April i li
Naš čas je na (ne)srečo nekaterih prejšnji teden izšel točno na 1. april. Priložnost, ki se porodi vsakih toliko let, je seveda izkoristil pod skupnim naslovom: Preberite na glas, kar si doslej niste upali in z oznako Aprilili. Prvoaprilska šala pa je bila tudi na v rubriki Zgodilo se je, saj bo ta še naprej živela.
Prvoaprilske strani so imele med vami precejšen odmev. Mnogi ste nas poklicali in v pogovoru menili, da je bila ta številka zadetek v polno.
H Uredništvo
V petek, soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno in razmeroma toplo vreme.
Titov trg 2
tel.: 851 686 fax: 854 831
Ogenj Gimnazijade je ugasnil...
Prižgali so ga v četrtek opoldne po otvoritvi z naslovom Predigra za sonce. In sonce je res sijalo vse do sobote zjutraj, ko se je višek letošnje Gimnazijade počasi iztekal in se v spremstvu dežnih kapelj iztekel pozno popoldne v Domu Kulture. Dijaki so dali ogenj v zamrzovalnik, iz njega ga bo prihodnje leto potegnila II Gimnazija Maribor.
M Foto: Aljoša Videtič
Ekološka sanacija Šaleške doline Po štirici še petica
stran 2
Zbori SO Mozirje o poplavah in izvršnem svetu
Nezaupnice ni bilo, nezaupanje ostaja
_stran 3
Kritično v žalski Komunali
Posledice nepokritih izgub so tu.
_stran 6
Šoštanj - Likovni svet otrok
Že 25. razstava mladih likovnikov
stran 8
Iz krajevnih skupnosti občine Velenje Bomo prišli na vrsto?
stran 10
Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki
"Žarke optimizma" izžarevajo mladi
__stran 11
Nov lep uspeh velenjskih plavalcev Deset medalj in rekord
stran 12
Za razvedrilo Nagradna križanka
Na strani Modro - bela kronika
stran 13
Pri nakupu avtomobila bodite pozorni
_stran 14
TV spored
stran 15,16
Procesna gre v stečaj!
Danes ne gre več dvomiti. Gorenjevo Procesno opremo čaka stečajni postopek. Sklep o stečaju je s sodišča v Gorenje prispel v začetku tega tedna. Takoj, v ponedeljek, so v Procesni opremi sklicali zbor delavcev in zaposlenim, 430jih je (bilo), povedali, kaj to za podjetje in zanje pomeni.
Za stečajnega upravitelja v Procesni opremi je imenovan Rudi Krebl, diplomiran pravnik, prej zaposlen v Gorenju Gospodinjski aparati. Po zaključku redakcije smo se z njim sestali, da nam je pojasnil kako se bo stvari lotil, pogovor bomo objavili v naslednji številki Našega časa.
Zvedeli smo, da so že v torek nadaljevali v Procesni opremi delo samo tisti, ki so nujno potrebni za dokončanje že začetih del. V prvih dneh maja pa naj bi v dveh novo ustanovljenih družbah, Gorenje Orodjarna d.o.o. in Gorenje Industrijska oprema, d.o.o., dobilo delo 270 delavcev, ki so do stečaja delali v Gorenjevi Procesni opremi.
■ Milena Krstič-Planine
'SAMO mfiSAL SfA1,) MKŠA/0 0DPg.t(W"0 ( DOBIJO TisrifKi X>elO ilC>ii0IMO ZAMOl/^
Norice
40 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji
Velenje - Ob 40. letnici prostovoljnega krvodajalstva bo slovenski Rdeči kri?, pripravil 4. julija letos republiško proslavo. Med udeleženci bo tudi 50 darovalcev krvi iz velenjske občine. Teden dni kasneje bodo tistim, ki so darovali kri več kot 25 - krat, podelili priznanja še na občinski ravni. Na oba dogodka se na velenjskem RK vestno pripravljajo. Treba je namreč pred tem urediti sezname krvodajalcev, saj so ti sedaj nepopolni. Kot pravijo, tega zalogaja najbrž ne bodo mogli urediti sami, ampak s pomočjo krvodajalcev samih. Njihova poštenost bo ene in druge rešila mnogih zagat in neprijetnosti.
Ekološka sanacije Šaleške doline
tp
15. aprila bodo zasedali zbori
Velenje - Danes teden (15. aprila) se bodo na skupnem zasedanju zbrali delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. 11 točk dnevnega reda imajo previdenih za to sejo. Med drugim naj bi obravnavali osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letos, predlog ugotovitev in sklepov v zvezi z ekološko sanacijo Teš, osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj in Pohrastnik ter predloge Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Sejo v sejni sobi Skupščine občine Velenje bodo začeli ob 8. uri.
■ tp
V šestih občinah vse bolj temno
Celje - Slika o gospodarskih gibanjih v šestih občinah celjskega območja (nekdanje regije brez Velenja in Mozirja) se podobno kot velja to za vso državo, noče zboljšati. Izguba se je v teh občinah glede na leto poprej zvečala kar šestkrat, v podjetjih, ki so poslovala z rdečimi številkami, pa je bila zaposlena skora j polovica vseh delavcev. Kot svetla točka izstopa zvečan izvoz - lani je porasel za pet odstotkov.
Morda je znanilec zboljšanja porast "aktivnih" podjetnikov, to je takih, ki res delajo in podjetij nimajo le registranih. Delež zasebnih podjetij namreč raste in pri njih je že zaposlenih pet odstotkov vseh zaposlenih v teh šestih občinah.
■ k
Še ena lastovka
Celje - V petek so v Celju naredili še en majhen korak k temu, da bi imeli invalidi le lažji dostop do nekaterih pomembnejših ustanov. Ob vstopu v poslopje celjskega Zavoda za zdravstveno zavarovanje so namreč odprli električno dvižno ploščad, ki bo omogočala vstop tudi invalidom na vozičkih. Doslej namreč ti niso mogli premagati stopnic Ureditev takih stopnic je pomembna tudi zato, ker ima v tej stavbi tudi sedež zavoda za pokojninsko in invalidsko zavoarovanje.
Direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Koširje ob tem pomembnem dogodku dejal, da bodo s takšnimi dvigali opremili vse območne enote po državi.
■ k
Ob beguncih še socialna pomoč
Velenje - Krvodajalstvo, tečaji prve pomoči, zdravstvena predavanja, reševanje begunskih vprašanj in pomoč socialno šibkim družinam ter posameznikom so glavne značilnosti delovanja občinske organizacije Rdečega križa Velenje v minulem letu.
