Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16—, Četrtletno Din 8—, Inozemstvo Din 64'—. " fcoStno-čekovni račun fitev. 10.603. Mir ali vofna? Ni vprašanja, ki bi nam šlo tako do kosti, kakor je vprašanje: mir ali vojna! Mir je kakor zdravje. Dokler ga imaš, ga ceniti ne znaš, ko ga izgubiš, si ga nazaj želiš. Ali mislite, da vam lahko za pri-hodnjost prerokujem, kako bo? Ne vem in ne morem! Vem pa nekaj drugega, kar vam moram danes pod tem naslovom povedati! Vojna! »človeško življenje je boj«! Tako je že sv. Pavel odkritosrčno povedal. Poglejte malo okrog, pa boste videli ne le navadne tekme, pač pa pravi boj, boj za zmago različnih načel. Ta boj ni več le besedni boj. je že boj od moža do moža, od hiše do hiše. Ta boj za zmago načel prehaja tu in tam tudi v dejanske spopade. Mi katoliški Slovenci smo morda dose-daj mislili, da se bomo izognili temu boju. Toda ne! Tudi nam ni prizanešeno. Sredi boja smo! Za kakšen cilj se vrši ta boj? Mi katoličani hočemo, da bodi človeška družba kakor ena družina, kjer bodo vsi po pravičnosti in dobroti deležni božjih darov na zemlji. Naši nasprotniki pa hočejo, da sami zavladajo v mali skupini nad večino ter jo po tiransko izkoriščajo. Ni to političen boj, to je boj za usodo človeštva. Vojno orožje. Marsikdo se čudi, kako to, da so zadnja leta zrastli časopisi kakor gobe po dežju. Malokdo bi jih znal vse našteti, še manj jih je, ki jih poznajo, kdo jim daje smer, kdo in kaj hoče z njimi doseči. Zakaj to? Tisk je bojno orožje! Veliko množino tega orožja imajo naši nasprotniki, uporabljajo ga stalno in dosledno ter vse žrtvujejo zanj! Naši nasprotniki dobro vedo, da je tisk najuspešnejše orožje! Ali s? morda mi tega dovolj zavedamo? Kdo upa reči, da? Enkrat moramo reči: če se tega zavedali ne bomo, bomo brez orožja ostali in bomo podlegli! Naše postojanke. Kjer je katoliški tisk, tam so naše postojanke. Kjer ga ni, tam je ali nevtralen svet, ali pa ga ima nasprotnik zasedenega. Zato je treba gledati, da dosedanje postojanke obdržimo, da si nove osvojimo! Poglejte okrog po domači občini, po domači župniji, za vsako hišno številko se zanimajte in takoj boste ugotovili, kak je položaj pri vas! Naši oficirji in naša vojska. Ni armade brez voditeljev in brez oficirjev. Kdo je v tem boju oficir? Vsakdo, ki organizira razširjenje katoliškega tiska. To dolžnost ima po svojem poklicu katoliški duhovnik, imajo jo pa tudi drugi, ki so na vodilnih mestih katoliških organizacij. Mesta v raznih katoliških društvenih odborih so častna mesta, te časti pa je toliko, kolikor kdo na teh mestih vrši svojo dolžnost, posebno tudi, kolikor vrši svojo dolžnost do katoliškega tiska. In kdo je naša vojska? Vsak naročnik! So oficirji potrebni, toda brez zvestih vojakov ni nobene armade! Oni, ki izko-čijo in gredo v nasprotno armado, so de-zerterji, ki jih nihče ne more spoštoyati! Gotovo ne bo med vami nikogar! Prebili smo skupaj najhujše čase, sedaj pa naj bi se ločili? Ne! Niti eden ne! Pač pa se morajo našim vrstam pridružiti še oni, ki smo jih dosedaj videli ob strani. Postanejo naj naše postojanke! Dnevno povelje: Naprej! Stari pregovor pravi, da kdor ne gre naprej, gre nazaj! Tudi kdor hoče zmagati, ne sme držati križem rok, se ne sme obirati, odlagati, pač pa mora prevdarno in vstrajno naprej. Vse napredovanje je odvisno od načrta, ni treba enkratnega hudega bombardiranja, potem pa vse leto nič, treba je postojanko za postojanko osvajati in utrjevati, nato pa spet naprej. Res pa je ob novem letu splošna ofenziva, ki jo lahko še pravočasno v vsakem kraju pripravite, kjer je še niste. K zmagi! Ko ste prečitali ta članek, ste' mislili, da smo vam povedali le neko primero. Ko bi bila le primera! Tedaj bi lahko list odložili in rekli, dobra je bila, ali pa šepa! Toda ni nam časa za primere, čas je pre-resen! Junakinje in junaki, v vas naj bo volja, da storite, kar je le mogoče za razširjenje »Slovenskega gospodarja«! Nič vas naj ne moti! Naprej, k zmagi! Vi enkrat — mi 52krat! Vi nam danes pošljete 32 Din enkrat na leto, mi vam bomo poslali 52krat »Slov. gospodarja«. Do 900 strani za 32 Din. Če bi shranili vse številke »Slovenskega gospodarja« tekom leta, bi imeli skupaj debelo knjigo, ki bi obsegala do 900 strani! Ako bi hoteli kupiti tako knjigo s tako zanimivo vsebino posebej, bi vas stala nekaj sto dinarjev. Vsaki teden vsaj dve strani slik! Ker želijo naši naročniki imeti v listu kar največ slik, bomo z novim letom uvedli to, da bomo objavili v vsaki številki vsaj dve strani slik. PODAR Cene lnseratom: Cela stran Din 2000 —, pol strani Din 1000'—, Četrt strani Din B00—, '/« stran) Din 250 —, fu strani Din 125 —i Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—» Zelo važni dogodki v letu 1937. V letu 1937 so na vidiku zelo važni dogodki, ki bodo vas zanimali, za katere pa ne boste mogli izvedeti, ako ne boste imeli lista. Izposojanje pri sosedih je sicer mogoče, če so sosedje dobri, toda gotovo ni nikomur posebno ljubo, ako ne more * imeti lista za sebe. Cene rastejo! Vsepovsod se opaža, da gredo cene blaga kvišku, tudi nekaterim kmetskim pridelkom so cene zrastle. Gremo boljšim časom naproti. Mi pa cene »Slovenskega gospodarja« nismo zvišali, ker upamo, da nam boste sedaj ob novem letu vsi zvesto plačali naročnino in smo zato za vse leto naročili papir, da ga nam preveč ne podražijo. 30.000 nas je — pa še ne dovolj! Zakaj nas ni več? So hiše in družine, ki bi lahko bile med naročniki, toda nihče jim ne reče, same pa se ne spomnijo! Je res, da marsikje ni denarja, ni niti za najpotrebnejše. Imamo pa med naročniki marsikaterega človeka, ki je opustil izdatek drugod, samo da je ostal naročnik; imamo gospodinje, ki so znale s svojo varčnostjo prigospodinjiti toliko, da so plačale naročnino. Kaj bo s »Ciganko«? Povest »Ciganka« čitateljem izredno ugaja. Imamo pripravljene enake zanimive povesti tudi za prihodnje leto. Ne glejte je po strani! Položnica je danes priložena, ne odložite je, ne glejte je po strani, kar napišite jo in pošljite naročnino čimpreje! Kar lahko danes storiš, ne odlagaj na jutri! Vi znate pisati! Položnico gotovo znate izpolniti, na srednji del napišite svoj natančen naslov, le samo oni, ki so novi, naj napišejo: nov naročnik, vse druge bomo smatrali za dosedanje naročnike. Naslove napišite tako, kakor je na ovitku »Slovenskega gospodarja«, da nam ne bo treba izpreminjati, kjer res ni nujno! Na drugi strani položnice lahko kaj napišete, ne da bi bilo treba plačati poštnino. Napišite nam: Pridobil sem vam novega naročnika, njegov naslov je . . ., pošljite mu eno številko s položnico! V decembru in januarju Najbolj vestni plačajo že v decembru, — mnogi, ki so odlagali na januar, so še tega zamudili in se tako izločili iz kroga zavarovanih naročnikov. Vse leto brez skrbi. Poznate pesem: Svoje žive dni, brez vseh Bkrbi, to me srčno veseli! Vsaj za eno leto to poizkusite! Plačajte celoletno naročnino 32 Din za »Slovenskega gospodarja« in boste vse leto dni brez vse skrbi! Ce pa to odlagate, pa vas vsaka številka sproti draži: Kaj pa z naročnino? Podajmo si roke! Daljava nas sicer loči, toda mi si kljub temu lahko podamo roke! Vsak teden si bomo segli v roko, ko boste prejeli »Slov. gospodarja«! V zvestobi se bomo utrjevali, prijateljsko se bomo razgovorih, novice si povedali, pa »Rešetarju« se nasmejali, če bo kaj dobro zasu>~' Občinske volitve. V nedeljo, 6. decembra,*.so v Sloveniji občinske volitve v 80 občinah. Jenesarsko liberalno kmečko glasilo »Kmetski list« ugotavlja, da se bo tudi pri teh volitvah pokazala »enotna volja vse opozicije, sloga naše neodvisne in svobodoljubne vasi«, skupnost zavednega kmetsko-delav-skega naroda na deželi.« Kdo torej tvori tisto »neodvisno in svobodoljubno vas«, Si jo »Kmetski list« vedno reklamira za sebe? Jenesarski trgovec, gostilničar in učitelj, v jenesarski rog trobeči kmeti-jec, neslovenski mačkovec, marksistični socialist in komunist. To je »neodvisna in svobodoljubna »va3. Kaj je svoji katoliški veri in svojemu slovenskemu narodu zvesto vdanih mož in fantov, ne spadajo v jenesarsko (po »Kmetskem listu« neodvisno in svobodoljubno) vas, marveč ti naši značajni možje in fantje spadajo v staro pristno slovensko vas. In ta vas je bila od nekdaj krepko vrelo slovenskega življenja, ker je črpala svojo moč iz katoliške vere in slovenske domovinske ljubezni. Ta vss je v Sloveniji v ogromni Večini.- »Kmetski list« se tega dejstva povse zaveda in zato pravi^ »Nikakor ni odločilnega pomena, ali dobi pri takih občinskih volitvah novo kmetsko-delavsko gibanje večino na svojo stran. Ne, to pa nikakor ni merodajno.