Hivatal
irodáját, valamint az új egészégügyi rendel√t.
FOTO: Ludvik SOŒIŒ
A több célt szolgáló épület el√tt számos vendég, a szomszédos magyarországi határmenti telepΔlések önkormányzatainak képvisel√i és a lakosság java része megjelent, hogy részt vegyen az ünnepségen, amelynek keretén belül átadták rendeltetésének az egészségügyi rendel√t, a Helyi Hivatal irodáját, valamint a Moravske Toplice-i Község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség irodáját és Δléstermét. Az egybegyülteket Franc Cipot, Moravske Toplice polgármestere köszöntötte, hangsúlyozva a beruházás fontosságát: »Kívánságunk megvalósult, hi
szen sikerült egy központot kialakítani, amely a határ mentén él√ emberek központja. Pártosfalva már valamikor is a vidék policentrumának számított, de az elmúlt id√szakban ezen szerepét kezdte elveszíteni. Egyre kevesebben keresték fel azokat a hivatalokat, amelyek jelent√s szerepet töltenek be egy-egy település életében, legyen az a helyi hivatal, az egészségügyi rendel√ vagy a posta. Ezen helyek fontossága túlmutat az ügyeink intézésén, mert az emberek itt találkoznak és beszélgetnek, kapcsolatokat alakitanak ki. Valamennyiünk számára fontos a mai nap, de még fontosabb azoknak, akik holnaptól már az új helyiségekben fognak tevékenykedni. Örülök, hogy közös er√vel sikerült ezt a beruházást megvalósítani«.
Az építkezés két évvel ezzel√tt kezd√dött és a posta már itt mΔködik, két új lakás egyikébe lakók költöztek. A több célt szolgáló épületben kapott új helyiségeket a Moravske Toplice-i Község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége. Vörös Tibor, a tanács elnöke nem felejtett el köszönetet mondani mindazon államiés községi szerveknek, amelyek alapos anyagi támogatással lehet√vé tették, hogy egy szép, tájba ill√, több célt szolgáló létesítmény immár emberibb körΔlményeket biztosítson az itt dolgozóknak és a polgároknak, akik naponta itt intézék ügyeiket. A jöv√be is tekintett, amikor azt mondta, hogy most nem szabad megállni, hanem újabb infrastrukturális beruházásokról kell gondolkodni, beleértve egy kisebb ipari zóna kiépítését is.
»Bár tudatában vagyunk, hogy az épület az emberek nélkΔl mintsem ér, de kultúráltabb körΔlmények között dolgozni szintén min√séghez vezet. Megvalósúltak az álmaink, amikor nagy er√feszítések árán számos forrásból sikerΔlt felépíteni nem csak Pártosfalva, hanem a nemzetiségileg vegyesen lakott terΔlet székházát...« – mondta a nemeztiségi tanács elnöke, amikor ünnepélyes keretek között átadták az ötven f√s gyΔléstermet és nemzetiségi irodát.
Az új egészségügyi rendel√ megnyítása kapcsán dr. Joæe Felkar, a muraszombati egészségház igazgatója fejezte ki örömét és reményét, hogy az új rendel√ a betegeknek, f√leg az id√sebbeknek biztosít magasabb min√ségΔ szolgáltatást.
Geza Farkas, a Muraszombati Közigazgatási Egység vezet√je köszönt√jében kiemelte, hogy a szlovén állami igazgatásban felmerült nehézségek ellenére arra törekednek, hogy a közigazgatási szolgáltatásokat biztosító irodák megmaradjanak a kisebb településeken is. Reményét fejezte ki, hogy a szolgáltatások min√sége magas szintΔ lesz, az ügyfelek pedig elégedetten távoznak az irodából.
Az új helyiségek megnyításának ünnepsége alkalmi kultúrmΔsorral fejez√dött be, amelyben a pártosfalvi KétnyelvΔ Általános Iskola tanulói és a muraszombati »Baráti Kör« mΔvel√dési egyesΔlet énekkara karácsonyi koncerttel léptek fel.
Pivar Ella
AZ IDÉN 1,4 MILLIÁRD TOLLÁRBÓL GAZDÁLKODNAK
A Moravske Toplice-i Község 23-ik rendszeres Δlésen, amelyet a karácsonyi-újévi ünnepek el√tt, december 22-én tartottak meg Pártosfalván, elfogadták az idei évre szóló költségvetést. A kihelyezett ülésnek az községi magyar örkönymányzat új szék-háza adott otthont és ezt a hivatalos megnyitó-ünnepség követte.
A költségvetés elfogadására már egy megel√z√ vita után kerΔlt sor és ez a 2006-os évre 1,4 milliárd tollárt tesz ki, ami mintegy 11 százalékkal nagyobb a tavalyi événél. Az idén a költségvetés legnagyobb tételét az okatásügy pénzelése jelenti és az összkiadások 25 százalékát képezi. A költségvetési eszközök 10 százalékát a közlekedésre, a közlekedési infrastrukturára és kommunikációkra, a környzet- és mΔemlékvédelemre, valamint térrendezési és lakásépítési, közmΔvesétési célokra fordítják.
A költségvetésben a fejlesztési programokra a 2006-os évben 651.729.000 tolár beruházási eszközöket látnak el√. Egyes beruházások kivítelezése az állami és európai pályázatok elnyerését√l fΔgg.