Tako so ugotavl jali na skupščini omenjene organizacije minuli torek predsedniki krajevnih organizacij in aktivov RK. Pri tem so poudarili, da je zlasti lanska jesenska akcija med socialno šibkimi občani močno odjeknila, da sojo ti dobro sprejeli, in da je treba ponoviti tudi v tem letu. Vso pohvalo si zasluži pomoč ostarelim na domu.
Letošn ji delovni program je podoben lanskemu. Le da tokrat nameravajo aktivisti RK še več pozornosti nameniti socialno šibkim družinam in posameznikom, delu z mladimi. Sicer pa tudi reševanje tekočih nalog vzame kar precej časa in dela, da dejavnosti poizvedovalne službe in skrbi za še vedno približno 3000 beguncev ne omenjamo posebej.
m tp
Spet zelo dober odziv
Velenje - V prostorih Doma učencev v Velenju je prejšnjo sredo, v četrtek in v petek potekala krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Organizirala jo je občinska organizacija RK. Njenemu klicu na pomoč se darovalci krvi iz velenjske občine tudi tokrat niso izneverili. Dovolj zgovorno o tem priča število udeležencev - kar 1220 jih je namreč opravilo človekoljubno delo.
Priložnosti za to bo v tem mesecu še nekaj. 15.aprila bo krvodajalsko akcijo organizirala krajevna organizacija RK Topolšica, dva dni kasneje pa RK Šmartnega ob Paki. Obe akciji bosta za potrebe celjske bolnišnice.
■ tp
Po štirici še petica
V začetku preteklega tedna seje v Velenju mudil visok državni obisk. Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek in državni sekretar za energetiko Boris Sovič, so se z vodstvom velenjske skupščine, izvršnega sveta, Termoelektrarn Šoštanj, Rudnika lignita, velenjskih poslancev v državnem zboru in državnem svetu ter predstavniki krajevnih skupnosti Zavodnje in Šoštanj, pogovarjali o ekološki sanaciji Šaleške doline.
Kot je bilo uvodoma poudarjeno, se pri gradnji čistilne naprave za IV. blok ne sme zatakniti, vneto pa se že iščejo tudi možnosti za financiranje čistilne naprave na bloku V šoštanjskih Termoelektrarn.
Minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek je v pogovoru omenil nekaj možnih virov financiranja. V okviru slovenskega ekološkega projekta ima TEŠ prioriteto. Čistilne naprave za blok V naj bi imele prednost tudi pri kreditu Mednarodne banke, od koder naj bi dobili nekaj "zastonj denarja" za projekt. Za vzhodno Evropo nastaja ekološka različica Marshall-ovega plana, ki naj bi ga čez kakšen mesec dorekli v Luzernu
in kjer naj bi imele čistilne naprave za ta blok tudi precej možnosti. Pripravljene pa bo treba imeti projekte.
Spregovorili so tudi o zagotavljanju sredstev iz Šaleške doline. Slišati je bilo, da bi v primeru, če bi lahko podražili ogrevanje morda zbrali pet ali šest odstotkov sredstev za naložbo, kaj več pa zagotovo ne. Franc Avberšek, pos-lanec v državnem zboru in bivši minster za energetiko pa je menil, da bi ob priznani utrezni ceni elektrike in premoga lahko potreben denar za čistilno napravi v dolini zbrali sami.
Boris Sovič državni sekretar za enegetiko je povedal, da so v ministerstvu za gospodarske de-
javnosti v proračun predlagali 550 milijonov tolarjev prav za ekološko sanacijo Termoelektrarne, saj vedo, da se polovica
slovenske količine žveplovega dioksida producira prav tukaj, v tej dolini.
■ Milena Krstič - Planine
I Pomoč iz Nemčije
!za begunce in ! socialne potrebe
I Pred nedavnim je občinska organizacija I Rdečega križa Velenje spet dobila pakete | pomoči za begunce in socialno šibke | "domače" družine.
V imenu verske organizacije Pfarramt Hoechst pri Alten-stadtu v Nemčiji jo je poslal duhovnik Franc Prosenjak, ki je pred leti živel in delal v velenjski občini. V paketih je bilo precej prehrambenega blaga, nova in rabljena obutev, tudi perilo in oblačila. Učenci in mladi verniki iz Hoechstata so k skrbno zbranemu in pripravljenemu blagu priložili tudi pismo. V njem so izrazili
sočutje nad tegobami beguncev in jim zaželeli, da bi se bratomorna vojna kmalu končala.
Z družino Prosenjak sta se v Velenju mudila še dva gosta iz ZDA. Ob koncu obiska so vsi skupaj obljubili, da bodo Rdečemu križu še priskočili na pomoč. Skromen, a iskren hvala ob njihovih prizadevanjih najbrž ne bo odveč.
■ tp
1 I I I f I I I I I I I I I I I I I I I
Z V5EH VETROV
Delavci Lufthanse delijo lističe
Bonn - Nemški sindikat javnih služb, transporta in prometa (OTV) želi potnike seznaniti s posledicami popolne sprostitve zračnega prometa. Zato so delavci nemške letalske družbe Lufthansa (LH) prejšnji teden na vseh nemških letališčih pričeli deliti 80.000 informacijskih lističev, na katerih sindikat svari pred posledicami politike "odprtega neba".
V ZDA je sprostitev zračnega prometa potnikom in uslužbencem le škodovalo; tržišče obvladujejo le še tri velike družbe, več kot 50.000 delovnih mest so ukinili. Poleti v ZDA so veliko dražji kot prej, število kršitev varnostnih predpisov se je več kot podvojilo.
Nov škandal s kokainom v « italijanskem nogometu
Rim - V italijanskem nogometu je izbruhnil nov škandal s kokainom, saj so po poročilih italjanskega športnega dnevnika Gazzete dello Šport v urinu Argentica Claudia Paula Caniggia našli sledi kokaina. Caniggia trdi, da drog ni jemal, če pa bo pozitiven tudi na B testu, mu grozi eno do dveletna prepoved nastopanja v vseh tekmah za državno prvenstvo in na mednarodnih tekmah. Šestindvajsetletni Canigga je tako za Marado-no drugi argentinski državni reprezentant, kije bil na prvem testu pozitiven zaradi kokaina...