« Libe-ralno-kmetsko jenesarsko glasilo torej napoveduje propad ljudske fronte pri občinskih volitvah 6. decembra. Ljudska fronta bo propadla, zmagovalci pa bodo prevzeli nalogo, ki jo »Kmetski list« določuje vsakemu svojemu pokretu, torej tudi volilnemu pokretu: »osvoboditi naše podeželje hude more, ki ga tlači ob tla, in streti nadležne pijavke«- V resnici naloga, ki je vredna naših vrlih slovenskih mož in fantov! Ni je namreč bilo more, ki je naše podeželje tlačila ob tla ter ga v svojih ¿lih posledicah še sedaj tlači, kot je jenesarska mora. In ni jih bilo hujših pijavk, kot so Jenesarji in njih zavezniki v ljudski fronti. Tega se bodo vsi naši vrli možje in fantje zavedali ter bodo pri občinskih volitvah 6. decembra pripomogli naši fronti slovenskega ljudstva do sijajne zmage. IIMAV V NAŠI DRŽAVI. Napoved volitev v občine v avtonomnih mestih. Minister Cvetkovič je izjavil, da bodo kmalu sledile občinskim volitvam na deželi volitve v občine po avtonomnih mestih, med katera spadajo v Sloveniji: Ljubljana, Maribor, Celje ter Ptuj. Krog sporazuma s Hrvati. Vedno več ee govori in piše po vodilnem časopisju o sporazumu s Hrvati. Dr. Maček odklanja vsa obletavanja, s katerimi ga neprestano nadleguje na papirju združena opozicija, ki tudi ponuja Hrvatom nekak sporazum brez pomena. Danes je jasno, da ee hoče voditelj hrvaškega naroda pobotati z vladno JRZ, ki predstavlja pretežno večino Srbov, bosanskih muslimanov in Slovencev. Dr. Maček proti socijalnim demokratom. Dr. Maček je odločen nasprotnik Marksove socijalistične politične vere in iz vseh vetrov skrpanih ljudskih front. Za občinske volitve v Vojvodini so se združili tamošnji pristaši dr. Mačka s so-cijalnimi demokrati. Na povelje dr. Mačka pa so morali s socijalisti vse zveze prekiniti in z že sestavljenih volilnih list črtati socijalistične prvake. Kako zgleda združena opozicija po že Izvršenih občinskih volitvah. Glavno glasilo JRZ, belgrajska »Samouprava«, opisuje po zaključenih občinskih volitvah po južnih krajih naše države položaj zdru- žene opozicije takole: Voditelji združene opozicije so utrpeli strahovit poraz. Miša Trifunovič je propadel v Užicu, dr. Laza Markovič v Hercegovini, dr. Dragoljub Jovanovič je razočaral vse levičarje, Jo-ca Jovanovič je skrahiral v Bosanski pokrajini, Adam Pribičevič v Glini in Ko-renici, Venčeslav Vilder v Belovaru, dr. Krizman v Varaždinu itd. Malo je verjetno, da bo prišel kateri od teh gospodov še kdaj v parlament. K večjemu na galerijo . . .« »Ljudska fronta« je zbrala pri nas bivše. demokrate, liberalne kmetijce, mač-kovce, socialiste in komuniste. Vsi ti elementi nastopajo pri občinskih volitvah složno in združeno proti stranki slovenskega ljudstva, ki jo tvorijo vsi krščansko in slovensko-zvesti člani slovenskega naroda. Vodilno ulogo ima v tej fronti marksizem. Dokaz temu ni samo velika agilnost marksistično-komunističnih elementov pri občinskih volitvah, ki se javlja povsod, marveč tudi vodilna uloga marksističnih glasil v ljudski fronti. Vse strupene napade »Delavske politike« in drugih marksističnih glasil v naši državi z drugarsko zvestobo objavljata »Večer-nik« in »Kmetski list«. Iz tega je vidno, da bo ljudska fronta po končanih volitvah nadaljevala r vojo dejavnost po demokratsko - kmetijsko - marksističnih listih. Proti časopisni ljudski fronti postavimo ojačeno in razširjeno krščansko časopisje fronte slovenskega ljudstva. V DRUGIH DRŽAVAH. » Madžarski regent v Rimu. V minulem tednu je obiskal regent Madžarske ad- miral Horthy s svojo ženo in v spremstvu predsednika vlade Daranyja in zunanjega ministra Kanije, Rim. Peljal se je skozi Slovenijo od Kotoribe do Rakeka. V Rimu na kolodvoru je bil nad vse svečano sprejet od italijanskega kralja s kraljico, od Mussolinija z vsemi ministri in od ljudskih množic. Horthyjev obisk je bil namenjen poglobitvi prijateljskih od-uošajev med obema državama in to še prav posebno sedaj, ko skuša Nemčija pritegniti Avstrijo čisto nase in jo odvrniti od dosedanjega vpliva italijanske politike. V zvezi z obiskom madžarskega regenta v Rimu je razpravljalo časopisje tudi vprašanje pristanišča na Reki, ki se smatra kot naravna madžarska Juka, preko katere gre danes pretežni del madžarskega izvoza. Reka predstavlja danes zvezo med Italijo in Madžarsko. Podpis protiboljševiške pogodbe med Nemčijo in Japonsko. Dne 25. novembra je bila v Berlinu podpisana protiboljše-viška pogodba med Nemčijo in Japonsko. Pogodba je naperjena proti sovjetski internacijonali, ki se imenuje kom-interna in ogroža s svojimi revolucionarnimi hujskarijami svetovni mir. Istočasno je bila med obema omenjenima velesilama sklenjena tajna pogodba, v kateri se odreka Nemčija zahtevi po nekaterih skupinah otokov v Tihem oceanu, ki so pripadli po mirovni pogodbi pod pokroviteljstvo Japonske. Japonska se je zavezala, da ne bo delala Nemčiji nobene trgovske konkurence pri nakupovanju sirovin v Holandski vzhodni Indiji na velikih otokih Java in Sumatra. Radi oborožitve na morju je odpovedala Nemčija z Anglijo sklenjeni pomorski sporazum. Lansko leto je bil med Anglijo in Nemčijo podpisan pomorski sporazum, s katerim je bilo oboroževanje Nemčije na morju znatno omejeno. Sedaj zahteva Nemčija, da se ta dogovor spremeni. V Londonu so prepričani, da se pripravlja Nemčija sedaj, ko se je dovolj oborožila na suhem in v zraku, na oborožitev na morju. Zgoraj omenjena protikomunistična pogodba med Nemci in Japonci je najbrž naperjena tudi proti Angliji in radi tega mora biti Nemčija močna tudi na morju. Nov trdnjavski francoski pas napram Belgiji. Francija že poseda napram Nemčiji iz betona in jekla po mnenju francoskih strokovnjakov neprobojni trdnjavski pas, ki se imenuje Maginotova črta in je v njej stalno 175.000 mož posadke. Sedajni vojni minister Daladier hoče za 6 milijard frankov (12 milijard dinarjev) zgraditi jekleno-betonsko obrambno črto ob vsej francosko-belgijski meji od Roka vskega zaliva do Luksemburga, kjer bo ta neprehodna črta zvezana z Magi-notovo. Nove trdnjave bodo dograjene v treh letih. Takrat bo francoska maja od Švice pa do morja tako zavarovana, da se bodo Francozi lahko počutili varne. Popadka v vseh betonskih obmejnih trdnjavah bo stalno štela 275.000 mož. Proti tem neporušljivim utrdbam bodo zgradili nove železnice ter ceste, ki bodo trdnja- Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. ve vezale s Parizom in z velikimi francoskimi garnizijami v okolici prestolice. Stavkovne težkoče TJlumove francoske vlade. Zadnjič smo poročali, da se je radi očitka dezerterstv- med svetovno vojno zastrupil s plinom francoski notrajni minister Salengro, ki je bil velik prijatelj španskih rdečkarjev. Za novega notraj-nega ministra je imenovan Maks Dor-moy. Z žalostno smrtjo notrajnega ministra nikakor niso pokopane težkoče francoske levičarske vlade. Komunisti so že zopet razpihali na vseh koncih in krajih velike stavke iu je delavstvo po navodilih iz Moskve zasedlo več tovarn. Ruski boljševiki so se ustrašili nemške grožnje. Stalinovi mogotci vedno znova razkrivajo po raznih delih Rusije zarote, ki naj bi bile naperjene proti obstoječemu režimu. V te laži-zarote vpleta ruska tajna policija ali čeka inozemce, ki so zaposleni na vodilnih mestih po številnih tovarnah. Več tujcev je že bilo aretiranih, obsojenih in bodo po Stalinovem receptu najbrž postreljeni. Med temi zaprtimi zarotniki je veliko nemških inžener-jev. V Novem Sibirsku je bil nemški rudarski inženjer Stickling obsojen na smrt in bi moral priti pred puške. Nemška vlada je zagrozila v Moskvi, da bo pretrgala z Rusijo diplomatske stike, če bi čeka ustrelila Sticklinga. Te pretnje se je Stalinova garda ustrašila in Sticklin-gova smrtna kazen je bila spremenjena v desetletno ječo- Razmerje med Rusijo in Nemčijo je zelo zaostreno in lahko pride vsak čas do resnih zapletljajev. •Ol iTOIIsKliM SVETU SUdmo^i Uadiúna Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo in je zato tako blag in izdaten. Izseljenska nedelja. Pretekla nedelja, prva v adventu, je bila posvečena našim izseljencem Nad 1 milijon našega naroda je izven meja naše jugoslovanske države Veliko naših ljudi pa tudi stalno odhaja v južne kraje Jugoslavije (delavci, uradniki, dekleta), kjer jim preti nevarnost, da se odtujijo sveti veri ter da zajdejo v moralno močvirje. Izseljenska nedelja nas je znova opomnila, da imamo dolžnosti do izseljencev, katerih se ali ne zavedamo, ali pa jih ob skrbi za lastni obstanek prelahko pozabljamo. Tako lahko postanemo sokrivi, da propadajo naši rojaki v tujini versko in moralno. Zadnje čase prihajajo od naših izseljencev ved no bolj pogosti glasovi, da se pojavljajo med njimi brezbožni komunistični agitatorji. Doslej so bili med tistimi, ki so se iz izseljenstva vračali v domovino, mnogo teri, ki jim je tujina omajala ali celo vzela vero ter jih moralno pokvarila. Sedaj bodo med njimi tudi taksni, ki bodo agitatorji za brezboštvo. Zategadelj smo dolžni našim izseljencem pomagati. Glavna pomoč so slovenski duhovniki, ki jih domovina pošilja svojim otrokom, ki so v tujini. Razven duhovnika tvori najmočnejšo vez pismo iz domačih krajev ter katoliški časnik in krščanska knjiga ter molitev- Da ne bo smisel za naše izseljence po izseljenski nedelji zopet splahnel se mora ustvariti in ohraniti s predavanji v šolah, v nabožnih organizacijah in prosvetnih društvih. Kako skrbijo Nemci Samo Schich.ov RADION VSEBUJE SCHICHTOVO MILO za nemško kri v tujini! Milijone zberejo po cerkvah, šolah, družinah in društvih. In naša Družba sv. Rafaela, ki ji je poverjena glavna skrb za naše izseljence in za ko jo znaša letna članarina 10 Din, ima primeroma tako malo članov in gmotnih sredstev. Nemški Zavod za nemštvo v inozemstvu pozna do vseh podrobnosti razmere, ki v njih živijo Nemci po posft; meznih državah, ter vse stori v zbolja* nje teh razmer. Tem manj sme naš maj hen narod ostati brezbrižen ter hladna gledati, kako nad 1 milijon naših Ijud' poginja v tujini, marveč jim mora dati pomoč za verski, gmotni in narodni ob stoj. Osebne vesti. NOVI BELGRAJSKI NADŠKOF. Belgrajski nadškofiji se je odpovedal dosedanji nadškof p. Rafael Rodič, ki je star 66 let in se bo nastanil v frančiškanskem samostanu v Kostajnici pri Banja-luki. Rojen je bil leta 1870 v Nurkovacu pri Požegi v Slavoniji. V hrvaško-slavon-ski frančiškanski provinci je zavzemal važna mesta in je bil imenovan za bel-grajskega nadškofa leta 1924. Za novega nadškofa v Belgradu je imenovala sveta stolica monsignora dr. Josipa Ujčiča, Novi nadpastir se je rodil 10. II. 1880 v Starem Pazinu v hrvaški Istri. Bogoslovje je končal v Gorici, kjer je bil posvečen 1. 