A Moravske Toplice-i Község Magyar Nemezti Önigazgatási Közössége mΔködésére 32 millió tolárt láttak el√, ami 14 százalékkal több a 2004-es évinél. Ugyanis a tavalyi összehasonlítás nem reális, mert a székházban lév√ helységek megvásárlására és berendezésére külön még 15 milliót költöttek. (solu)
Pripravlja in ureja: Ella Pivar / Készíti és szerkeszti: Pivar Ella 17. februar 2006
FOTO: Ludvik SOŒIŒ
TISZTELT OLVASÓM!
Télutóban a goricskói vegyesen lakott települések nemzeti indetitásuknak adóznak. Február 8-án a szlovén nép fia, a romantika jeles korának nagy költ√je, France Preøeren, március 15-én a magyar rónaság bárdja, a magyar versíró, Pet√fi Sándor emlékének hajtunk fejet, egyben pedig bizonyítjuk, hogy ragaszkodunk öntudatunkhoz, hovatartozásunkhoz, alkotóinkhoz, √seink által ránk ruházott kutúrális és anyagi örökségΔnkhöz, a földöhöz, a tájhoz amely életet ad.
Nyelvében, hagyományaiban és kultúrájában él a nemzet. A nemzetiségileg vegyesen lakott terΔleten pedig ehez párosul még az együttélés felbecsülhe-telen eleme is. Együttélni, egymást kölcsönösen tisztelni a legnagyobb erénye a határ tövében, a népek országútja mentén lakó népeknek. A történelem során az egyszerΔ magyar és a szlovén nép mindig megtalálta az elviselhet√ életformát, hiszen közös volt a sorsuk, osztoztak jóbbanrosszban, ragaszkodtak a röghöz, amelyet verejték árán mΔvelnek meg a mai napig és még a vallási különbségek sem tudták megtörni a kölcsönös megbecsülést.
Ellentéteket csak a politikai és gazdasági érdekek váltottak ki, de mindig a józan ész gy√zött. A vidéket, ahol nyelvi, néprajzi, szociológiai, gazdasági és nem utolsó sorban földrajzi különbségek rajzolják meg az élet nagy mozaikképét, becses értékként kell kezelni. Hatalmas multikultúrális örökség ez, amiért a globalizált Európa sok részén megirigyelhetnének bennΔnket. Amondó vagyok, hogy ne mi siessΔnk a fejlett Európába, hanem az elidegenΔlt, ipari társadalom javaiban dúskáló Európa jöjjön megcsodálni minket, hiszen e vidéket, ahol két nemzet-, három történelmi egyház tagjai békésen, környezetkimél√en megtudnak férni, csak tisztelni, szeretni és utánozni lehet.
Ezért senki se szégyelje, hogy magyar vagy szlovén az anyanyelve, sem hogy másabb vallásu, mint a szomszédja, hanem maradjon meg annak, aminek született, de becsülje, tanulja meg a másik nyelvét, kultúráját. Ne tagadja le a génjeiben hordozott kódot, mert aki elveszti nemzeti intentitását, az eladja önmagát...
Kedves Olvasóm, nem véletlen, hogy a kett√s ünnep idején, a Moravske Toplice-i Község lapjának idei évi els√ számában két oldalon olvashatnak magyar nyelvΔ írásokat a nemzetiségileg vegyesen lakott terΔletr√l és a szelésebb közösségr√l, mert csak az alkotmányos jogok öntenek gyakorlati formát. A jöv√ben az önök közremΔködésével is megpróbálok minnél több információval szolgálni riportok, intervjuk, kommentárok, néha tömör, hivatalos, máskor egy kicsit vidámabb formájában. Azt hiszem, sokak kívánságát vetem papírra, amikor azt írom le, hogy az idei kutúrnapok jelentsenek mérföldkövet a határ mentén él√ magyar nemzetiség tájékoztatásában...
Pivar Ella
AKTUÁLIS: NEM GONDOLTUK KOMOLYAN
Tibor: Œuj Feri, ti si moj najbokøi polgármestör.
Feri: Tibor, te meg a zén legjobb követöm vagy.
Tibor: Na, œe je tak, te bouø nan asfaltirau cesto, napravu industrijsko
cono, kanalizacijo, posadiu roæe...
Feri: Eszt mind megigéröm, Tibor, eszt neköd mind megtöszöm.
Tibor: Œakaj, eøœe nej san konœau. V Art centri napraviva obœin(sk)o
SREDIØŒE. Po volitvaj pa de eden od naju direktor.
Feri: Tibor, de jó tucc kombinányi. Tibor, erre egyet iszunk!
Kedves Áskálúdú sógor!
Egy kicsinyt csalúttam Tebenned, amiko útollára Lendván jártam. A Naca tesférem jó fogadott, de nem értöm, Neköd mi a bajad velem, mer még bort se hoztá sokájig a zasztara. Amiko evettedd a mi Nacánkat mindönkinek aszt mesítedd, hogy én vajok a legjobb sógorod, f√leg, amiko még a staférúngon fölΔ a tesférömnek adtam két házravalú fölefát, építközíko meg négy súnkát. Akko allig tuttá hálákonyi, mas decembörbe meg se akartad kóstunyi, pedig ez kΔtΔnΔ ISO Goriœka øunka minΔség. Miko megkérdöztem mijer a harag, akko azt montad, hogy azér, mer mi férehúzujak vajunk, bonttyok a magyar egységöt. Kedves sógorom, olvasom a zújságba, hogy ti meg mennyire összetartotok. Annyira, hogy a zegyik fele igy, a másik fele meg azér is kontrába szavaz. A végín meg mi vajunk mindönnek a zoka. Mi vajunk a dezsurni bΔnbakok, de nem baj, f√, hogy szaporodunk. Igaz nem számra, mer nagyon keves gyerök szΔletik. Mondom is a zasszonynak, hogy a goricskúji hazafijas kötelesség miatt kΔ köll cserinöm két húszonötévesre, hogy lögyön gyerök a ziskolába, me ezök a maji fijatal legínyök nem nagyon igyeköznek. A szaporulat, mind a rádijuba is bemonták, inkább az anyagiakban van. ErΔ jút eszömbe, hogy karácsony el√tt Pártosfalván átaggyok aszt a középΔletöt, amit síkerΔt nagy részbe nemzetíségi pénzbΔ föhúznyi. Gyertök el a Nacáve, a mi súnkánk, meg pálinkánk, meg a ti lendvaji borotok mellett talán meg is olgyok a nemzetiségi ellentétöket. Mer hát össze kö fognyi. Ha mégse találkoznánk, akkor mindöt jót.