Super jumbo jet
Pariz - Glavni ravnatelj evropskega konzorcija za izgradnjo civilnih letal Airbus Jean Peirson je napovedal, da bo konzorcij skupaj z Boeingom, največjim proizvajalcem civilnih letal na svetu, preučil možnost o skupni gradnji super jumbo jeta s 600 do 800 sedeži.
Ker so predstavniki Boeinga z nemškim Deutsche Aerospace (DASA) že začeli pogajati o tem projektu, vrednem 25 milijard dolarjev, analitiki sodijo, da poskušajo Američani s tem vnesti razdor med evropske proizvajalce, ki se soočajo z zmanjšanim povpraševanjem po potniških letalih.

Vsi naši lubadarji
"Je že res, daje lubadar hudo zlo, ampak za naše gozdove so še večja nesreča razni drugačni lubadarji!" meje kar tako mimogrede opomnil znanec, ki sta mu pri srcu lep gozd in svež zrak. Pravijo namreč, da gre to dvoje najbolje skupaj. Daje to res, imamo seveda v neposredni okolici veliko dokazov: s produkti elektrarne obogaten zrak je še kako dobrodošel za okoliška drevesa. Zavodenjčani ali Zavodnjani bodo rekli, da pojem stare in oguljene pesmi, aampak saj sami še najbolje vedo, da opozorilo le enkrat izgovarjajo, ni dalo rezultata še nobeno. Še tista, kijih kar naprej ponavljamo, nekaterim nočejo v ušesa.
O vsem tem, kar se dogaja z našimi gozdovi, je lubadar po mnenju mnogih še najmanjša nesreča. Še posebno zato, kerje ta živalska nadloga močnejša
prav tam,, kjer smo mu mi z nesnago naredili dobro letovišče. Pravijo namreč, da so drevesa, ki so že oslabela zaradi nesnage, ob obisku še luba-darja, bolj oškodovana. In imajo tako kmetje in drugi gozdarji zato veliko dela, da odstranjujejo taka napadena drevesa. Toda v resno prizadetih krajih podirajo le taka drevesa, ponekod pa jim je lubadar dober razlog, da se lotijo tudi zdravih dreves. Tako kot padajo ta čas razna drevesa, verjetno v vsej slovenski zgodovini še niso. Morda v dobi požigalništva, ko so si predniki krčili gozdove, da so si naredili oranice.
Danes pa ponekod padajo celo gozdne parcele, ne da bi tu kasneje kdo hotel narediti kakšno koristno kmetijsko površino, tudi ne, da bi vsaj zasadili mlada drevesa, tudi po
časnikih se najdejo poročila o golosekih, o uničenih gozdov. Nekateri so očitno spoznali, da je treba iztrebiti sedanje stanje in iz gozda iztržiti čimveč. Les ima namreč še vedno ceno in nekaterim pomeni to najhitrejši zaslužek. Tistim seveda, ki mislijo le na danes, nič na jutri, ki mislijo le na svoj žep, nič na skupno dobro. Če se bo tako nadaljevalo, bodo tisti, ki iz zraka snemajo lepote naše države, kamor vendarle sodijo še tudi z gozdom poraščene površine, imeli težko delo, da se bodo izogibali novih in novih svežih ran v področjih gozdov.
Očitno je da so mnogi tisto narodno "Le sekaj, sekaj smrečico" vzeli preveč dobesedno. Toda če bi si iz. teh smrečic iztesali barčice, ki bi jih in nas vse popeljala v lepši jutri, bi človek to sekanje še
nekako razumel. Bojim pa se, da to sekanje ne pomeni plavanja iz sedanjih težav, ampak še večje utaplanje. Oziroma pomeni za nekatere res da na kratek rok splavajo, bodo pa kasneje ostali brez možnosti, da si iztešejo novo barčico.
Zato bi seveda bilo treba narediti še pasti drugačne vrste; take, da bi se vanje ujeli še lubadarji drugih vrst. Tisti večji, ki mislijo, da se od te živalske vrste razlikujejo po pameti, pa vendar delajo pogosto tako nespametno. O nkatereih prijavah smo že lahko prebrali po časnikih. Ampak tudi ti še lahko vedno pokažejo na tiste druge, večje in močnejše; ki resda ne delajo golosekov na hitro, pa vendarle vztrajajo povzročajo, da naša drevesa resno zardevajo. Od tod do uničenja pa je le majhen korak.
■ Kr

Zbori SO Mozirje o poplavah in izvršnem svetu
Nezaupnice ni bilo, nezaupanje ostaja
Doslej najbolj vroče zasedanje * Sredstev za sanacijo v državnem proračunu ni * Malo o delu IS, več hudih napadov na predsednika * Odborniki vendarle izglasovali zaupnico *
Prejšnji petek popoldne so zbori moz.irskc občinske skupščine nadaljevali marca prekinjeno zasedanje. Nadaljevanje jc bilo ostro in mučno kot šc nobeno doslej. Odborniki so namreč obravnavali problematiko sanacijc po poplavah ter delo občinskega izvršnega sveta, čemur so dodali še glasovanje o nezaupnici. Po skoraj pelurni razpravi mozirska vlada ni padla, glasovanje o nczaupnici ni uspelo, vendar nezaupanje ostaja.
Res so odborniki najprej obravnavali perečo problematiko sanacijc po poplavah, vendar seje že ta točka takoj vsebinsko povezala z naslednjo, to je z oceno dela izvršnega sveta in z vprašanjem nezaupnice. Najprej je s svojim poročilom ostro nastopil predsednik IS Alfred Božič, nato so z ostrimi napadi na izvršni svet in na njega osebno šc posebej nadaljevali nekateri odborniki, nekateri so ga branili, drugi so bili zgroženi tiho. Preveč je bilo namreč grobih obtožb, žaljivk in vsega kar zraven sodi. Na koncu jc ostalo golo dejstvo, da v predlogu državnega proračuna sredstev za nadaljnjo sanacijo preprosto ni. Pravzaprav jih jc nekaj malega, kar pa bo ko-
maj (čc sploh bo) zadostovalo za dokončanje žc začetih del. Vse obljube najvišjih državnih predstavnikov so ostale lc obljube, čeprav jih ni še nihče preklical.
Na koncu so zbori poročilo o dosedanjem poteku sanacijc sprejeli, izvršnemu svetu pa naročili, da skuša poiskati rešitev tudi za cesto v Podvolovljek. Drugi sklep pomeni ostro zahtevo mozirske skupščine vladi Republike Slovenije, da v proračunu zagotovi sredstva za sanacijo in vzdrževanje na podlagi izračuna strokovnih ustanov.