1902. Leta 1908 je dosegel na Dunaju bogoslovni doktorat in je postal profesor na goriškem bogoslovju. Ko smo dobili po prevratu vseučilišče .v Ljubljani, je bil Ujčič poklican na ljubljansko vseučilišče, kjer je ostal profesor do imenovanja na v naši državi tolikanj odlično mesto. Novi nadpastir je visoko naobražen duhovnik, govori več jezikov, je živel vedno med Slovenci in se je veselil v Ljubljani obče priljubljenosti. Če kedo, je gotovo monsignor dr. Ujčič poklican na nadško-fovsko mesto naše prestolice. G. Ujčič bc slovesno posvečen v škofa v Ljubljani, kakor hitro bo dospel iz Rima papeže1' postavitveni odlok. Duhovniške vesti. Imenovani so za zasebne docente na kn.-šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru gg.: dr. Maks Držeč-nik, prefekt v dijaškem semenišču, kol pomočnik profesorja moralke; dr. Jožei Meško, H. kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, za pastoralko, in dr. Ivan Za gar, stolni kanonik, za uradno poslovanje. — Vpokojena sta: Karol Lampert župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim, te- Martin Ulčnik, duhovni svetovalec, župnik pri Sv. Florijanu v Doliču. Svilen papir »n vse vrste papirja v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Nesreče. Transmisija povzročila smrt delavca. .V Jvollnerjevi tovarni za kose in sekire v Slovenjgradcu se je zgodila v transmi-siji nesreča, koje smrtna žrtev je postal 271etni delavec Franc Breznik iz Gmajne. Breznika je zagrabil gonilni jermen, ga vrgel pod strop ter ga je zatlačil med strop in transmisijo, ki ga jo stisnila in je dobil tako hude poškodbe, da jim je podlegel v bolnici. Huda nesreča viničarja. V Ptuju se je zgodila na Katarinin sejem v Miklošičevi ulici prometna nesreča. Po omenjeni cesti, ki je bila s kramarskimi stojnicami zaphana, je peljal Liningerjev avtobus in je podrl 301etnega Alojzija Žemljica, viničarja iz ščavnice. Zadnje kolo mu je šlo preko obeh nog in mu jih je zdrobilo. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. Šoferja ne zadene nobena krivda, ker je po zadelani cesti kolikor mogoče počasi peljal. 7, drvami naložen voz hudo poškodoval "arja. V Košakih pri Mariboru se je /rnil na 281etnega viničarja Feliksa Tomažiča z drvami naložen voz. Tomaži- Stickling, nemški rudarski inžener, je bil v Novem Sibirsku obsojen od sovjetske če ke na smrt, a na pritisk Nemčije pomilo- ščen na 10 let. ča so prepeljali v mariborsko bolnico z zlomljeno ključnico ter s strto levo nogo v kolenu in levo roko v rami. Šolar si prebil pri padcu lobanjo. Neki sošolec je sunil z mosta v vodo sedemletnega Franca Kozlevčar iz Zavrha pri Dobrni. Sunjeni je priletel na kamen in si je pri p? cu prebil 1-banjo. Po nesreči se hudo obstrelil. Bernard Ivič, brezposelni mizarski pomočnik iz Nimna pri Rogaški Slatini, se je vračal na večer proti domu z lovsko puško v roki. Orožje se je nenadoma sprožilo in naboj je zadel Iviča v levo roko in desno oko ter ga hudo poškodoval. Huda nesreča delavca. V tvornici »Titan« pri Kamniku je bil zaposlen s popravljanjem transmisije 281etni oženjeni delavec Lojze Štupar. Jermen je štupar-ja zagrabil in mu je odtrgal roko nad komolcem. Težko poškodovanega so oddali v ljubljansko bolnico. Širite „Slov. gospodarja"! Smrtna nesreča otroka. V Glogovcih pri št. Vidu pri Stični na Dolenjskem je zašel v gnojnično jamo in utonil štiriletni sinček posestnika Alojzija Perhaja. Igračkanje s staro granato. Delavski sin Slavko Širca je pobral pri Logatcu nekje na polju staro granato. Naboj je odnesel v kovačnico, kjer je udrihal po njem s kladivom. Granata je eksplodirala in je mlademu neprevidnežu razmesarila levo roko. Razne požarne nesreče. Dne 25. novembra ob uri zjutraj je izbruhnil ogenj v kozolcu Janeza Krumpačnika, po dom. Oplotnerja. Kozolec je bil poln sena ter slame in je koj zgorel. — Radi slabega dimnika v Ošlju je zgorela hiša posestnika Štefana Rihtarja. Škoda znaša 22 tisoč Din. — V Apačah pri Sv. Lovrencu Od zmagovito prodirajočih čet španskega vrhovnega poveljnika generala Franc» zajeti rdečkarji. Na sliki vidno krdelo je sestavljeno iz komunistov raznih narodnosti in predvsem iz Rusov. I. A. Primo di Rivera, sin bivšega diktatorja Španije, je bil v Madridu ustreljen «d rdečih. V Madridu se branijo rdeči miličniki za vrečami, ki so napolnjene s peskom. na Dravskem polju je začelo goreti pri posestniku Martinu Kelc in je zajel požar še gospodarska poslopja Martina Zajca in Matevža Gole. Vsem trem posestnikom so zgorela gospodarska poslopja s poljskimi pridelki in orodjem. Matevžu Golcu je uničil požar še hišo. Skupna •škoda, ki je le delno krita z zavarovalnino, znaša 60.000 Din. — Nekaj ur pozneje je začelo goreti na drugem koncu vasi in je zgorela 20.000 Din vredna domačija posestniku Ivanu Klajnšeku. Gasilci so preprečili, da ni postala žrtev plamenov cela vas. Spominske knjige, lep dar za god, za Miklavža, za vsako priliko, dobite v največji izberi v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Razne novice. Državni praznik (1. december), ki je bil povsod po državi slovesno obhajan, vsebuje važen zgodovinski spomin: zedi-njenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v neodvisno narodno državo. Kar je tvorilo predmet dolgoletnega teženja južnih Slovanov, se je 1. decembra 1918 izpolnilo. Južni Slovani niso več hoteli biti politični hlapci drugih večjih narodov, marveč so stopili v vrsto evropskih državno-politično organiziranih kulturnih narodov kot enakopravni člani. Naša jugoslovanska država se je znala v krogu evropskih držav krepko uveljaviti, o čemer spričuje preokret v mišljenju nekaterih velikih držav in njihovem ravnanju napram naši državi. Državni praznik pa tudi vsebuje pomemben opomin: ohranite prepotreb-no notranjo slogo in medsebojno zaupanje. Nesloga razdira skupno hišo, sloga pa jo jači. V bratski slogi in medsebojnem zaupanju naj se naša država notranje tako uredi, da bo skupen dom zadovoljno živečih Hrvatov, Slovencev in Srbov. Zlati jubilej banovinske kmetijske šole ua Grmu. Letos poteče 50 let obstoja kmetijske šole na Grmu pri Nov. mestu. V mesecu novembru 1886 je bil ta najstarejši slovenski kmetijski vzgojni zavod po sklepu takratnega kranjskega deželnega odbora prenešen iz Slapa pri Vipavi na Grm pri Novem mestu, ki je bil v to svrho kupljen od graščaka A. V. Smole. Sama ustanovitev te kmetijske šole spada sicer že v leto 1873, a delovala je 13 let na Slapu. Dne 12. in 13. decembra t. 1. hoče jubilantka skromno proslaviti SOletnico svojega delovanja. Sobota 12. decembra bo posvečena spominu. njenim umrlim ravnateljem, drugim vzgojiteljem in absolventom. Ob 10.15 bo zanje sveta maša zadušnica v šmihelski župni cerkvi, po sv. maši pa žalna svečanost in polaganje vencev na grob f prvega ravnatelja Riharda Dolenjca in f ravnatelja Bohu-slava Skalickega. K tej žalni slovesnosti so vabljeni posebno bližnji prijatelji ter absolventi. V nedeljo 13. decembra pa se bo izvršila skromna proslava 501etnice po naslednjem sporedu: ob 9.47 sprejem slavnostnih gostov na novomeškem kolodvoru (gostje absolventi se zapeljejo na postajo v Kandijo!). Ob 10.30 zahvalna sv. maša v šmihelski župni cerkvi, ob 11.30 na Grmu: slikanje vseh udeležencev, priložnostni nagovor ter ogled zavoda. Ob 13 skupno kosilo. Poleg osebno vabljenih gostov so vabljeni k tej slovesnosti še vsi bivši gg. učitelji, katerihjia-slovi pa trenutno iUes ¿nani, kakor tudi ggr -absolventi — posebno oni starejših letnikov — da si zopet osvežijo drage Deset pisem v mapi in najrazličnejše izdelave, tudi prav fine ter okrašene z rožami dobite v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. gj Tiskovine za likvidacijo kmets-kih dolgov. = Potrdilo (novo), ki ga občine izdaja- g ss jo, je že izšlo. —- Obvestilo dolžnikom, §t|: §= ki ga morajo zavodi poslati dolžnikom, |= Ig uredbo (besedilo), že imamo na za- ¡¡1 == logi, pravilnik,, ki so splošno potrebni. p§ =jj Naročila sprejema fH Tiskarna sv; Cirila v Mariboru in v ¡¡¡| spomine. Naprošajo pa se vsi, da prijavijo ravnateljstvu nameravano udeležila (absolventi tudi leto šolanja). Grm kliče. Na svidenje! »Vaško Venero« brani »Mariborski Ve-černik Jutra«. Kako je tudi ne bi branil, ko to »vzgojno« igro uprizarja po podeželju liberalna kmetska mladina in ponekod