Kuruc Pétör Goricskúru
Tisztölt Pétör Sógor!
Bár nem sikerΔt a nemzetiségi politikába z√dágra vergünnΔnk amiko karácsony el√tt találkoztunk a pártosfalvi megnyitún a gúláspartin, utánna meg tinálotok, de be köll ismernöm, hogy nagyon jó súnkát tuttok csinyányi. Meg a pálinkátok se rossz. Akko nem akartam mondanyi, de ti se vattok jobbak, mind itt minálunk. Az igaz, hogy a szibiriai hidegbe is sokan összegyöttek a megnyitúra, de keves embört láttam Szentlászlúrú, Csekefárú, meg SzerdahellrΔ se vótak sokan. Ha mást nem, megnézhettik vóna zépΔletöt, meg hallhatáttok vóna, hogy a hidegbe is millen szépön lehet karácsonyi énökeket énökΔnyi. Vagy, kedves Sógor, talán tinálatok is baj van avve az hirös összetartásse? Hallom, Sógor, hogy te is valami nemzetíségi funkcionárus vagy, akko szavazd meg, hogy Pártosfalvát, ahun a f√városotok lesz, jobban szépísítök kΔ. Fáj, hogy szömömre vet√d, hogy f√fát attá. Amiko a bálba megismerköttem a Naca tesférödde, még új biciklít is vettí, hogy csag járgyak a sáros falutokba. Dicsekötettök is, hogy Lendvavidíkre megy férhö. Na, nem is bányom, hogy evettem, csag az a bajom vele, hogy a zútúbbi ΔdΔbe a goricskujiakho húz. Mútko is a Málí-högyön, amikor hallotta, hogy a megyís mongya, hogy te Pista, mond má azoknak a goricskuji rokonyodaknak, hogy fogagyanak szót a lendvajiaknak, a zasszony bezárta pincit, a kúcsot evitte haza, én meg szényönszömre meg se kináhattam a Jancsi menyísömet egy kupicáve. Mas má láthatod, hogy millen nagy családi problémákho vezet, hogy ti küléptetök a közös nemzetíségí politikabú. Talákozzunk, hogy én maj emonggyam, hogyan köll nektök visekönnyi a magyarság Δgyíbe. A Naca tesféröd csókótattya a zegisz családot.
Áskálúdú Pista Lendvárú
17. februar 2006 Pripravlja in ureja: Ella Pivar / Készíti és szerkeszti: Pivar Ella
Filovci
KVIZ ZNANJA IN POHOD SV. TREH KRALJEV
Pred leti ustanovljeno Vinogradniøko-sadjarsko druøtvo (VSD) Filovci si je prve dni lanskega leta omislilo prireditvi, ki z drugo ponovitvijo letos postajata tradicionalni. Edinstvenemu vinogradniøkemu kvizu znanja sledi naslednji dan pohod œez tri krajevne vinorodne griœe, zaradi datuma imenovan Pohod sv. Treh kraljev.
Z udeleæbo øtirih ekip iz okoliøkih vinogradniøkih druøtev kviz æe dobiva obrise regijskega tekmovanja. Vpraøanja iz treh tematskih podroœij – vinogradniøtvo, vinarstvo in kultura pitja vin – so bila tudi letos zanimiva in pouœna za øtevilno obœinstvo v dvorani vaøko-gasilskega doma Filovci.
Velik prehodni pokal za zmago je pripadel ekipi Druøtva vinogradnikov Kobilje, ki je izgubila vsega pol toœke, njihov najhujøi tekmec, Druøtvo vinogradnikov in sadjarjev Lendava, je klonilo øele tik pred koncem. Lanski zmagovalci in najmlajøi tekmovalci iz Druøtva vinogradnikov Strehovci so bili tretji, domaœini œetrti.
Zmagovalno ekipo so sestavljali podæupan kobiljske obœine Jani Gaøpariœ, Avgust Gjerek in Josip Øvenda, izkuøeni vinogradniki, ki skupaj premorejo blizu osem tisoœ trsov ælahtne trte. Ekipa VSD Filovci, edina iz naøe obœine, v sestavi Marica in Sreœko Barbariœ ter Dominik Øinkec je zbrala 19,5 toœke ali tri manj od zmagovalcev.
Sestavljalec vpraøanj in predsednik komisije je bil tudi na letoønjem kvizu vinogradniøki strokovnjak Ernest Novak (KGZ Murska Sobota).