In potem se je pričelo, pravzaprav nadaljevalo. Ko naj bi odborniki razpravljali o delu izvršnega sveta, so predvsem napadali njegovega predsednika. Obtožbe so bile več kot hude in bi resnično sodile prej na sodišče, kot na občinsko skupščino, nanašale so se na delitev poplavnih sredstev, na domnevne zlorabe firme Božič v zdravstvu, na predsednikovo sodelovanje v igri fair play, na nepravilnosti v skladu stavbnih zemljišč in drugih skladih, na izsiljevanje prizagotavljanju mleka za zasebno mlekarno in šc na marsikaj. Precej odbornikov je bilo naravnost zgroženih, nekateri so
predsednika seveda branili, drugi so predlagali, da naj o vsem tem odločajo pristojni organi, slišal seje predlog o razpustitvi skupščine in predčasnih volitvah, pa tudi predlog, da naj predsednik izvršnega sveta iz moralnih razlogov sam odstopi.
Predsednik je na večino obtožb odgovoril, tudi z nasprotnimi napadi, ponovno je zatrdil, daje njegovo delo zakonito in pošteno in posebej poudaril, da sam odstopil ne bo, lahko pa ga odstavijo.
Kakorkoli že, na koncu so ugotovili, da pogoji za glasovanje o nezaupnici so zagotovljeni, potrebno število odbornikov je bilo prisotnih in občinska volilna komisija jc glasovanje opravila. Od 44 odbornikov jih je za nezaupnico glasovalo 27, proti nezaupnici jih je bilo 17. na seji seveda ni bilo 19 odbornikov, za nezaupnico pa jc bilo potrebnih 32 glasov. Izvršni svet skupščine občine Mozirje jc torej na podlagi glasovanja dobil zaupnico, ostajajo pa skaljeni odnosi z razcepom v občinskem parlamentu, ki lahko krepko vpliva na nadaljnje delo skupščine in izvršnega sveta.
■j P
Rekli so:
Alfred Božič: "Žal so se pojavili poplavni dobičkarji. V začetku so bili ob strani, ker pas niso uspeli, so pričeli s podtikanji, da gre človeku na bruhanje."
Dr.Anton Zunter: "Ne mislim diskutirati o poplavah. Na Božičevo aroganco smo se že navadili. Lučam je izrazito nenaklonjen."
Toni Breznik: "Prizadeval sem si za premirje v Lučah, nisem uspel. Žal so se predsednikove grožnje na izredni seji IS uresničile. Nisem se strinjal in sem dal ostavko na članstvo v IS. Ker zato med krajani v Lučah nimam več podpore, sem dal ostavko na mesto poslanca."
Janez Kolar iz FJkroja: "Izvršni svet je po poplavah dobro delal, kritike so neupravičene."
Herman Remic iz Nazar-
ij: "Zakaj ne ukrepamo proti nedelu Nivoja. Nas bo res rešila ozonska luknja, ki obljublja še tri mesece suše."
Edi Mavrič iz Gornjega Grada: "Sem eden od podpisnikov liste za nezaupnico. Ne jemljem Božiča v zaščito, za nas je baraba Božič, za njega smo barabe ostali, vključno z menoj. Podpisal sem, da rečemo bobu bob. Kar govorimo dokaž.imo.ne po babje, pri čemer moški nismo izjema."
Dr.Anton Zunter: "Nc razumem podpisnikov, ki ne vedo kaj podpišejo. Taki tukaj notri ne sodijo."
Ivan Glušič iz Mozirja: "Spoznal sem psiho te skupščine. Skozi to skupščino lahko spraviš vse, kar je dobro pripravljeno."
Zdravka Hriberšek Ladi-nek z Rečice: "To ni zgodba o uspehu. Ali nam ni všeč IS "ali Božič. LDS pri tem ne bo sodelovala."
Dr.Anton Žunter: "Firma
Božič za opravljanje uslug zdravstvu zaračuna 12.500 DEM mesečno, strokovnjaki trdijo, daje to vredno največ od 700 do 1.000 DEM."
Andrej Presečnik: "Predsednik IS je rekel, da bo razbil zadrugo, če ne bo dala mleka njegovi firmi, kar ni v zvezi z delom IS, žal pa člani niso reagirali. V takšnem vzdušju ni več možno delati, moramo ukrepati."
Alfred Božič: "Bil sem pošten, sem in bom, tako me je "naučila mati."
"Tožite tudi svojo moralo, ne samo mojo."
"ZKZ je obljubila mleko. Propadel ne bom. čeprav z mlekom iz Avstrije, to pa je žalostno, saj bi lahko v nekaj letih vso mleko predelali doma."
"Na Elkroj sem ponosen, edini je naš, edini zaposluje."
"Ni me sram, nič nisem ukradel, ne bom odstopil, lahko pa me odstavite."
Predsednik slovenske gospodarske zbornice Dagmar Šuster med šaleško- savinjskimi menedžerji
I X X I t I
Odločila bo politika
V prostorih hotela Vesna v Topolšici je minulo sredo savinjsko- šaleška podružnica društva Menedžer pripravila srečanje s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije in članom Državnega sveta Dagmarjem Sustrom. Udeležili so se ga predstavniki - menedžerji firm občin Velenje in Mozirje, skupaj z gostom pa so spregovorili o aktualnih gospodarskih vprašanjih.
Ob tem je Dagmar Šuster dejal, da bo v naslednjih dneh glede nadaljnjega razvoja gospodarstva v Sloveniji že marsikaj jasno. Odvisno pač od tega, kateri program bo prevladal. Prvi je
tako imenovani stabilizacijski, zanj se ogreva slovenska vlada, pomeni pa vztrajanje pri sedanji politiki. Druga je ofenzivna zasnova. To podpira gospodarska zbornica. Njen cilj je gospodarska rast in vse bolj pridobiva na pomenu. Kajti, sprejetje te zamisli prinaša gospodarski razvoj, večje zaposlovanje. Skratka, vse to, kar bi nas lahko v kratkem času privedlo vsaj na raven, na kateri je Slovenija že bila.