tudi Sokol, kakor se je to zgodilo n. pr. v Oplotnici. Kako je ne bi branil, ko pa je morala »vaških Vener« v najpopolnejšem skladju z laži-svobodomisel-no in naprednjaško moralo. Braniti jo mora, ker so praktiki te morale ljudje meščanske in marksistične svobodomiselnosti. Isti ljudje, ki take stvari praktici-rajo, jih tudi razkazujejo po svojih listih, knjigah in gledaliških in kino-pred-stavah. Kaj te ljudi briga, če se s takimi knjigami ,listi in igrami kvari mladina ter pada vedno globlje in globlje! Ko pa vidijo uboge žrtve te morale pred sodiščem, se zgražajo nad pokvarjenostjo sio-venske mladine. Moralna hlnavščina na viškuj._ Tako že ne. Naš list je obsodil gledališko igro »Vaška Venera«, ki jo je priredilo 8. novembra v Vojniku Društvo kmetskih fantov in deklet. Vojniški dopisnik celjske »Nove dobe«, ki je najbrž iz vrst navedenega društva, saj ga imenuje »naše« društvo, imenuje našo povse upravičeno in stvarno oceno izraz »gorečega kristjana«. Hvala za priznanje! Čim bolj goreč je kdo kot kristjan, tem boljši kristjan je. Da dopisnik in tisti, ki so okoli njega, ne gorijo tako za krščanstvo, dokazuje prireditev omenjene gledališke igre. Ako dopisnik zahteva »več resničnega spoštovanja šeste božje zapovedi«, je treba ugotoviti, da se z vaškimi Venerami spoštovanje 6. božje zapovedi ne pospešuje. Najbolj vroč kraj na svetu. Doslej je veljala za najbolj vroč kraj na sve- ' Massaua eritrejsko pristanišče ob Rdečem morju. To je mesto, v katerem zaradi silne vročine skoro rti mogo-5e dihati. Geografska družba v New Yorku je opremila veliko ekspedi-;fjo, ki je preiskala nanovo vroče predele v Kaliforniji, Indiji in Brazi-Iji ob bregovih Amacon-ke. kjer je tudi tako visoka temperatura, da ni mogoče vzdržati. Družba je ugotovila, da je najbolj vroč kraj na zemlji puščava Luth v Vzhodni Perziji. Ozemlje leži 400 m nad morjem, obdajajo ga 4000 m visoke gore. Na robu te puščave leži mesto Nas-radabad' ih tam imajo Ciganka. Povest iz domačih hribov. 27 »Pavla, ti si moja sreča, edino ti,« je šepetal on. Kozarca sta. zazvenela, Urška pa je trčila s steklenico in zaklicala prešerno: »Bog daj srečo — pa kmalu družino večo!« Potem je nagnila steklenico in izpila, kar je še bilo v njej. »Tako, jaz sem svoje opravila. V treh tednih pa pridem po plačilo ali pa pošljem Cenca, hihihi.« Bilo je šest tednov pozneje. Ravnjak in Pavla sta se peljala v Maribor in se tu na tihem poročila, potem pa sta romala na Brezje in si ogledala Bled in Bohinj. Vrnila sta se tisti teden pred Malo Gospo jnico. Proti večeru sta prispela na Ravne. Tu je bilo že vse pripravljeno za skromno gostijo, na katero sta povabila vse posle, Jerco, Cenca in Urško, Tudi Pristovnici je Pavla pisala z Brezij; ta sama sicer ni prišla, poslala pa' je deset steklenic najboljšega vina. Ravne' so bile vse v cvetju. Okoli oken in vrat so se vili venci iz smrečja in rož. Ko sta se mlada približala, so počili topiči, ki sta jih spodaj pod gumnom sprožila Florijan in Lipe. Pred durmi je čakala pražnje oblečena družina. Sredi med njimi je stala Kristina z ogromnim šopom sončnic, dalij, georgin in aster. Šop je bil tak, da male Kristine kar nič ni bilo za njim. Držati ga je morala z obema rokama in si ni mogla obrisati solz, ki so ji zdrknile po obrazu, komaj ko je Pavlo zagledala. Požrla jih je in si odkašljala, ker je morala mlado pozdraviti: »Bog vaju sprimi, ljubi gospodar in ljuba gospodinja, da bi bila zdrava, vesela in zadovoljna vsekdar! —« Dalje ni mogla. Ko se je srečala s Pavlinimi očmi, jo je posilil tak jok, da se je jela vsa tresti. Ali Cene se je že obrisal in zakrulil s svojim raska-vim basom: »Sonce sije, dežek gre . . .« ■ Vsi so se morali smejati, še Kristina, ki ji je res kapljal dež po lieu. Ravnjak je stopil k nji in ji rekel prijazno: »No, no, Kristina! Saj si lepo povedala.« Pavla ji je vzela rože in ji pošepetala na uho: »Kristina, moja dobra, ljuba Kristina! Zdaj ostaneva za zmerom skupaj — kajne?« 55555555555555555555555555555555555J »Zveza kmečkih fantov In deklet«. Pod zgorajnim zaglavjem smo objavili 14. X. v štev. 42 na strani 6 članek, na katerega nam je poslala Zveza kmetskih fantov i» deklet potom sodišča naslednji popravek: »Zveza kmetskih fantov in deklet je po svojih pra/ilih in tudi po svojem delovanju nepolitična organizacija in ni njen odbor ali predsednik v izvrševanju te svoje funkcije poslal nikake okrožnice, ki bi bila kakorkoli politične vsebine, ali ki bi zasledovala politične tendence. Zato ni res, da bi se Zveza kmetskih fantov in deklet pečala s politično agitacijo in da bi bila v Vašem listu objavljena okrožnica tozadeven dokument o emi-lientno politični agitaciji. Ako pa je Ivan KronoVšek kot privatna oseba in polnopraven državljan in ne kot predsednik organizacije (ne podpredsednik) razposlal v Vašem listu objavljeno okrožnico svojim prijateljem, niso s tem prekršena pravila organizacije, marveč se je Ivan Kronovšek poslužil le pravic, ki mu jih dajeta ustava in zakon.« Vinska razstava in sejem v Ormožu. Vsem sporočamo, da se bo razstava in sejem vršila samo na dan 15. decembra in £o oredvsem zato, da bodo razpoložljivi vzorci popolnoma §veži. Rok za prijave razstavljalcev je vključno do 5. decembra t. 1. Gregorčičeva razstava. Študjiska knjižnica v Mariboru je v svoji čitalnici priredila razstavo Gregorčičevih del, rokopisov in važnejšega slovstva o njem. Razstava je odprta v običajnih uradnih urah do vključno sobote 5. decembra. Vstopnine ni. Na praznik Brezmadežnega spočetja, to je v torek 8. decembra, ostanejo trgovine v Mariboru predpoldne odprte, v nedeljo pred Božičem, to je 20. decembra, so pa odprte celi dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Blasnikova Velika Pratika za leto 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je S Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg št. 10—12, in v trgovinah. Poleg »Velike Pratike« je izšla tudi »Mala pratika za 1. 1937«, ki velje samo Dih 2.50. Ta je razširjena zlasti na Štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca. 1211 Albumi za razglednice in fotografije so najlepše slikovnice, vezane z vašimi spomini! Ohranite si vse razglednice in fotografije v albumih! Pridite pogledat našo zalogo v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Obžalovanja vredni slučaji. žalosten zaključek ljubezenske žaloigre. V zadnji številki smo poročali, da se je vrgel v Studencih pri Mariboru pod koroški vlak 191etni pleskarski pomočnik Franc Šumer. Kolesa lokomotive so mu odrezala obe nogi in je izdihnil vsled preobilice izgube krvi v mariborski bolnici. Dne 25. novembra je legla na istem mestu na železniške tračnice l91etna Anica Karnekar, tekstilna delavka, ki je stanovala v Studencih. Koroški vlak ji je odrezal obe nogi. Prepeljali so nesrečno deklino v mariborsko bolnico, kjer je povedala pri polni zavesti, da je obupala radi samomora svojega zgoraj omenjenega izvoljenca. Karnekarjeva je v bolnici podlegla poškodbi. «Uočil je iz okna drugega nadstropja in se ubil. fz okna drugega nadstropja mariborske bolnice je skočil v duševni zmedenosti in obležal mrtev 671etni bivši voznik Ivan Klinger, rodom iz Brega pri Ptuju in pristojen v Maribor. Sam je silil v smrt. V neki gostilni v Legnu pri Slovenjgradcu je bil med pivci 241etni hlapec Maks Cestnik. V vinjenosti je hotel začeti pretep s 341etnim Žagarjem Maksom Potočnik, ki je pobegnil pred izzivačem iz krčme. Cestnik je ubral za Potočnikom in je vzel v roke planko. Ko ni bilo nobenega izhoda na srečen pobeg, je zagrabil zasledovani cepin in je k pnil z njim preganjalca po glavi. Udarjeni se je takoj zgrudil. Prepeljali so ga v slovenjgraško bolnico, kjer je podlegel poškodbi radi počenja lobanje. Potočnik je izjavil orožnikom, da je zagrešil uboj v silobranu. 18krat predkaznovan vlomilec prijet v Avstriji. Mariborsko okrožno sodišče je izdalo radi večjega vloma tiralico za Štefanom Godec, ki je star 47 let, po poklicu pekovski pomočnik in je bil že 18krat predkaznovan. Godeča je aretirala oblast v Gratkornu pri Gradcu in bo prepeljan v Maribor. Štefan Godec je skupno s svojim bratom, ki je bil pred nedavnim v Celju radi vloma v blagajno obsojen na štiri leta ječe, organiziral celo vlomilsko bando. Vlom v blagajno. Pri sv. Lovrencu na Pohorju ima tamošnji gostilničar Filip Meršnik železno blagajno v svoji sobi, v kateri je hranil 31.000 Din. Nekdo, kateremu so morali biti hišne razmere dobro znane, je odprl s skritim gospodarjevim ključem blagajno in ukradel omenjeno svoto. Tatvina koles na debelo. Orožniki so izsledili in predali v zapore celo družbo, ki se je ukvarjala s tatvino in predelavo koles. Kolesnim uzmovičem je načeloval 181etni Ivan Verk iz Draškovega sela pri Šmarju pri Jelšah. Posedal je v Mestinju celo delavnico, kjer je razdiral ukradena kolesa, jih na novo sestavljal in poceni prodajal. V tej razstavljalnici so našli orožniki še šest celih koles in razne dele. Verkova tatinska družba ima okoli Celja in Maribora okrog 50 bicikljev na vesti. Smrtno nevarna poškodba. V nogi od 23. na 24. november je bil na povratu i dela proti domu napaden 281etni dninar Jurij Pernek iz Podlehnika pri Sv. Trojici v Halozah. Neznanec ga je obdelal z nožem, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Mimoidoči so ga našli skoro zmrznjenega ter so poklicali domače, ki so smrtnonevarno zabodenega spravili v ptujsko bolnico. Pri nočnem napadu obstreljen. Štefan Stepišnik, sin posestnika pri Sv. Marjeti pod Ptujem, se je vračal na noč proti domu. Iz zasede je padlo več strelov, od katerih ga je eden nevarno ranil v levo V hiši je bila miza praznično pogrnjena, prav kakor na žegnanje. Ujec Miha je vse pripravil in tudi pijače ni pozabil. Vsega je bilo obilo in vse je bilo zidane volje. Pavla je bila že čisto kakor doma, natakala j© gostom, zdaj temu zdaj onemu voščila besedo in skrbela, da so imeli vedno kaj na krožniku. Kar prehvaliti je niso mogli, tako je bila prijazna. Rav-njak jo je ves srečen gledal in Jerca je bila zadovoljna. Po večerji je naročil Ravnjak nove kozarce in je šel od enega do drugega ter natakal žlahtno kapljico, ki jo je poslala Pristovnica, njegova sestra. Ko ga je mladi pastir debelo pogledal, je dejal: »Na Ravnah jemo vsi iz ene sklede, gospodar In zadnji pastir — in tako ostane!