Pribliæno 12-kilometrski pohod je bil letos pravo nasprotje lanskemu. Nekaj veœ kot 70 pohodnikov je po filovskih vinogradniøkih griœkih, Gaju, Filovskem in Trnavskem bregu, gazilo po visokem in mokrem snegu. Vendar, kot je povedal predsednik VSD Alojz Berden, vsakega vremena navajenih ljubiteljev hoje to ni motilo. Spodbudo so dobili v obliki domaœega peciva, namazov in »pajanega« kruha, skratka, bogate kulinariœne ponudbe na vmesni postojanki druæine Barbariœ-Trajbariœ na Filovskem bregu. Manica in Sreœko Barbariœ sta poskrbela tudi, da od njih nihœe ni øel æejen. Sklepno dejanje pohoda je bil topel obrok v veœnamenski dvorani v øportnem centru.
Za piko na »i« je poskrbel domaœi harmonikar.
Zmagovalci
in organizatorji
kviza (od leve):
Josip Øvenda,
Ernest Novak,
prekmurska vinska
kraljica Petra Camplin,
æupan Franc Cipot,
Jani Gaøpariœ,
Alojz Berden
in Avgust Gjerek.
Vuœja Gomila
Bogojina
PRVI BLAÆEV POHOD
V Bogojini in drugih vinogradniøkih predelih v Prekmurju god sv. Blaæa (3. januarja) æe od nekdaj obhajajo zlasti vinogradniki, ki tega dne uradno zaœenjajo z deli v vinogradu (rezjo). V Turistiœnem druøtvu Bogojina so se odloœili, da v tem letnem œasu pripravijo øe turistiœno prireditev. V œast omenjenega zavetnika in z zanimivo sporoœilno vrednostjo Blaæa kot prvega rezaœa so po bogojinskih goricah izvedli prvi pohod z izjemo dobro udeleæbo – zbralo se jih je veœ kot sto.
Dobro razpoloæena druøœina se je z zbiraliøœa pri osnovni øoli podala po zasneæeni pokrajini do Trnavskega, prek Œereka in Vrøiœa do obmoœja, kjer je kapelica sv. Urbana. Po okrepœilu v kleti Stanka Œernele je za osrednje dogajanje pri svoji kleti poskrbel Izidor Camplin. V navzoœnosti »slamnatih« duønih pastirjev iz Beltinec, æupnika Ivana Mauœeca in kaplana Ferija Novaka, ki sta na øaljiv naœin blagoslovila vinsko trto, je gospodar Izidor simboliœno opravil rez prve trte. V duhu stare tradicije je vinsko trto obloæil s øopom klobas: trs naj bi v tekoœem leto obrodil toliko, kolikor je na njem klobas. Vinogradnike oœitno œaka øe ena izjemna letina ...
Prijetno druæenje se je potem nadaljevalo na bliænji turistiœni kmetiji Puhanovih ob okrepœilu v prijetnem zavetju – ob dobri kapljici so lahko pohodniki izbirali med bograœem ali »dödöli«. Tam so izbrali tudi najstarejøega in najmlajøega pohodnika. Med prvimi je bil s 75 leti to domaœin Pavel Horvat, najmlajøa pa je bila 4letna Sara Forjan iz Murske Sobote.
Eden glavnih organizatorjev pohoda Øtefan Puhan obljublja, da bo nekaj veœ kot 8-kilometrski pohod po bogojinskih goricah postal tradicionalen.
POSLEJ ØE ØTEFANOV POHOD
Kar øestim pohodom v naøi obœini se je po zaslugi Kulturno-umetniøkega druøtva Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile na øtefanovo (26. 12.) pridruæil øe sedmi – Øtefanov pohod.
Po zaslugi mlajøih krajanov je kulturno-umetniøko druøtvo pred dvema letoma doæivelo preporod in novi zagon. Idej polni mladi so zavihali rokave in uspehi se kar vrstijo. Nastopom meøanega pevskega zbora so sledile øtevilne prireditve: od kulturnih veœerov, sreœanja po svetu razseljenih krajanov, etnoloøke prireditve luøœenje buœnega semena ... pa vse do
pohoda. Kmalu naj bi zaœela delovati øe folklorna skupina.
Na dobrih 12 kilometrov dolgo pot z zaœetkom in koncem pred vaøko-gasilskim domom v Vuœji Gomili se je zadnji dan boæiœnih praznikov podalo 70 pohodnikov. Pot je dobro razpoloæeno skupino – zmotile je niso niti sneæinke, ki so se proti koncu poti vse bolj gostile – vodila na najviøji vrh v obœini, na Vancarijo v Selu (305 m), in do prvega postajaliøœa pri znameniti romanski rotundi iz 13. stoletja. Tam so jim selanski pevci ponudili prvo okrepœilo, drugega so bili deleæni od fokovskih gasilcev pri tamkajønjem vaøkogasilskem domu, zadnja postaja pred ciljem je bila pri vinotoœu Nade Grabar. Gostitelji so se zelo potrudili in pristnim domaœim jedem dodali øe pecivo in letnemu œasu primerne napitke.
Vsak od pohodnikov pa je bil, razumljivo, najsreœnejøi na koncu, saj je v teh prazniœnih dneh storil nekaj koristnega zase in za svoje dobro poœutje. Udeleæenci
Besedilo in fotografija: Geza Grabar
so se v dvorani vaøko-gasilskega doma lotili prisluæenega toplega golaæa, zapeli, se zavrteli ob zvokih harmonikarja Lajœija ...