Ob tem je omenjal tri globalne pakete - po hitrem postopku izvedeno privatizacijo, drugi paket je tržne narave, tretji pa vključuje popravek tečaja,
Ne, Cole nima prav
Piše: Jože Krajnc
Prav so imeli oni, ki so nas opozaarjali, kako trdo se bo treba učiti demokracije in državnosti, čeravno najbrž niso vedeli, da bodo nekaj prvih lekcij morali začetniško "jemati" tudi najvišji predstavniki naše oblasti. Toda očitno tudi z.a funkcije na zgornji ravni velja, da Janez zna, kar se Janezek nauči pa Milan in vsi ostali prav tako. Slovenskega obrambnega ministra Janeza Janšo in predsednika Milana Kučanaje-kakšna nerod-nost-doletelo, da se morata dopisno učiti, katere pristojnosti na obrambnem področju ima eden in katere drugi. Če pošta ne bo predolgo potovala od enega do drugega, lahko pričakujemo, da se bosta podučila še preden, bi se nam lahko zgodilo, da bi morali v praksi preverjati, kako je s to stvarjo.
Šola je šola, naj bo takšna ali drugačna in v njej, kot vsi dobro vemo, ni dovoljeno priše-petavati. Tisti iz prvih klopi vedo povedati, da naj bi sc prav ob tem grehu spotaknil general naše teritorialne obrambe Janez Slapar. Menda mu obljubljajo disciplinski postopek, ker daje Milan Kučan od republiškega štaba za teritorialno obrambo zvedel nekaj takega, kar ni za njegova ušesa. Zdaj jaz in mnogi drugi z mano težko čakamo, da pridemo do lekcije, v kateri bomo zvedeli, kaj je tisto v neki državi, česar njen predsednik ne bi smel vedeti. Predstavljam pa si, daje o obrambnih zadevah premalo poučen predsednik bolj problem države kot pa njega samega.
Med tem, ko se tako šentflorjansko zaplotniško dajemo na teh relacijah pa so nekateri že gladko odgfrčali v Evropo in vsem nam pokazali, da so nekaj poglavij pred ostalimi. Črnolasi kodrasti Cole. do včeraj en iks muzi-kant, je po kranjsko robato prijel kitaro za vrat in odbrenkal vzorec, za katerega jc bil od vsega začetka prepričan, daje pravi. Za tisto Evropo, ki seje tudi že naveličala klišejev in si želj še neobrabljenih fraz. Četudi glasbenih. Fant nas bo s svojim En iks bendom zastopal na Etirosongu v Irskem Millstreetu in daj bog. da bi bil to njegov najvišji met. Njemu in njegovim intimno sicer privoščim mnogo več, toda ljudje božji, kdo bo plačal, če se mu posreči zmagati še v tretje. Da gre za dobro turistično promocijo v razglašenem letu turizma? Lepo vas prosim, te pesmice poznamo od drugod, ne z Eurosonga. Kakšna promocija, kakšno leto turizma, če pa niti državnega sekretarja za turizem ne premoremo. Doživljamo stečaj za stečajem, vse več ljudi je na cestah, ki so tudi krvavo potrebi krpanja pa zanje nimamo denarja, poslancem trgamo od ust... Na vse to pa se ti najde anonimen ljubljanski kuštravec in nam takole zagreni življenje. Pa to še ni vse. Z ljubljanskim Eurosongom, ki nam ga je skuhal, so nas gladko strpali v isti koš s Hrvaško in BIH, v nekakšen bivši jug paket za Millstreet. Ne Cole kljub vsemu nima prav. Malo se bo še treba učiti od starejših.
20 tisoč DEM odpravnine?
Ob agoniji, ki jo doživljajo delavci Gorenjeve Procesne opreme (nekateri žc drugič), človek razume njihovo nejevoljo, s katero prihajajo na dan tudi nekatere sicer nepreverjene informacije.
Tako je med delavci slišati govorice, da naj bi bivši direktor omenjene firme Andrej Glušič lepo poskrbel zase. Njegove sposobnosti vodenja firme so delavci ocenili tako, da so mu lansko jesen izrekli nezaupnico. O njej je upravni odbor firme odločal in odločal, naposled pa na njegovo delovno mesto le imenoval novega človeka. Da so se vGorenjcvi Procesni opremi "znebili" Andreja Glušiča, je bilo menda dovolj 20 tisoč nemških mark odpravnine.
■ tp
Rekreacijsko-turistični center Golte
BKiS&SSSSSSSSISSS&iSSiSiSSSSSSSSSSSSSSSSSSSiigSSSaggjjSS
Pogodbe in takoj začetek del
Rekreacijsko-turistični center Golte bo že letos dobil novo podobo sodobnega smučarskega ih turističnega centra. Naložbo, vredno 25 milijonov DEM morajo pričeti uresničevati takoj.
Časa je malo, dela pa je, razvoda in zasneževalnega
znižanje obrestne mere in obvladovanje osebnih dohodkov.
Velenjske in mozirske gospodarstvenike je predvsem zanimal vpliv gospodarske zbornice pri sprejemanju ukrepov za izhod iz krize. Prav tako jih je zanimalo, ali ni v Sloveniji politične ali druge volje, ki bi iz obeh zasnov izbrala pozitivne stvari in naredila en program. Gosta pa so med drugim tudi vprašali, kaj se bo zgodilo po preteku podpisa kolektivne pogodbe konec maja letos.
Dagmar Šuster jim je odgovoril, da ima platno in škarje v rokah politika.
■ tp
ogromno, saj mora biti središče na novo zimo pripravljeno do srede oktobra. Glede na to dejstvo morajo doseči optimalno razmerje med izredno kratkim časom izvedbe in kakovostjo te izvedbe. To in še marsikaj so poudarili na torkovem srečanju predstavnikov
japonsko-evropske korporaci-je TAD, RTC Golte, trboveljskega Rudisa in velenjskega Vegrada.
Po dokončnih dogovorih te dni bodo namreč pogodbe podpisali v začetku prihodnjega tedna, ko bodo na voljo tudi že prva sredstva.
Upravni odbor firme se je prav v torek med drugim odločil za celovito dograditev hotela na Golteh, ki bo poslej objekt s petimi zvezdicami. Ob njem bo letošnja največja naložba izgradnja akumulaci-
sistema, prav tako štiri-sedežnica na Ročki planini, ki bo imela večjo zmogljivost, kot sedanje naprave skupaj. Sem sodi še nekaj letošnjih prijektov, predvsem takojšnja in sočasna izgradnja proge za dričanje, ki bo že letos bistveno dopolnila letno ponudbo in bo, kot trenutno edina v Sloveniji, pomenila zantno prednost pred punudbo ostalih centrov.
Boris Ivanovski je v imenu korporacije TAD poudaril, da so se za to naložbo odločili po temeljitem premisleku in dajo bodo še razširili, da je to zelo resna in pomembna zadeva, saj bo za korporacijo prestižnega pomena na tem področju; prav zato bo slednje veljalo tudi za izbrane projekFtante in izvajalce, prestiž namreč.