« Potem je dvignil kupico: »Zdaj pa pijmo na zdravje mladi gospodinji, moji ljubi ženki! Bog jo živi!« Trčil je najprej s Pavlo in se ji zahvalil za vso ljubezen in zvestobo, nato Jerci, Cencu in Urški in vsej družini. »Bog živi Pavlo!« je zaklical ujec Miha in kozarci so zapeli, Cene pa je privlekel trobento in zapiskal kratko anjo in zapel: »Bog nam živi gospodarja, ki nam daje vince brez denarja! Meni pa vseeno je, imam dnarcev al pa ne. Bog nam živi gospodinjo, ki nam peče tolsto svinjo! Bog nam živi vse po hiši, ker njim čast in slava sliši!« Jerca je bila nocoj tako krotka in dobre volje, da je še nihče ni videl take. Ravnjaku pa jo je le morala dati pod nos: »Ali še veš? Pred dobrimi petimi leti si se re-penčil in jezil, ko sem ti ciganko spravila v hišo. Kako bi pa bilo zdaj na Ravnah, ha, če bi je ne bila? Kar Jerca prinese, je zmeraj dobro. Ali to ti rečem: dekle imam rada in bom pogosto prihajala gledat, kako ji je.« »Hoho, ne bo treba!« se je poredno zadri Cene. »ženske si že same pomagajo; z vsemi zvonovi ti skup zvonijo, če moški le kak dan ne kleči pred njimi.« »Ti! — Ti! — Ti!« je zavpila Urška. »Ali čujete? Vabi zvon že in bo kmalu skup tudi zvonilo.« poleti normalno vročino 58 stopinj C. Meteorologi, ki so v tem peklu vztrajali leto dni pod vodstvom prof. Stratila, bodo o tem v kratkem izdali veliko poročilo za svetovno javnost. Nevarna hiša V indijsko mesto Peža-var je prispel neki trgovec. V hiši starega prijatelja je dobil prenočišče. Sredi noči, ko ni mogel zaspati, je slišal tujec pred oknom svoje spalnice neko šepetanje. Splazil se je k oknu, da bi pogledal, kdo ima v tako pozni uri opravka v vrtu, in je razločil starejša sinova svojega gostitelja, ki sta kopala jamo. Iz njunega razgovora je trgovec v svojo, grozo zvedel, da namera- nadkoleno. Obstreljeni se je zatekel v ptujsko bolnico. Vlomilci so mu povzročili 5000 Din škode. Neznanci so vdrli v Korenjaku v Halozah v klet posestnika Franca Mikla, Odnesli so mu sod vina in razne druge predmete. Skupna škoda znaša 5000 Din. Oropana trgovina. V Velenju tik pošte ima v najemu trgovski lokal Joško Ko-vačič. Ko je njegov brat Anton 25. nov. zjutraj odprl trgovino, je opazil, da so jo nočni vlomilci izpraznili. Pod stranskim oknom so napravili skozi zid luknjo, skozi katero so zlezli v trgovske prostore in so odnesli raznega blaga za 10.000 Din. S težkimi poškodbami v bolnico. V celjsko bolnico so spravili 201etnega hlapca Franca Drenika iz Žalca, katerega so pretepači obdelali s koli in hmelovkami ter so mu zdrobili lobanjo. Aretacija mednarodnega sleparja. V Dubrovniku so zaprli Rudolfa Vodopivca, ki je pred enim letom pobegnil iz ljubljanske jetnišnice. Pretkani slepar se je po pobegu izdajal po Dalmaciji za tajnika angleškega admirala. Na Bledu je nastopal v zastopstvu sarajevskega nadškofa dr. šariča in je goljufal pod to pretvezo. Podobne sleparije je uganjal tudi po Avstriji in na Madžarskem. Dolgo zasledovanega bodo prepeljali iz Dubrovnika v Ljubljano. Vlom v Ljubljani. Nočni vlomilci so odnesli v Ljubljani na Masarykovi cesti 9 iz blagajne prevozne tvrdke Rajka Turka 1900 Din, par zlatih verižic in 1 uro. Vlomilsko orodje, takozvano svinjsko nogo, so pustili storilci po opravljenem poslu na mizi. Denar nosil seboj, a hodil lačen in željen. V Ljubljani so vtaknili pod ključ klateža Jožefa Fajdigo, ki je doma nekje na Krasu. Najrajši se je zadrževal ob naši severni meji, kjer je tihotapil. Pred nedavnim je prenočeval pri nekem posestniku v mariborski okolici, kateremu je sunil obleko in suknjo. Po aretaciji so mu v Ljubljani slekli suknjo in prerezali znotrajno podlago, iz katere sta padla 2 bankovca po 1000 lir. Lastnik je skril denar pod podlogo suknje in je koj prijavil tatvino oblasti. Potepuh Fajdiga je nosil 3eboj tako lepo svoto, pa se je priklatil lačen in žejen iz Maribora v Ljubljano. Nasilna cigana. V Medvodah pri Ljubljani je pozval orožnik dva sumljiva cigana, naj mu sledita na žandarsko postajo. Med potjo sta cigana navalila na orožnika, ki je v silobranu streljal in zadel cigana Joso Gomana v nogo, med tem ko je drugi pobegnil. Cigana sta menjavala večji denar in obstoja sum, da sta v zvezi s šentiljskim umorom. Po stopinjah izsledeni tatovi čebel. Po Domžalah in okolici so bili na delu tatovi čebel, katere so. sedaj izsledili po stopinjah in so jih izročili sodišču v Kamniku. Orožniki so prijeli brata Andreja in Viktorija Rihtar, dimnikarska pomočnika, in Feliksa Rihtar, ki je po poklicu sedlarski pomočnik. Vse vrste štampiljk za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj. Izpred sodišča. Odgovor /.a zločin požiga pred sodiščem. Mariborsko sodišče je obsodilo na 2 leti in 2 meseca ječe 221etnega viničarskega sina Ivana Fekonjo. Obtoženi je priznal zločin požiga, katerega je zagrešil koncem avgusta. Radi krvavega dejanja v družinskem prepiru 12 let ječe. Pred sodiščem v Mariboru se je zagovarjal 27. novembra 37-letniletni posestnik Jakob Ferk, ki je letos 5. septembra v Ženjaku v Slov. gor. v družinskem prepiru .ubil 831etnega tasta Janeza Krambergsrja, ki je bil prepirljiv starec. Ferk je bil obsojen na 12 let ječe. Slovenska Mrafiiia. Sobota. Naša gimnazija še sedaj nima kate-heta. škofijstvo je predlagalo g. šostareca, a ASPIRIN TABLETA nosi Bayer-jev križ kot garancijo za pristnost. Proti vsem bolečinam in prehladu ASP1R1N Oftal jc reiiltr. 00d S. Br. 6704 od I. UL? It Ji uprava trdi, da ni kredita. Ne odobravamo tega. Gimnazija je imela lansko leto kateheta in državni proračun je gotovo imel postavko za celo šolsko leto, ker ni vedel, ako takratni ka-tehet odide. Kredita bi rabili kvečjemu 8000 Din in nikakor ne moremo verjeti, da državni proračun ■ tega ne bo zmogel. Zdaj je prošnja vložena, da bi se smelo verouk brezplačno poučevati, smo res radovedni na njen uspeh. Sv. Scbeščan. Leta 1926 je država dala tukajšnji šoli 30.000 Din podpore. Za ta denar se je nabavil inventar za novo učilnico in za najemnino. O3talo je le 7000 Din in to se je vložilo kot »fond šole Pečarjevci«. V to novo učilnico so hodili samo luterani, ker so imeli katoličani svojo versko šolo. Na novi učilnici je bilo napisano »Občinska šola«. Po dveh letih se je ta učilnica ukinila in tudi luterani so začeli hoditi v bivšo versko šolo katoličanov. Ta šola in inventar je še danes last samo katoličanov. Inventar iz ukinjene učilnice so pa luterani odpeljali v Puconce, k tej fari naši luterani tudi pripadajo. Hranilna knjižica od vloženega denarja je pri šolskem nadzorniku. Tukajšnji šolski upravitelj in šolski odbor so že ponovno prosili sreskega načelnika za ta denar, pa načelnik odgovarja, da vse to po predpisih pripada lute-ranski verski občini v Puconcih. In vendar je dala denar država, šola je bila občinska, otroci vata oba nepridiprava umoriti baš njega. Mož ni čakal, da bi se to zgo-tlilo, temveč je takoj na Skrivaj ostavil nevarno hišo. Tako je ušel sigur-li smrti, kajti da sta sinova njegovega starega prijatelja mislila resno, ¡e postalo razvidno tega, Ha so naslednje jutro aašli v njegovi postelji amorjenega gostiteljevega najmlajšega sina. Mladi mož se je bil pono-:i vrnil malo okajen do-hov in je legel v prvo prosto posteljo, ki jo je iašel. Tu sta ga brata umorila, ker sta ga v temi zamenjala za tujca. OGLASI V „Slov. g-ospodar|u" imajo najboljši ^uspehi Vsi so se smejali. Čez nekaj časa je Ravnjak odšel in se kmalu povrnil z veliko škatlo, ki jo je dal Pavli. Ta je jela deliti, kar je za vsakega pripravila. Jerci je dala veliko pisanje, prav tako Cenc&i in Urški; ujcu Mihi in poslom pa vsakemu zavojček. Potem je prijela moža in ga peljala zgor v sobo, da bi si gostje lahko ogledali, kaj so dobili, in se pomenili o tem. Zgoraj je rekla možu: »Franc, zdaj sem vsakemu nekaj dala, le tebi ničesar.« »Saj mi ničesar več ne moreš dati,« je nežno odvrnil; »saj že imam najboljše, kar je na svetu: tebe, Pavla.« Poljubil jo je na čelo, ona njega pa na lice in mu je pošepetala: »Franc, da bi bil le srečen z meno/!