Stojan Horvat, predsednik prireditelja in vodja poti na pohodu, je s prvim pohodom zelo zadovoljen. Enakega mnenja so bili tudi prizadevni œlani druøtva ter seveda udeleæenci pohoda. Ti so obljubili, da se bodo v te œudovite kraje, med gostoljubne ljudi øe vrnili. Œe ne prej, pa zagotovo œez leto na 2. Øtefanov pohod.
17. februar 2006
Boæiœno-novoletni turnir strelcev v Sebeborcih
TERPLAN PRED DOMAŒINOM ŒONTALO
Strelsko druøtvo Sebeborci je na avtomatskem streliøœu nad gasilskimi garaæami pripravilo æe 21. boæiœno-novoletni turnir v streljanju s serijsko zraœno puøko. Tekmovanje za pokal SD Sebeborci se je letos razøirilo øe na tekmovanje za pokal Obœinske øportne zveze Moravske Toplice. Udeleæilo se ga je 26 tekmovalcev sedmih ekip iz severovzhodne Slovenije, najøtevilnejøi in najuspeønejøi pa so bili domaœini.
V posamiœni konkurenci je z odliœnim rezultatom (188 od 200 moænih krogov) in z naskokom øtirih krogov zmagal Joæe Terplan (SD Strelec Andrejci), na drugo mesto se je uvrstil Robert Œontala (SD Sebeborci), na tretje pa z enakim doseækom (184 krogov) Matjaæ Habjaniœ (SD Joæe Kerenœiœ Miklavæ pri Ormoæu).
Od strelcev iz naøe obœine so nastopili øe: Dragica Vogrinœiœ, Mihael Dervariœ, Kristjan Bertalaniœ, Igor Œarni, Janko Kuzma, Branko Barbariœ, Boøtjan Grof, Saøo Korpiœ, Matej Rocner in Slavko Økerlak.
V ekipni konkurenci je prvo mesto pripadlo SD Joæe Kerenœiœ, druga je bila ekipa Varstoj Lendava, tretji Sebeborci I in œetrti Andrejci.
Strelci iz naøe obœine na tekmovanju v Sebeborcih.
Mladi perspektivni øportniki
ROKOBORCA DEJAN IN ÆELJKO KERŒMAR
Œikeœka vas je kraj odliœnih øportnikov. To sta v preteklosti potrdila æe brata Slavko in Roman Miholiœ, med drugim tudi øportnika obœine. Po njunih stopinjah zdaj stopata brata Dejan in Æeljko Kerœmar. Œeprav je pred njima øe dolga øportna pot, se ne bomo zmotili, œe zapiøemo, da uspeøno nadaljujeta tradicijo odliœnih rokoborcev in
øportnikov v naøi obœini.
18-letni Dejan se je z rokoborbo zaœel ukvarjati pred tremi leti, ko je postal dijak Srednje prometne øole v Mariboru. Prizna, da sta mu pri tem bila zgled brata Miholiœ, odloœil pa splet okoliøœin: na øoli namreœ deluje Øolsko øportno druøtvo Zeleni val s sekcijama za rokoborbo in sambo. Z zagnanim in trdim delom so kmalu priøli prvi uspehi. Rad se spominja dræavnega rokoborskega prvenstva v grøko-rimskem slogu v Ljutomeru leta 2003, ko je v kategoriji do 73 kg osvojil naslov dræavnega kadetskega prvaka. Uspeh je bil toliko veœji, ker je bil za njim vsega mesec dni treningov.
Lani je bil na dræavnem prvenstvu v isti konkurenci drugi, drugi je bil na dræavnem tekmovanju v sambo. Udeleæil pa se je tudi nekaj mednarodnih tekmovanj. Razloæi nam, da borilni øport sambo izvira iz Rusije, kjer ga gojita vojska in policija, in je kombinacija juda, rokoborbe in drugih borilnih veøœin. Sambo je okrajøava za besedo samoobramba.
Dejan kot dijak 3. letnika øole daje prednost øolskim obveznostim, zato vœasih izpusti katero od mednarodnih tekmovanj. Od letoønjega leta tekmuje v œlanski konkurenci. Na dræavnem rokoborskem prvenstvu v Murski Soboti, kjer smo ga tudi obiskali, je bil drugi v konkurenci do 66 kilogramov. Œe mu bodo øolske obveznosti dopuøœale, bi se
17. februar 2006
letos rad udeleæil mednarodnega tekmovanja Grand-prix v Murski Soboti, dræavnega prvenstva v sambo ter kakønega mednarodnega tekmovanja. Ker bi rad nadaljeval øolanje na fakulteti, mu bo øport zagotovo pomembno dopolnilo øtudijskim obveznostim.
Njegov 16-letni brat Æeljko gre po njegovih stopinjah. Ne le da obiskuje isto øolo, brat ga je navduøil tudi za rokoborbo. Dræavno tekmovanje v Murski Soboti je bilo njegovo prvo: v kadetski konkurenci je osvojil odliœno 2. mesto v kategoriji do 63 kilogramov.
Rekreativni teki
POLEG POMURSKEGA ØE MEDNARODNI POKAL
Strokovni odbor za pomurski pokal v rekreativnih tekih (POM-P) – njen koordinator je tudi letos Obœinska øportne zveza Moravske Toplice oziroma regijska pisarna za øport, ki jo vodi predsednik OØZ Branko Recek – naœrtuje dejavnost za leto 2006. Pokal bi naj v prihodnjem letu obsegal kar 19 tekov po celotnem Pomurju, za toœkovanje v skupni razvrstitvi pa naj bi se upoøtevalo deset najboljøih rezultatov.