Poslovne novice
Prejeli smo nove ponudbe in povpraševanja Business Cooperation Centra iz Bruslja. Zato vabimo vsa podjetja, podjetnike in obrtnike, da to proučijo na sedežu GZS - Območni zbornici Velenje.
Jutri, v petek, ob 10.00 uri bo v Narodnem domu Celje enodnevni posvet Ekonomski odnosi s tujino, ki ga bo vodila ga. mag. Vojka Rav-bar, državna sekretarka.
Obveščamo vsa podjetja, podjetnike in obrtnike, da bo 14.4.1993 ob 9.00 uri v Hotelu Zdravilišča Dobrna, enodnevni Posvet o privatizacijskih procesih. Ta posvet organizira GZS - Območna zbornica Celje, Območna zbornica Dravograd in Območna zbornica Velenje.
Člani Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem manjša in srednja podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnetje v Borzi ponudbe in povpraševanja GZS in v Borzi ponudbe in povpraševanja Evropske gospodarske skupnosti.
V okviru poslovnih informacij dajemo tudi brezplačne informacije na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite svoja vprašanja na naš naslov.
Vse informacije lahko dobite na GZS-območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, p.p. 45, 63320 Velenje, Telefon: 063 /856-920
4 NAŠ CAS
S. aprila 1993
Računalniški izziv
Ali bomo postali uporabniki računalnikov?
B dr. Stanko Blatnik
Računalnike vse bolj pogosto srečujemo tudi v našem vsakdanjem življenju. V banki, trgovini, turističnih agencijah, zdravstvenih ustanovah; skorajda ni več dejavnosti, kjer bi delo potekalo brez računalnikov. Zato si vsakdo lahko postavi vprašanje: bom tudi jaz postal uporabnik računalnika? Zelo verjetnoje, da bo odgovor pritrdilen. In če je to tako, potem je potrebno tudi vedeti, katera znanja potrebujemo, da bomo uspešni uporabniki računalnikov.
Kadar govorimo o uporabnikih računalnikov moramo ločiti med računalniškimi profesionalci, ki delujejo na področju računalništva in imajo formalno izobrazbo iz področja uporabe računalnikov - programer, sistemski analitik ali računalniški operater in uporabniki, ki nimajo velikega tehničnega znanja o računalnikih, se pa odločajo na osnovi rezultatov, ki so jih uspeli dobiti s pomočjo računalnika. Tak uporabnik ni računalniški ekspert in verjetno to ne bo nikoli postal.
Za potencijalne uporabnike pa nanizajmo nekaj nekaj nasvetov.
Ker živimo v informacijski dobi je potrebno da se računalniško opismenimo. Po rezultatih ankete, ki soje v EGS naredili med vodilnimi direktorji zahodnoevropskih podjetij v letu 2000, od svojih delavcev ne bodo več zahtevali znanje tujih jezikov, temveč "računalniško pismenost".
Računalniška pismenost pomeni, da nekdo zna uporabiti računalnik, verjetneje mikroračunalnik, kot delovno orodje, ki mu pomoga pri pridobitvi informacije, potrebne za sprejemanje inteligentnih odločitev.
Da bi to dosegli: moramo obvladati terminologijo, ki se uporablja za opisovanje računalnikov in njihove uporabe, naučiti se moramo identificirati in opisati različne funkcije računalniškega in informacijskega sistema, seveda pa se moramo naučiti tudi uporabljati računalnik za proizvajanje informacij, kijih potrebujemo.
Kot vidimo, ni enostavno postati računalniško pismena oseba. Pomembno je, da se že od samega začetka zavedamo, da je računalniški sistem sestavljen iz naslednjih petih komponent: aparaturna oprema (hardware), programska oprema (software), ljudje, postopki, podatki/informacije.
Pogosto pozabljamo na to in razmišljamo o računalnikih samo kot o aparaturni opremi in programski podpori, potem pa mislimo, da smo z nakupom teh dveh komponent razrešili vse probleme in postavili popoln računalniški sistem. Vendar paje najbolj pomemben del sistema človek, ki izbira postopke, piše programe, pripravlja podatke in končno na osnovi informacij, ki jih je pripravil računalnik, sprejema odločitve.
Zaradi tega je nujno, da si ob nakupu računalnika skušamo odgovoriti na celo vrsto vprašanj kot so:
Kateri problem želimo reševati z računalnikom?
Ali imamo vse potrebne podatke?
Ali poznamo vse postopke?
Katere odločitve bomo sprejemali na osnovi računalniških rezultatov?
Ali je že nekdo reševal enake ali podobne probleme z računalnikom?
Kakšne so njegove izkušnje?
Ko poznamo odgovore na ta in še daiga podobna vprašanja lahko začnemo iskati opremo ( hardvvare in software), ki jo bomo uporabili za reševanje našega problema.
To pomeni, da moramo opraviti sistemsko analizo našega problema. Ker vsakdo ima specifične probleme je težko dati splošne odgovore, ki bi lahko veljali za vse primere. Seveda seveliko znanj lahko pridobi, če se posvetujete z ljudmi, ki so reševali podobne primere, vendar je osnovno pravilo, če svoj problem ne znate rešiti brez računalnika, potem vam tudi računalnik ne more pomagati in v tem primeat bo nakup računalnika zgrešena investicija.
Ko se odločate za nakup avtomobila, ga verjetno ne kupujete zaradi, tega ker ga nekdo že ima. Verjetno dobro premislite o vseh stvareh, ki so pomembne za vašo odločitev. Podobno je z računalnikom. Za večino uporabnikov mikroračunalnikov, izbira je rezultat kompromisa med ceno, zanesljivostjo in enostavno uporabo.
Nagradno vprašanje
Na tehtnici je 780 g sadja. Koliko tehta hruška?
>

Odgovore pošljite na Naš čas, Foitova 10, Velenje. Nagrajenec dobi paket računalniških disket.
Pravilna odgovora
Dolžni smo vam dve nagradi za naslednja dva odgovora:
1.	Koliko kilometrov bo preletela čebela? Tuje bil pravilen odgovor 10 km, nagrado pa prejme Ema Lipnlkar, Šem-briška 21, Velenje.
2.	Če bi 20-krat prepognili papir debeline 1 mm bi dobili debelino 1.048.576 mm. Nagrado za ta odgovor pa prejme Vili Fistrič, Nazarje.