« Spodaj pa so bili glasni. Ujec Miha je dobil lepo uro z zlato verižico, posli vsak usnjeno denarnico s petdesetakom, Jerca pisanje, v katerem je stalo, da ji Pavla daruje hišico pri Št. Ožboltu, Cene in Urška pa oni njivi, ki sta mejili na Cenčevo zemljišče in nista bili z osojškim gruntom sklenjeni. Cene, ki ga je ž? precej imel, je zopet zapel: »Kak lušno je na svet živet in eno tako ženo met, da mož in žena sta oba le enega srca.« Vriskali so in peli in se menili vse vprek. Eni so hvalili Ravnjaka, drugi Pavlo. Ko sta ta dva spet stopila med nje, sta se Jerca in Miha pravkar dajala, kdo več velja: ali moški ali ženska. Tedaj je rekla Jerca napol za šalo, napol zares, ampak tako, da so jo lahko vsi čuli: »Moški po svoji naturi nobeden kaj prida ni. Če pa že je kje kateri, tedaj ga je žena tako spreobrnila.« »Amen!« se je Ravnjak na to zasmejal. »Kar se mene in Pavle tiče, naj bo po Jerčinem.« KONEC. 1 Vsak naročnik »Slov. gospodarja« naj bo tudi naročnik Slomšekovega lista »Kraljestvo božje«! Pišite po eno številko na ogled, ali pa se zglasite v domačem župnem uradu! 1 luteranov hodijo v našo bivšo versko šolo, denar pa naj pripada puconski šoli. Pritožili se bomo na višjo oblast, kajti s takimi odločbami se nikakor ne moremo strinjati. Ime Lendava ali Dolnja Lendava? Dolgoletna želja prebivalstva lendavskega sreza je bila, da se ime Dolnja Lendava spremeni v ime Lendava, ker je to splošni naziv Dolnje Lendave. Tako se je končno na predlog ministrstva za notranje posle spremenil uradni naziv Dolnje Lendave v Lendava. Ta naslov pa ima sedaj samo občina Lendava kot upravna edinica in tukajšnje sresko načelstvo. Torej občina Lendava in sresko načelstvo Lendava. Vsi drugi uradi kakor okrajno sodišče, davčna uprava, pošta in sreski cestni odbor pa še nosijo uradni naziv Dolnja Lendava. Vsekakor se bo moralo to končno urediti radi enotnega poslovanja in je dolžnost oblasti ,da ta imena končno z uradnim aktom uredi, da ne bo te velike razlike, ki se precej čuti pri rradnem poslovanju. Končno se pa s tem tudi doseže enotnost ljudskega naziva, ki se tako končno spravi s tega mešanega problema naziva Lendave. Sprememba pri Vodni zadrugi v Dolnji Lendavi. Vodna zadruga za osuševanje Lendavske doline se je ustanovila takoj po prevratu in se je sestavljala iz odbornikov in upravnega urad-ništva, tehnika in tajnika. Ministrstvo za zgradbe pa je z aktom meseca oktobra razpustilo odbor in imenovalo komisarja v osebi g. inž. Fajdigo, tehn. svetnika pri kr. banski upravi v Ljubljani, ki je svoje posle že prevzel in se je mudil te dni pri Vodni zadrugi v Dolnji Lendavi. Zato je bil tudi odpovedan občni zbor Vodne zadruge, ki bi se moral vršiti 26. novembra tega leta v prostorih Vodne zadruge ob 9. uri dopoldne. Upamo, da se bo s to spremembo samo pospešilo delo te potrebne Vodne zadruge, ki jo čaka še mnogo problemov, da se uresničijo, saj se je dosedaj že storilo mnogo na osuševa nju Lendavske doline v celem lendav. okraju. Sv. Itriž nad Mariborom. Na Marijin praznik 8. decembra t. 1. priredi, tukajšnja šola pod okriljem Kmečkega bralnega društva Sv. Križ veliko : Slomšekovo proslavo. Proslava se vrši po večernicah na šolskem odru. Ob tej priliki bo imel odposlanec Prosvetne zveze iz Maribora predr vanje, v katerem nam bo orisal in opisal delovanje našega nesmrtnega voditelja slovenskega naroda A. M. Slomšeka in za katerega bo šolska mladina v zaključni sliki »Molitev« prosila Vsemogočnega, da skoraj dobi svetniško krono. Ves spored, s katerim nastopi šolska deca, tvori izključno samo dela, ki nam jih je dal naš buditelj in voditelj. Vrli Križančani in tudi okoličani pridite, da na čim slovesnejši način proslavimo našega očeta in škofa Slomšeka in da na koncu proslave tem lepše zapojemo vsi skupaj njegovo... čujte zvoniti, počivat zvoni...! Sv. Lenart v Slov. goricah. Na praznik S. decembra bo v Narodnem domu lepa igra »Mart iin otrok«. Hoče pri Mariboru. V nedeljo, dne 6. decembra bo ob 3. in ob 7. uri zvečer v »Slomšekovem domu« Miklavžev večer z burko »Poročnik v omari«. Darila morete shraniti pri trgovcih v Hočah. — Za božične praznike bo društvo nastopilo s krasno igro: »Cvrček za pečjo«. Zgornja Polskava. Slovensko izobraževalno društvo »Skala« v Zgornji Polskavi priredi v soboto 5. decembra zvečer ob 7. uri Miklavžev večer. — Na praznik Brezmadenžega spočetja 8. decembra pa se predstavi drama »A nje<*a ni«. Začetek ob treh popoldne v dvorani g. Fr. Cizelja. Ljutomer. Naš Miklavžev večer bo v nedeljo 6. decembra, ob pol 4. uri popoldne v Katoliškem domu. Marijin vrtec nam bo zaigral lepo otroško igrico. Za obdaritev pa nabira sv. Miklavž tudi darove in sicer je zadnji čas še v nedeljo 6. decembra c*8. ure zjutraj do 3. ure popoldan. Vljudno vabljeni! — Na praznik Brezmadežnega spočetja priredijo naše katoliške organizacije akademijo s pestrim sporedom. Nastopi takrat naš Marijin vrtec, Marijina družba, fantovska kongregacija, fantovski odsek Prosvetnega društva. Prijatelji verskih akademij vljudno vabljeni! Sv. Tomaž pri Ormožu. Ne pozabite, da bo v nedeljo 6. decembra v Društvenem domu »fantovska akademija«. Na sporedu je igra »Me- hiška mučenca« in druge zau.mive točke. Bog živi! — Odbor Prosvetnega društva. Sv. Vid pri Ptuju. Letos na praznik Brezmadežne 8. decembra bo pri pozni službi božji zo pet sprejem novih članov in skupno sv. obha jilo Marijine družbe za fante. Istega dne popoldne po večernicah pa bo v Slomšekovem domu »Marijanska akademija« s pestrim spore dom, pri kateri bo tudi vprizorjena duhovna igra »Theophilus«. Braslovče. Proslava desetletnice Prosvetnega društva v Orli vasi je prav dobro uspela. V ja-ko lepem številu zbrane udeležence je pozdravil g. Grenko, ki je obrazložil delovanje društva in njegove sadove. Predsednik Prosvetne zveze g. dr. H o h n j e c je v nazorno-poljudnih besedah očrtal način in nasledke meščanske in kmečke liberalne in marksistične prosvete ter priporočal za izobrazbo in vzgojo našega ljudstva, predvsem mladine velike smernice škofa Slomšeka. V režiji vedno zveste in požrtvovalne prosvetne delavke gdč. Terezike šketa, ki ima za Prosvetno društvo največje zasluge, so člani društva prav dobro uprizorili gledališko igro »Podrti križ«. V drugo desetletje s staro zvestobo našim lepim načelom in vzorom ter z osveženimi močmi za novo delo! Braslovče. Na?a dekliška Mariiina družba bo svoj najiepši —aznik proslavila na izredno lep način. Pri slovesnih večernicah in ob lepi Marijini pesmi se vrši sprejem novih članic. Nato se v dvorani Prosvetnega doma vrši kratka Marijina proslava s prav mičnim sporedom: govor, deklamacija, nato pa nastopijo same druž-benke z nežno igrico: »Materina podoba«. Ponikva ob juž. žel. V nedeljo 22. t. m. smo imeli pod okriljem tukajšnjega Prosvet. društva sijajno uspelo predavanje, ki je privabilo mnogo poslušalcev. Predavatelj gosp. profesor Bitenc iz Celja nam je govoril o komunizmu v teoriji in praksi. Občinstvo je z zanimanjem sledilo besedam g. predavatelja, da tudi v tej stvari pride enkrat do jasnosti. Zlasti nekateri delavci vedno kričijo, da je v komunizmu rešitev iz težkega socialnega položaja. Slišali smo pa, da se godi delavcu tamkaj stokrat slabše kot pri nas v vsakem oziru: glede mezde, oseb. svobode itd. Še v srednjem veku ni bilo takega tlačanstva, kot ga trpi sedaj ogromni ruski narod pod vlado peščice Židov, ki so prej obljubljali ljudstvu svobodo, enakost, bratstvo in ga mamili še z drugimi ,sladko donečimi izrazi, pri tem pa gledali na svojo lastno korist. Naj bi prišlo danes ali jutri do revolucije v Rusiji, kar ni izključeno ,takoj bi videli, koliko imajo ti gospodje v sebi socialnega čuta: izpraznili bi državne blagajne in pobegnili s plenom na varno. Sv. Jurij ob južni žel. Prosvetno-socialni tečaj, ki ga je priredilo naše Prosvetno društvo od 13. do 15. novembra, je dosegel popolen uspeh. Tri mesece so se naši iantje pripravljali z rednimi tedenskimi sestanki, na katerih so obravnavali najbolj pereča sodobna vprašanja. Sad teh sestankov so bila štiri predavanja, ki so jih fantje sami sestavili ter imeli na tečaju, ter »Naša izpoved«, ki so jo sestavili tako, da je vsakdo zapisal svoje misli, g. Lah je to uredil, Ivan Vošnjak pa prečital pred moži in fanti na slavnostnem zborovanju. Tečaja, ki se je vršil po objavljenem programu, se je udeležilo do 130 fantov, slavnostnega zborovanja, ki ga je vodil Jože Koželj, pa okrog 300 fantov in mož. V soboto večer in v nedeljo popoldne se je vprizorila gledališka igra, ki je izvrstno uspela. Tečaj je dokazal, da so naši vrli fantje dovzetni za katoliško izobrazbo ter da hočejo napredovati v znanju in krščanskem življenju. Naj bi seme, zasejano na tem lepem tečaju, obrodilo mnogo dobrega sadu v naši in v sosednih župnijah! msm K." ipria mi In dan so groba vrata. Kazbor pri Slovenjgradcu. Pred kratkim sta umrla dva najstarejša občani. Zapustila nas je Marija Hcjnikar v 86. letu svoje starosti, katero je še birmal naš svetniški škof Martin Slomšek. Nato je umrl v starosti 81 let Andrej Stregel, rojen pri Sv. Mihaelu nad Mozirjem. 