Med organizatorji tekov sta tudi Øportno druøtvo Rotunda iz Sela in Obœinska øportna zveza Moravske Toplice, ki bosta maja pripravila tek v Moravskih Toplicah. Junijski olimpijski tek ne øteje za tekmovanje, udeleæba na njem pa bo za vse udeleæence pokala obvezna. Zakljuœek pomurskega pokala bo 14. oktobra v Murski Soboti, kjer bo dvojno toœkovanje. Tekaœi bodo po vzoru prejønji let razvrøœeni v starostne kategorije na deset let.
Organizatorji so velikoduøno sprejeli pobudo, da se izbrani teki iz POM-P vkljuœijo tudi v mednarodni tekaøki pokal treh deæel, Slovenije, Avstrije in Madæarske (3-D). Vsaka od treh pokrajin, Pomurje, Gradiøœansko in Æelezna æupanija, naj bi v mednarodni pokal prijavile po øtiri tekaøke prireditve, za skupno toœkovanje pa bi se upoøtevala dva teka iz vsake dræave. Med slovenskimi teki bodo v mednarodni pokal predvidoma vkljuœeni: Tek okoli Blaguøkega jezera pri Sv. Juriju ob Øœavnici
(22. aprila), Maraton Treh src v Radencih (20. maja), tek v Moravskih Toplicah (7. maja) in Noœni tek na Kobilju (19. avgusta).
Njun trener Dimitrij Stoianov je zelo zadovoljen z uspehi svojih varovancev; pravi, da sta brata Kerœmar zelo poærtvovalna in motivirana tako na treningih kakor tudi na tekmovanjih. Pred njima je lepa øportna kariera, dodaja.
Dejan in Æeljko imata veliko podporo tudi v druæini – oœe Vlado ju velikokrat spremlja na tekmovanjih, mama Marija in babica Olga pa ju spodbujata na drugaœen naœin.
Za bodoœnost velikih øportnih imen v naøi obœini se oœitno ni treba bati.
Dejan in Æeljko Kerœmar s trenerjem Stoianovim.
Besedilo in fotografiji: Geza Grabar
Obœinska gasilska zveza Moravske Toplice
VETERANI NAJ NAM BODO V OPORO!
Med druøtvenimi dejavnostmi – tako po øtevilœnosti kakor tradiciji – je gasilstvo tudi v obœini Moravske Toplice daleœ pred vsemi. V najveœji prekmurski lokalni skupnosti, ki zajema 28 naselij, se lahko pohvalimo s kar 27 gasilskimi druøtvi. Poveœini gre za starejøa druøtva, katerih tradicija presega vsaj 80 let, v najstarejøih PGD – Martjanci, Motvarjevci in Moravske Toplice – so æe pred leti proslavili 110-letni jubilej, v Sebeborcih, Prosenjakovcih in Teøanovcih jih ta prijetna dolænost œaka letos. Da bi poudarili tradicijo gasilstva, se je vodstvo zveze æe pred petimi leti odloœilo za redna letna sreœanja gasilcev veteranov in skuøalo tudi na takøen naœin izraziti priznanje predhodnikom. Tik pred koncem leta 2005 je bilo v Selu æe øesto tovrstno sreœanje.
Dvorana lepo vzdræevanega in urejenega vaøko-gasilskega doma je bila skoraj pretesna za øtevilne veterane, ki so se odzvali vabilu Obœinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice na druæenje, kramljanje in seveda tudi obujanje dolgoletnih prijateljskih vezi. Te se niso tkale samo ob prijetnih trenutnih, temveœ tudi ob nesreœah.
Kot veleva tradicija, govorniki niso skoparili z besedami pohvale na raœun gasilskih veteranov, ki so zasluæni, da se dolga tradicija gasilstva nadaljuje in lahko mladi gradijo prihodnost na trdnih temeljih. Predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar je v pozdravnem nagovoru dejal, da je tudi letoønje sreœanje gasilcev veteranov in starejøih gasilcev prijateljsko sreœanje tistih, ki so s svojim delom skozi veœ desetletij delali prostovoljno v duhu humanizma, da se je prostovoljno gasilstvo ohranilo in sluæi za obrambo in reøevanje æivljenj, premoæenja ter œloveøkih
dobrin. »V minulem delu so rezultati vaøih prizadevanj in odrekanj, ko ste pomagali drugim v nesreœi. S ponosom lahko trdimo, da je gasilstvo pri nas tista organizacija, katero ste obdræali v duhu prostovoljnosti skozi vse spremembe politiœnih sistemov. Ohranili ste in vztrajate naprej pri prostovoljnosti operativnih enot v vaøih okoljih, da bodo vaøi sosedje, vaøœani varnejøi. Da se ohranijo vrednote vaøega dela, je potrebno, naj mlajøi prisluhnejo vam, da se ohranijo spomini na preteklost – zgodovino gasilstva v slehernem okolju,« je med drugim povedal predsednik Kuhar. Zbrane je pozval, naj jih doæiveta leta ne oddaljujejo od gasilskih vrst, naj ostanejo v vrstah naslednikov, jih spodbujajo in pomagajo s svojimi bogatimi æivljenjskimi izkuønjami, ki so si jih nabrali tudi v gasilstvu.
V imenu PGD Selo, gostitelja sreœanja, je zbrane pozdravil in jim zaæelel dobro poœutje predsednik Zlatko Balajc.
V imenu obœine je veterane pozdravil, jim izrekel besede zahvale za vse storjeno v svojih najaktivnejøih letih in jim zaæelel trdnega zdravja æupan Franc Cipot, v imenu Gasilske zveze Slovenije (GZS) pa œlan njenega predsedstva Slavko Økerlak.