Nagradi bomo nagrajencema poslali po pošti!
Velenjska Plastika
Trg, stroški - težave
V velenjskem Veplasu leta niso začeli posebej spodbudno. Nekatere že decembra lani dogovorjene pogodbe se niso "odrazile" v proizvodnji. Ob težavah avtomobilske industrije, hudi konkurenci in omejitvah na trguje tu še vedno prisoten prevelik vpliv sezonskega značaja nekaterih Veplasovih izdelkov. Na domačem trgu, kolikor ga je še ostalo, pa se pozna pomanjkanje denatja za naložbe.
To, daje omenjena firma postala dokaj velik izvoznik, zanjo ne pomeni nobene predno-
sti. Celo nasprotno. Direktor Holdinga Ve-plas Franc Vedenik pravi, da so njihove usmeritve pravilne, programi dobri. Trebajih je le pravilno tržno oceniti. To so naloge za dolgi rok. V najkrajšem času pa nameravajo več narediti pri dograjevanju organiziranosti, omejevanju in obvladovanju stroškov.
Pri programu vseh vrst čelad (ta zapolnjuje največ proizvodnih zmogljivosti) je najtežje tržiti vojaško. Dalj časa trajajoče sodelovanje s partnerji naj bi rešilo tudi to. Program jam-
borov ali profilov ostaja v svetovni konkurenci še vedno na vrhu. Največ sprememb "čaka" program kompozitov. Preveč ročnega dela, prevelika konkurenca Čehov in Madžarov narekujeta prestrukturiranje proizvodnje v višjo stopnjo tehnologije in uporabo drugih materialov.
Janez Vedenik je prepričan, da bo Veplas z odpravo pomanjkljivosti spet lahko kmalu paradni konj gospodarstva Šaleške doline.
■ (tp)
Na osnovnih šolah velenjske občine v teh dneh zaključujejo letošnjo bralno značko. Ponekod so tistim, ki so letos pridno prebirali določena dela, že podelili priznanja, zopet drugi jih bodo prejeli v naslednjih dneh. Učenci in učitelji osnovne šole Livada v Velenju so se na podelitvi zbrali minuli petek v velenjskem domu kulture. Medse so ob tej priložnosti povabili mladinskega pisatelja Vitana Mala. Ta je približno 420 bralcev omenjene šole podelil pohvale, bronaste, srebrne in zlate Kajuhove bralne značke. 22 med njimi pa je prejelo posebna priznanja za osemletno sodelovanje v tej akciji.
■ (tp)
SVOJSTVENO NA LJUBNEM - Cvetna nedelja je lep, pomemben in zelo raznolik v slovenskem prostoru. Razkošje cvetja ima od kraja do kraja enak pomen, pa veliko raznolikost. To velja posebej za Ljubno ob Savinji, kjer domiselnost tamkajšnjih krajanov ne pozna meja pri oblikovanju butar, ki pa jim na Ljubnem pravijo potice. Le majhen nedeljski utrinek.
■ (foto:jp)
Kulturni dan ! Lutkovni dan
Bilo je v petek. V zraku je bilo čutiti nemir prihajajoče pomladi, med učenci razredne stopnje na osnovni šoli Gustav Šilih pa vznemirljivo radost velikega pričakovanja. Ta dan so namenili kulturi in za vse popoldne ubeležili v svet lutk. Ob teh čudovitih, čudežnih figurah so oživeli, uživali in ustvarjali...
Za začetek so si ogledali čudovito predstavo lutkovnega gledališča iz Ljubljane Gal med lutkami. Zelena svetloba škrata Gala je tudi njih očarala... S široko odprtimi očmi in usti so srkali vse bogastvo barv, zvokov, lepoto lutk, tehnično dovršenost predstave... Uživali so v besedilu Svetlane Makarovičeve in začutili izjemen napor, ki gaje k tako uspešni izvedpi predstave prispeval tudi slehrni igralec. Med navdušeno ploskanje ob koncu, se je poleg zahvale zato pomašalo tudi upoštevanje do vseh ustvarjalcev predstave.
Sijoči, kot prvi žarki pomladnega sonca, ki so jih poljubljali na poti do šole, so hiteli v svoje učilnice, k drugemu delu svojega kulturnega dne. V duši in v prstih so čutili ustvarjalni nemir in ga potem ob svojem delu tudi izživeli...
Tokrat so v njihovih rokah oživele lutke, ki so jih sami izdelali, ob njih pa mnoga besedila pesnice Svetlane Makarovič in njihova lastna. Ves teden so bili pravi mali umetni-ki:izdelovali so lutke, pisali besedila, iskali pravo glasbo za svoje drobne stvaritve. Joj, koliko prisrčnih lutkovnih "predstavic" so ustvarili! Ko so jih v avli in po učilnicah predstavljali drug drugemu, žar v njihovih očeh -očeh ustvarjalcev ali igralcev -ni ugasnil... čarobna moč škrata Gala je še delovala in verjeli so njegovemu sporočilu: V nas malih je moč!
In kaj pravijo o predstavi in tem dnevu:
Helena, 2.a: Supcr! Tu kaj drugega ni dodati!
Veronika: Za vse nans je bilo to veliko doživetje in takih dni si še želimo.
Aleš: Danes je bilo krasno! Tega dne ne bom nikoli pozabil.
In učitelji? Bili smo zadovoljni in tudi sami srečni, kot smo vselej, če lahko nšim otrokom podarimo kaj lepega in jih razveselimo. Tudi mi si takih dni še želimo!
■ MiraČretnik
■	Prijetno presenečeni smo bili, ko je učiteljica povedala, da bomo v | petek imeli kulturni dan. Dan bo namenjen lutkam. Že doma smo se
■	ves teden priprlavljali na ta dan. Sami smo si izmišljali pravljice in jih
■	zaigrali z lutkami, ki smo jih tudi sami izdelali.
• Prišel je težko pričakovani petek in odšli smo v gledališče. Ne-: strpno smo pričakovali začetek zgodbe. Škratek Gal, Korenčkov : palček, Sapramiška, kužek Postružek in drugi, so nam predstavili ve-; selo zgodbico. Ob zgodbici smo se zelo zabavali. Lutkarjem smo j dolgo ploskali in se jim tako zahvalili za predstavo. Nato smo odšli v
■	šolo in tam drug drugemu zaigrali svoje zgodbice. Tudi tukaj smo se
■	zabavali. Opazili pa smo, da lutk ni tako lahko igrati.
| Otroci imamo lutke zelo radi, zato bi jih želeli večkrat gledati.