68 let je služil pri kmetih v tukajšnji okolici ter je bil na glasu kot zvest in priden hlapec. Kakor v svoji mladosti, je bil tudi v starosti pastir. Do svojega zadnjega leta je krmil in pa, sel pri posestniku Francu Knez, po domače pri Kotniku, 60 do 80 ovac. Poznal je pokorščino in znal opravljati vsa kmečka ter poljska dela, česar žalibog pri mlajših ne opažamo več. Vedno zvest Bogu, je izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Zato mu je bil tudi Bog milostljiv Ob njegovi zadnji uri. Naj v miru počiva! Podgorje. Žalostno so doneli na sv. Katarine dan zvonovi, ko smo spremljali k zadnjemu po- fcfcSbSUl čitku dobro ženo in mater ter vestno gospodinjo Marijo Verčkovnik, po domače Novakinjo. Staro komaj 41 let, jo je Bog poklical, da ji poplača njeno zvesto službo na tem svetu. Blagi materi svetila večna luč, preostalim žalujočim naše sožalje! Sv. Vid pri Ptuju. Na god sv. Elizabete je izdihnila svojo blago dušo dobra mati Klajnšek Ana iz Trnovca v starosti 73 let. Pokojna Ana je bila celo svoje dolgo življenje vrla krščanska žena in skrbna mati svojih otrok. Posebno duhovnike je visoko čislala. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako jo je vse spoštovalo. Pogreb je vodil domači gospod župnik p. Konstantin ob asistenci g. dr. Marjana iz Ptuja in g. kaplana p. Danijela. Cerkveni pevski zbor ji je ob grobu zapel ganljivo nagrobnico. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! — Dne 23. t. m. so se zopet oglasili mrliški vonovi ter naznanili fieli far i, da se je od nas poslovil eden od najstarejših faranev* 861etnl cerkveni ključar Jožef Emeršič iz Tržca. Bil je pokojni do-bričina in zgleden krščanski mož. Celih 36 let je bil ključar pri farni cerkvi in nad 40 let že moli v cerkvi pred službo božjo. Blaga duša, počivaj v miru! Sv. Trojica v Slov. goricah. Pretekli teden je ea vselej zatisnila svoje trudne oči dobra žena in blaga mati, babica in še celo prababica, 73-letna Marija Fras v Oseku. Z možem sta bila 40 let zvesta naročnika »Slovenskega gospodarja«. Letošnjo spomlad sta še slovesno obhajala svojo zlato poroko, sedaj v pozni jeseni pa so že njej zapeli mrtvaški zvonovi svojo zadnjo pesem. Zapustila je žalujočega moža, sina, štiri hčere, vnuke in vnukinje. Bodi njej žemljica lahka i Zaloška gorica pri Petrovčah. V sredo 18. t. m. dopoldne smo na žalskem pokopališču polagali v grob prerano umrlega moža in očeta Franca Kralj, po domače Obreza. Bil je ugleden kmet, pošten in vedrega duha, zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Umrl je v starosti 45 let. Njegovega pogreba se je udeležilo prav mnogo ljudi. Pevci so mu zapeli dve žalo-stinki. žalostno ženo in otroke naz tolaži vsemogočni Bog! Lemberg. Dne 18. novembra je preminul v častitljivi starosti 92 let v Lembergu pri Šmarju pri Jelšah gostilničar in posestnik Janez Loren-čak. V svojem življenju je preizkusil vso trnje-vo pot našega človeka. Rojen med vinskimi goricami nad Lembergom) je moral že v zgodnji mladosti v svet, kjer se je izučil kovaštva. Nato je odrinil k vojakom, kjer se je udeležil tudi avstrijsko-pruske vojne. Po končani Vojaški službi se Je naselil v Lembergu, kamor ga je vedno vleklo srce. Tu si je z vztrajnim delom pridobil lepo premoženje. Mladost, preživeta rried petja polnimi goricami, mu je dala šegavost in dobrotljivost, težka Qbyt pa kremenitost značaja. Vztrajen in pošten si je pridobil neomajen ugled med svojimi soobčani. Kot 1. svetovalec takratne trške uprave je 1. 1883 obnovil lemberško občino, pri kateri je nato deloval v istem svojstvu. Od I. 1892 pa je v Lembergu županoval z malim presledkom vsega 30 let. V tem času so zgradili « Lembergu lepo triraz-redno šolo. Za njegove zasluge ga je občinski odbor 1. 1916 izvolil za častnega občana. Dolga leta je bil tudi načelnik in odbornik krajevnega šolskega sveta. Zadnja leta svojega življenja je prebil v skrbni negi svojih hčera. Iz svojega skoraj življenjskega stoletja je vedel povedati marsikaj, posebno iz lemberške zgodovine. Bodi mu ohranjen časten spomin! Sv. Jurij ob južni žel. V Cirovcu pri Sv. Juriju je 18. novembra umrla po kratkem bole-hanju zasebnica Marija Knaflc. Pokopali so jo 20. novembra na domačem pokopališču v Sv. Juriju ob južni žel. Naj ji sveti večna luči Rodbinama Knaflc in Kroflič naše prisrčno so-žalje! Sv. Rupert nad Laškim. Zvonovi pri nas kar naprej zvonijo: 21. novembra smo pokopali fanta najlepših let Janeza Mušek iz Reke, ki je podlegel jetiki; 26. novembra smo spremili k zadnjemu počitku Kormanovo vrlo mater iz Reber, ki je dočakala skoro 82 let; v nedeljo 29. novembra pa očeta Antona Mlaker z Gore, ki je bil celih 11 let prikovan na bolniško posteljo vsled protina. Počivajte v miru, večna luč vam naj sveti! Domačim pa naše iskreno so-žalje! Ljutomer. Začudili smo se, ko smo slišali no-pico, da je prevzv. nadpastir g. dr. I. Tomažič imenoval našega prvega mestnega kaplana g-Munda Matija za dravograjskega prosta. Naše začudenje pa se je poleglo takoj, ko smo se spomnili, da je naš g. kaplan vreden te časti kot vzoren duhovnik in kulturni delavec. Sest dobrih let je g. Matija deloval med nami. Dostop je imel v vsako hišo. Povsocl si je pridobil srca, bodisi pri inteligentu, bodisi v občevanju z najpriprostejšim človekom. Tudi marsikdo se je obrnil s prošnjo nanj v kaki težki zadevi, kajti g. Matija je pomagal vsakemu, čeprav se je bilo potrebno obrniti do najvišje inštance. Zato ga bomo tem bolj pogrešali. Mi drugega ne moremo storiti zanj in za njegovo truda-polno delo med nami, kakor da mu želimo za njegovo delo v dravograjski župniji mnogo božjega blagoslova, sami pa sklenemo delovati še naprej po navodilih, ki nam jih je dal naš nekdanji g, Matija. Ljutomer. Vinarska podružnica in zaščita (jutomerčana priredita skupni sestanek vinogradnikov v nedeljo 6. decembra t. 1., ob 9. uri v gostilni Zavratnik, da se vinogradniki poučijo in zavzamejo stališče k novi uredbi o sanaciji vinogradov. Razen tega se bodo obravnavale še tudi druge važne zadeve, ki so v zvezi z vino-rejo. Vinogradniki se naj vsi udeležijo tega sestanka! Sv. Bolfenk pri Središču. (Surov napad na vo-lllce JRZ.) Tukajšnje društvo »Kmetskih fantov in deklet« prireja —tajne sestanke — pod imenom svojih sej, na katerih se ne razpravlja o potrebah tega društva, nego se na teh sestan- kih sklepa o agitaciji za občinske volitve, ki se bodo vršile 6. ded. Da se na teh »sejah« strastno hujska proti volilcem JRZ, jasno osvetljuje dejanje četvero fantov članov »Društva kmetskih fantov in deklet«, ki so ga izvrlili v nedeljo 22. nov. na troje volilcev JRZ in to na starejše može. Navalili so na te može ter Petra Polmana, pos. v Brezovčaku so s koli tako zdelali, da je malo upanja, da bo okreval. Na glavi ima več težkih ran, ki jih je moral zdravnik operativnim potom zdraviti, tudi na rokah ima hude poškodbe. Drugega volilca JRZ so lažje ranili, ker Je pobegnil. Pri tem napadu sta se posebno odlikovala fanta Puklavec iz Brezov-čaka, katerih eden Franc Puklavec je celo od-borniški kandidat na opozicijski listi, katere nosilec je Robert Košar. Znano je, da misli g, Košar v slučaju izvolitve odstopiti ter prepustiti mesto sedanjemu županu Tomažiču, ki bi čez dve leti rad slavil 251etnico svojega delovanja v občini. Vsi ti računi se bodo tej družbi JNS »kmetijcev«, mačkovcev, komunistov itd. 6. decembra prekrižali, ker bodo vsi pošteni in pametni možje in fantje volili listo JRZ, katere nosilec je najodličnejši mož fare kmet Peter Orešnlk iz Jastrebca. Vse bo volilo Petra OreS-nika J Sv. Vid nad Valedkom. Tukaj se je poročila gdč. Matilda Tič, učiteljica in šolska upravite-Ijica, s posestniškim sinom g. Alojzijem Pa-stirk. želimo jima obilo sreče in blagoslova v zakonskem stanu. Pribičnikovi hčerkici pa je prišel sam g. škof iz Ljubljane za botra, kar smo se vsi razveselili. Mozirje okolica. V naši občini bodo 6. decembra volitve. Lista JRZ vsebuje imena kmetov, obrtnikov in delavcev. Nosilec liste je kmet g. Josip Jošt, ki uživa spoštovanje ogromne večine naših občanov. Hočemo, da bodo v občinskem CROATIA BATERIJE so sedaj najcenejše ker šo boljSe, Sigo preje. Prepričajte se? odboru ljudje, ki bodo delali samostojno v blagor občine, naroda in države, ter ne bodo odvisni. Nočemo več preganjanj, nočemo več onih slavnih zasliševanj in tožb, po katerih je bilft tedaj Mozirje-okolica znana daleč na okoli, Profit pa so vlekli le tretji in četrti, ki so dobro služili na račun naše uboge gmajne. Da ona slavna doba ne bo popolnoma pozabljena, zato so itak, že tedaj preskrbeli priložnostni pesniki in slikarji, ki so s svojimi deli ovekovečill to sijajno dobo... Dne 6. decembra bomo vsi glasovali za našo ljudsko stranko JRZ in voditelja dr. Korošca, ne pa za listo zloglasnih samili bivših JNS, ki pomenijo za našo občino veliko nesrečo in kateri se sedaj skrivajo pod Mačkovim plaščem. Ravno ti ljudje so še pred par leti ovajali in preganjali pri nas, kdor je zakli-cal: živio dr. Maček, sedaj pa se skrivajo za njegov plašč. Na shodu v Bočni so vrgli celo mačko pred govornika ob petomajskih volitvah. Na volišče gremo vsi brez razlike. Ne smejo nas motiti osebni medsebojni spori, kajti gre za višje cilje, ne pa za osebo. Hočemo močno in srečno Jugoslavijo. Sv. Križ pri Rogaški Slathii. Pretekli teden sta sprejela sedmi sv. zakrament