Program so popestrili domaœi ljudski pevci.
V druøtvih OGZ Moravske Toplice uradno deluje veœ kot 200 gasilskih veteranov. Letos se jim je na novo pridruæilo 20 takih, ki so dopolnili 63 let oziroma 14 takih, ki so ob tej priloænosti prejeli tudi plakete gasilskega veterana (30 let uradnega dela v gasilski organizaciji). Predsednik in podpredsednik OGZ Øtefan Kuhar in Stanko Gorœan sta plakete izroœila: Øtefanu Vogrinu in Martinu Gutmanu (oba PGD Bogojina), Francu Husarju in Øtefanu Pivu (oba PGD Martjanci), Viljemu Horvatu (PGD Motvarjevci), Barbari Oølaj, Mariji Mesariœ, Joæetu Horvatu, Øtefanu Baligaœu in Milanu Oølaju st. (PGD Filovci), Øtefanu Banfiju (PGD Suhi Vrh), Martinu Soboœanu (PGD Teøanovci), Francu Magdiœu (PGD Ivanci) in Ludviku Cipotu (PGD Moravske Toplice).
Besedilo in fotografije: Geza Grabar 17. februar 2006
Obdobje 11. februar – 14. maj 2006
Naziv in vrsta prireditve Opis prireditve Kraj izvajanja Obœina Datum prireditve Organizator Informacije Naslov, telefon, e-mail
Valentinov ples v restavraciji hotela Termal Valentinov ples Hotel Termal Mor. Toplice 11.2.2006 Animacija Terme 3000 Animacija Terme 3000 02/5122156
Pustovanje v Moravskih Toplicah Pustovanje Moravske Toplice Mor. Toplice 25.2.2006 TIC Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02/5381520 tic.moravci@siol.net
Pustovanje v restavraciji hotela Termal Ples z maskami Hotel Termal Mor. Toplice 25.2.2006 Animacija Terme 3000 Animacija Terme 3000 02/5122156
Koøarica roœnih izdelkov – delavnica Poœitniøka delavnica Bogojina Mor. Toplice 25.2.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com
Prireditev s podroœja dediøœine in folklore Druæabni zimski veœer na vasi Dvorana vaøkega doma v Filovcih Mor. Toplice 25.2.2006 KTD Filovci Andreja Trajbariœ O2/5471124
Pustna povorka Pustna povorka po vasi Fokovci Fokovci Mor. Toplice 26.2.2006 PGD Fokovci Stanislav Gorœan 031-861 991 pgdfokovci@volja.net
Glasbena delavnica Poœitniøka delavnica Bogojina Mor. Toplice 27.2.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com
Folklorna delavnica Poœitniøka delavnica Bogojina Mor. Toplice 2.3.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com
Pohod po Sladki poti Pohod je posveœen dnevu æena Ratkovci z okolico Mor. Toplice 5.3.2006 Mediœarstvo Joæica Celec Mediœarstvo Joæica Celec 02/5441239
Veselo sreœanje ob dnevu æena Sodelujejo otroci vrtca Bogojina, OØ Bogojina in Veseli pajdaøi Bogojina Mor. Toplice 5.3.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com
Dan æena Proslava in pogostitev Vuœja Gomila Mor. Toplice 11.3. 2006 KUD Avgust Gaøpariœ Stojan Horvat O2/5471084
Dan æena Kratki kulturni program in pogostitev æena Fokovci Mor. Toplice 25.3.2006 PGD Fokovci Stanislav Gorœan 031-861 991 pgdfokovci@volja.net
Bababal Kratek kulturni program s pogostitvijo Teøanovci Mor. Toplice 18.3.2006 KTD Teøanovci Zoran Damjan 040-533 101
Druøtveno ocenjevanje vina Ocenjevanje vina Kulturni dom Filovci Mor. Toplice 18.3.2006 V.S.D Filovci Alojz Berden 041-733 946
Velikonoœni program Velikonoœni program Terme 3000 Mor. Toplice april 2006 Animacija Terme 3000 Animacija Terme 3000 02/5122156
Spomladanski krossodelujejo osnovne øole Tekmovanje v teku Obmoœje OMT Mor. Toplice april OØZ Moravske Toplice Branko Recek 041-389 905
Dramska prireditev Dramatizacija (igrajo starøi otrok) Gasilski dom Fokovci Mor. Toplice 1.4.2006 Vrtci obœine M. Toplice VVE Fokovci Danica Horvat Levstikova 11 M. Toplice 02/5381470
Razstava velikonoœnih navad Roœni izdelki in kulturna dediøœina Bogojina Mor. Toplice 8-9.4.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com
Diteœi vüzen Razstava VIVAT Moravske Toplice Mor. Toplice 9.4.2006 Vrtci obœine Moravske Toplice VVE M.Toplice Danica Horvat Levstikova 11 M. Toplice 02/5381470
Velikonoœni sejem Trænica, koncert, razstava »remenk« v Martjancih Katoliøka cerkev v Martjancih Mor. Toplice 15.4.2006 Øtudijski kroæek Martjanci, TD Martin Martjanci TIC Mor. Toplice 02/5381520 tic.moravci@siol.net
Glasbena prireditev Predstavitev druge zgoøœenke Filovskih pevk Dvorana vaøkega doma v Filovcih Mor. Toplice april 2006 (sobota) KTD Filovci Andreja Trajbariœ Marija Vegi 02/5471124 02/5471209