Kidrič Avgust, posestnik in kopališki mojster iz Cerovca, in Lipnik Marija, posestniški hči iz Irja. Da bi jima bilo obilo sreče! Svetina nad Celjem. Novemberska megla in jesenski mraz nas sedaj stalno zagrinja in daja kraju planinski izraz, a v nedeljo dne 22. nov. pa je še sonce postalo radovedno i,n prijazno pokazalo na znameniti prizor, ki se je mnogoštevilnim prišlecem nudil ta dan: slovesno smo blagoslovili novo, oziroma prenovljeno Šolsko poslopje, ki se je ta dan po šestmesečnih počitnicah odprlo svojemu liamenu. Prihitel je na visoko Svetino sam banovinski šolski nadzornik g. štrukelj, g. srezki nadzornik Pestivšek, prišli so številni gospodje in dame iz Celja, Laškega, Teharij, vsi domačini in premnogi sosedi , da bi bili priča znameniti slavnosti otvoritve nove šole. Po službi božji v prostorni in znani svetinski Marijini cerkvi je šla dolga procesija šolarjev in odrastlih v novo šolo, kjer je po pomenljivih obredih in molitvah domači g. župnik blagoslovil šolske prostore ter v kratkem govoru želel učencem in učiteljem nove učilnice vso obilico božjega blagoslova, šolarji so prav ljubko prednašali več Slomšekovih šolskih pesmic, zlasti pa so vsi poslušalci občudovali malo korajžno deklamovalko Milko Knezovo, ki je ta dan kot začetnica prvič prestopila šolski prag. Nastop šolarjev je zaključila prelepa Slomšekova: »Preljubo veselje, oj kje si doma«, katero so z navdušenjem prepevali vsi mnogoštevilni gostje. G. banovinski nadzornik štrukelj je nato v krasnih besedah orisal pomen ljudskošolskib predmetov s posebnim ozirom na veronauk"in Mati materni jezik; g. srezki nadzornik Pestivšek je navzočim staršem in šolarjem na srce polagal, naj se z vso vnemo oklepajo šole in učenja. Za vse lepe in koristne nauke ter za vso prijaznost se je navzočim predstavnikom oblasti prisrčno zahvalil načelnik šolskega odbora g. Ratej Urban, zahvalil se tudi iskreno teharski občini za njeno veliko po- žrtvovalnost; šola je stala nad 250.000 Din. Povabil je nato vse daljne goste na priprosti, a okusni prigrizek. Med zvoki znane izborne sve-tinske godbe pod vodstvom g. Ulaga Janeza je nam čas le prehitro minil, in z najboljšimi utisi smo zapuščali prijazno Svetino. Polzela. Imamo bolnika, čigar stanje je vsak dan slabše. Enkrat ga muči strašila vročina, potem pa zopet zebe, da mu šklepetajo zobje. Vsak čas se je bati najhujšega; sigurno pa bo nastopila katostrofa 6. decembra. Ta dan bodo naši zavedni možje in fantje, odgovorili na be-sebe, izrečene ob priliki zadnjih, diktiranih, občinskih volitev. Star možak in pristaš tedaj vsemogočne JNS, je namreč takrat rekel: »Sedaj so pa klerikalci popolnoma propadli za večne Čase.« Pa so se očka hudo zmotili. Na smrt obsojeni bodo ta dan udarili s krepko urejeno vojsko, ki bo izvojevala častno zmago. Tako bomo pokazali svojo življenjsko voljo in silo. Naši volilci bodo 3 tem pokazali, da imajo neomajno zaupanje v moža-poštenjaka, kateri je bil toliko preganjan in moral toliko trpeti samo zaradi tega, ker je neustrašeno ostal in branil naše pravice v občini. S tem zaupanjem bo dobil pa tudi vsaj nekaj zadoščenja za krivice In nasilja, ki jih je pretrpel. Občina pa bo dobila rja Čelo odbor, na katerega lahko s * ponosom gledamo. Saj so v njem mofcje, poštenjaki vseh stanov. Upamo, da bo ta odbor vodil občino tako ,da bo zopet prišla k moči, redu in blagostanju. Naši volilci bodo šli vsi strnjeno na volišče in oddali svoje glasove za listo JRZ z nosilcem g. Pongracom Turnšek. živel naš voditelj g. dr. Anton Korošec! Živela JRZ! Sv. Rupert nad Laškim. Letos je bilo tukaj malo pijače, samo šmarnica se je precej obnesla. Človek, ki ima oči in vidi, kaj dela ta nesrečna šmarnica, bi rekel: Skoda za vsako ped Zemlje, ki jo zavzema ta strupeni plevel, kateri bi se moral imenovati zlodejeva rastlina, ne pa šmarnica. Dokaz: Pred kratkim so v neki hiši v Konjicah opravljali zvečer zimsko delo; prišla sta tudi dva fanta, ki ljubita noč in pijačo. Šmarnica je enega teh ponočnjakov tako navdušila, da je brez vsakega pravega povoda svojemu tovarišu samo radi ene neprevidne, seveda pijanske besede, hotel dokazati svoje junaštvo s tem, da ga je z odprtim nožem mahnil po glavi. Do -o je meril, zadel je naravnost v oko, ki je kmalu izteklo. Tako je moral Janez v špi-tal, kjer so samo dognali, dr. je oko brezpogojno zgubljeno; Jožek pa bo v kajhi premišljeval, kako moč ima dobra šmarnica! I/. Holandije. Kakor že nekaj let, praznujemo tudi letos tukajšnji Slovenci praznik ujedinje-nja in sicer v nedeljo 6. decembra (1. decembra radi dela nemogoče), obenem tudi god svete Barbare, zaščitnice rudarjev. Proslavo organizira Zveza jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji, po od g. Mihaelu štrucl, predsedniku Zveze, sestavljenem sporedu. Ta dan se zberemo Slovenci na Sittarderweg v Heerlenu, kjer bo v frančiškanski cerkvi ob 10. uri slovesna sv. maša in nato v dvorani patronata skupna narodna proslava z raznimi govori, de-klamacijami in petjem. Del proslave prenaša tukajšnja radijska postaja Hilversum I na valovih v dolžini 1875 m, in sicer od 13.20 do 14. ure (amsterdamski čas), ali od 14. do 14.40 srednjeevropskega časa. Prenos se v glavnem nanaša na petje; zapojejo društveni pevski odseki iz Eigelshovena in iz Luterade pod vodstvom p. Teotima, ter slovensko pevsko društvo »Zvon« iz Heerlerheide, moški zbor, pod vodstvom g. Josipa Majerja in mešani zbor pod vodstvom gdč. Slavice Zaje. G. štrucl in njegova soproga zapojeta pesem »Oj le šumi gozd ze-eni«, g. Felič pesem s spremljevanjem kitare. Vmes zaigra naš šramel (Mrkon harmonika, Selič kitara, Ravnikar gosli in šolar citre) par slovenskih koračnic, in tako bo čas, določen za prenos, kaj hitro minil. Napovedovalec v slovenskem in nemškem jeziku b vprašate za cene. Zato vas pričakujemo v naše prodajalne v Maribor ali v Ptuj. Priporoča se: Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Ptuj. Vinsko trsje korenjake, sadno drevje in sadne divjake dobite v dobri kakovosti v trsnici Ceh pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Ptuj. 1253 Za zimsfte vecsre S igrice I Po 2 Din: šah, dama, mlin, domino, tombola, črni maček, kocke, mozaik, no-vičiči, črni Peter po 3 Din: Človek, ne razburjaj se, Kitajske uganke, Igra 15, Trdnjava, Hajka po 4 Din: Tombola v sliki, Pluto-nova tekma, Kolo sreče po 6 Din: Nogomet po 15 Din: Obročkanje po 20 Din: Slikovna tombola, Kikeriki, Sestavnica, Dobro vrgel - dobro zadel, V cirkusu, Zvon in kladivo, Na igrišču, Veselih sedem, Dama in mlin po 32 Din: Lutkin dom Vse te igrice dobite v Tiskarni sv. Cirila i Mariboru in Ptuju. CITAJTE „NEDELJO"! Sanatorij v Mariboru, Gosposka M. 49 telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba 1. razreda 120 Din, H. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51 CENIK IN VZORCI ZAiTONJ U5555555555555555555555555555555555555 RAZNO: Postojte tudi Vi pred našo trgovino! Oglejte si naše izložbe. Vstopite brez vsake skrbi v našo trgovino! Tudi mi Vas bomo postregli z lepim in trpežnim blagom. Manufaktura Sre čko Pihler, Maribor, Gosposka 5. 12Î Ni boljših kakor klobase prirejene z »AROMA-TINOM«. 1251 Rokavice, ženske in moške, volnene Din 12.— otročje nogavice od Din 2.50 naprej ženske nogavice od Din 6.— naprej moški zokni zimski od Din 6.—- naprej otroške hlačke zimske Din 10.— velika izbira pletenih jopic lastnega izdelka ter zimskega perila po najnižjih cenah pri LIA" - Aleksandrova cesta 19. t» Ne kupujte posameznih pisem! Kupite celo mapo (10 pisem), dobite po Izredno ugodnih cenah v Tiskarni sv. Cirila v Maribor« ali v Ptuju. Velika prodaja zimskega blaga in druge raznovrstne manufakture se vrši pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v trgovini: 1367 Anton Hrastelj Kdor se hoče zelo po Ceni obleči, naj ne zamudi ugodne prilike. Velika izbira železnine, stekla, špecerije itd. Kupujem vse deželne pridelke po dnevnih cenah. HRANILNE KNJIŽICE vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znamk za 3 Din. 1345 Za zimo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini velika izbira oblek, površnikov, hu-bcrlusov, toplega perila, nogavic, rokavic, Čevljev, copat i. t. d. Prvovrstni stanovski premog (jak 5000 kalorij, brez žlindre in smradu) po 82 Din dobite vsako količino v Mariboru, Kopališka ulica 10, telefon 26—14, nasproti mestnega kopališča, zadaj za frančišk. cerkvijo. 1275 Dravske banovine Maribor Centrala: Maribor Podružnica: Cclfc v lastni novi palaCi na oglu nasproti pošte, prej Julnošta- Gosposke-Slovenshe ulice. 2 ferska hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □□□□□□□□□□□□aoDmnoca^ anaoDnDaoaDDaaDaQanooocimDDoex: t V S A. K PREVDAREN SLOVENSKI OOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE I N SVOJE IMETJE L E P K I VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CEIJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 jS^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! -g^t najbolje in najvarneje pri SpodnjeStafcrshi ljudski posojilnici Oosposha ulica 23 f PlcirifeOFII Ulica 10. oKIotora registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 ■—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.