Kresovanje Kresovanje Fokovci Mor. Toplice 30.4.2006 PGD Fokovci Stanislav Gorœan 031-861 991 pgdfokovci@volja.net
Kresovanje Kresovanje Martjanci (Rekreacijski center) Mor. Toplice 30.4.2006 TD Martin KMN Œarda Suzana S. Kodila 02/5481122
Kresovanje Kresovanje Lokacija OMT Mor. Toplice 1.5.2006 Animacija Terme 3000 Animacija Terme 3000 02/5122156
Kresovanje Kresovanje in postavitev mlaja Filovci pri ØRC Mor. Toplice 30.4.2006 ob 20. uri KS Filovci in vsa druøtva Ignac Gabor 051-322 252
Obletnica PGD Suhi Vrh 70. let Proslava, druæabni del Gasilski dom Suhi Vrh Mor. Toplice maj PGD Suhi Vrh Stojan Banfi 041-730 012
Vinogradniøki ples in podelitev priznanj Druæenje ØRC ali kulturna dvorana v Filovcih Mor. Toplice 6.5.2006 ob 18. uri VSD Filovci Alojz Berden 041-733 946
Tek za pokal Obœine Moravske Toplice Tekmovanje v teku M. Toplice Mor. Toplice 7.5.2006 OØZ Mor. Toplice Branko Recek 041-389 905
Koønja trave Kosci z roœno koso kosijo travo Selo Mor. Toplice 13.5.2006 Pevsko druøtvo SELO Oskar Makari Selo 32b 031-329 75
Pohod po œebeljih poteh Pohod po gozdnih in poljskih poteh cca 10 km Ivanjøevci – Srediøœe do madæ. meje in nazaj Mor. Toplice 14.5.2006 ob 10. uri ŒD Prosenjakovci Koloman Kozic O41-231 766 koloman.kozic@ guest.arnes.si
17. februar 2006
Vuœja Gomila
OBUDILI LÜJPANJE SEMENA
Æivljenje na deæeli je bilo nekoœ drugaœno: v dolgih zimskih veœerih so v prijetno toplih izbah œas vselej koristno izrabili za najrazliœnejøa opravila, œejsanje perja, lüjpanje tikvinoga semena, lüjøœenja graja, orejov ... Ljudje so koristno zdruæili s prijetnim. Tem za pripovedovanje øaljivih in zanimivih zgodbic je bilo vselej dovolj. Danes je tudi na podeæelju drugaœe. Zasvojila nas je televizija, smo sredi dobe mobilnih telefonov, raœunalnikov in interneta. Kakovost æivljenja se na ta naœin po eni strani izboljøuje, po drugi nas v duhovnem pogledu siromaøi.
Da bi temu vsaj zaœasno naredili konec, so Okrog velike mize se je posedlo tudi se v Kulturno-umetniøkem druøtvu Avgust do deset in veœ æena, moøki tokrat niso bi-Gaøpariœ Vuœja Gomila podvizali in øe pred li izjema, œeprav so v resnici marsikdaj raje nastopom koledarske zime pripravili prire-kartali in srkali kaj moœnejøega. Æenske in ditev Lüjpanje tikvinoga semena. Vrnili so dekleta so tedaj imele mir pred njimi in so se v œas, ko pri nas øe niso sadili golic, za-lahko nemoteno opletale z jeziki in obirale to je bilo potrebno buœno seme olupiti, da øtevilne vaøœane. Roke so ob tem seveda so lahko iz njega iztisnili diøeœe olje. nemoteno lupile seme. Tudi zapele so.
Øtevilni nastopajoœi so v besedi in pesmi predstavili, kako je to prijetno opravilo potekalo nekoœ. Pohvalno je, da so prevladovali mlajøi. Zapel je tudi moøki kvartet iz Bogojine.
Kako malo je vœasih potrebno za prijetno prireditev, so dokazali vrli Goriœanci v Vuœji Gomili.
Teøanovci
KALMANOVE
GOBE
Narava okrog nas dela vse veœ stvari, ki jih ne znamo pojasniti. Na prvi pogled za najrazliœnejøe stvaritve, ki so nastale neodvisno od neposrednega vpliva œloveka, ne najdemo pravega odgovora. Œe pa se natanœneje poglobimo, ugotovimo, da ima vsaka posledica svoj vzrok, najveœkrat zaradi posrednega vpliva brezvestnega œloveka. In to je v naravi vse bolj oœitno.
Gotovo bi vzrok lahko naøli tudi ob pogledu na izjemni øop gob, ki jih je sredi jeseni pod leseno konstrukcijo za kroæno æago v leseni »gümni« œisto po nakljuœju naøel Koloman Horvat, po domaœe Kalman, iz Teøanovec.
Œeprav je bil veœ kot dve desetletji gozdarski delavec in mu gobe niso tuje, do-ma najdene ne ve uvrstiti v nobeno skupino. Po vsej verjetnosti naj bi ølo za eno od lesnih gob, saj je zrasla na razsuti æagovini. Morda je bil eden od vzrokov za øop veœ kot sto gob, ki so skupaj tehtale dobrih pet kilogramov, tudi zelo mokro poletje, si razlaga Kalman. V æivljenju je veliko œasa preæivel pri razliœnih opravilih v delavnici z lesom. Zdaj si zlasti v zimskem œasu dolge veœere krajøa z ljubiteljsko æganjekuho in kramljanjem v prijetni druæbi, ki se zbere okrog kotla.
LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø, Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik)
• administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – februar 2006 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si
17. februar 2006