■
■	■ Niko Verhovnik,2.a razred OŠ Gustav Šilih
\w/
datum 29	.3.	30.3.	31.3.	1.4.	2.4.	3.4	4.
amp Šoštanj povp. 24 -urna max.1/2-urna	20 30	110 760	80 520	50 380	20 50	10 30	70 690
amp t0p0lšica povp.2 4-urna max.1/2-urna	30 60	120 430	80 450	70 310	130 1120	30 90	30 130
AMP VELIKI VRH povp.24-urna max.1/2 urna	10 10	20 70	20 50	30 60	20 90	40 230	40 250
amp zavodnje povp.24-urna max.1/2-urna	10 10	40 220	40 230	60 160	140 560	10 20	20 70
AMP VELENJE povp.24-urna max.1/2-urna	10 20	20 100	30 70	40 110	20 40	30 50	30 250
amp graška gora povp.24-urna max.1/2-urna	10 10	50 380	110 560	40 80	30 140	10 10	30 210
povp.24-urna = povprečna 24-urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 max. 1/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3
Sekretariat za varstvo okolja
KKK
POCITNICe 93
TUDI LETOS VAM NUDIMO POČITNICE V MESTU KRKU V HOTELU KORAL! (B KATEGORIJE)
TERMIN
3. 4. -25. 5. (1. majski prazniki)
P0LPENZI0N
29.5. -10. 7.	
21. 8. -18. 9.	29,00 DEM
10.7.-21.8.	39,00 DEM
Cena je v DEM in se računa po prodajnem menjalnem tečaju Splošne banke Velenje. Za otroke posebni popusti.
Informacije:
dobite v službi marketing, Dragica Knez, Ingeborg Bolič Tel.: 063/853-743, 063/856-712(44)
Vegrad Trgovina:
Zdenka Kovačevič: 063/853-364

f-p.

DAN ZDRAVJA
>93	r
ZDRAVSTVENI ZAVOD VELENl
RAVNAJ PAZLJIVO Z ŽIVLJENJEM -PREPREČUJ NASILJE IN BREZBRIŽNOST
wm.
ff ......*
OBČINA ZAL

Proračun občine Žalec za leto 1993 sprejeli brez razprave
Poslanci na natezalnici
V torek, 30. marca, so nadaljevali pred slabim mesecem prekinjeno 22. sejo Skupščine občine Žalec. Sejo so prekinili zaradi odhoda nekaterih poslancev iz zasedanja ob nestrin-janju, da se je sploh uvrstila po njihovem mnenju strokovno neutemeljena točka dnevnega reda o osnovah za določitev možne lokacije za izgradnjo deponije komunalnih odpadkov v občini Žalec na dnevni red.
Po zaključni seji so sklicali novo sejo SO Žalec z edino točko dnevnega reda Predlogom odloka o proračunu občine Žalec za leto 1993. Kot smo bralce Našega časa že v zadnji številki obveščali, je na prejšnji seji predlog proračuna padel. Po nekaterih kasnejših analizah je prevladala presoja, da so poslanci glasovali proti proračunu v glavnem zaradi nerešenega vprašanja deponije komunalnih odpadkov v občini.
Nadaljevanje 22. seje se je pričelo v nekoliko napetem ozračju in spretnem uvodnem nastopu žal - _
skega sekretarja je za urejanje prostora in varstvo okolja Vinka Debelaka. Skrajnost glasovanja enkrat za vselej seje porazgubila v miselnih zavrtljajih in parobkih dejanske nepomembnosti omenjene točke dnevnega reda. Kar naenkrat je bila vse skupaj le še neke vrste informacija in iskanje podpore in spodbud za nadaljnjo (tako uspešno) delo upravnega organa na tem področju. In ko si je drznil eden izmed poslancev povedati svoje precej laično toda z vso težo javnega mnenja podprto ostro kritiko na račun popolnoma nekompetentnega dela pristojnega občinskega organa, so ga člani IS z lahkoto ukrotili. Ko seje predlagan sklep sprejel (o strinjanju z informacijo in napotkih, da naj delajo naprej), so bili pravzaprav nezadovoljni vsi poslanci, ki jim je kaj do rešitve tega vprašanja. Odločitev se je namreč prestavila za nedoločen rok. Poslednji pa so dobili na mizo mnenje Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, kjer je rečeno, da gradnja novega
Za razvoj podeželja
Prejšnji torek je v Braslovčah potekalo prvo srečanje predstavnikov delovnih skupin za uvajanje Celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi (CRPOV). Ta program poteka v okviru Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo približno eno leto, v letošnjem letu naj bi bila skupno štiri delovna srečanja.
V Braslovčah so se zbrali predstavniki iz enajstih občin, ki so najdlje v izvajanju projektov CRPOV, med njimi so najuspešnejši prav gostitelji. Delovne skupine naj bi vsake tri mesece pošiljale poročila na ministrstvo, končni rezultat vseh teh prizadevanj pa naj bi bila nova razvojna filozofija sicer demografsko ogroženih krajev.
■ rox
RDEČI PAJEK
Savinja, pusti nas pri miru
Kar nekaj vode je preteklo od katastrofalnih poplav iz leta 1991. V tem času je Savinja še nekolikokrat poskočila v svoji živahni maniri preko razklopotanili in neutrjenih nabrežin in potrkala na vrata razbesnjenih okolišanov.
Veliko je bilo povedanega in malo storjenega. Če smo že večkrat ugotavljali, kakšen red je vladal v urbanizmu še v časih Marije Terezije in gospoda Jožefa, je res, da so tako imenovane gmajne izginile. Gmajne za nekaj polžev, ptic in zmrzljivih modrasev, je izropal človek in dekadentno uporabil sodobni kmet. Veliko lok so posekali, še več prodali vikendašem. Tam. kjer včasih bil rezervat, najlepše gmajne, izotopi zaščitenih in drugih živali, tam, kjer se je voda razlivala brezskrbno
"Flosarjl"
in popolnoma neškodljivo za naselja, kajti gmajne so bile najboljša naravna ovira, so danes različni posegi človeka v kraljestvo narave.
Ob leni reki, ki navidez nemočno vijuga, se brezskrbnemu turistu sicer hitro dozdeva, da tukaj že ne more biti kaj hujšega. Domačini pa dobro vedo in se kajprekletop bojijo vsakega večjega deževja, ki uhaja čez rečno korito sedaj veliko hitreje in kar par močno poškodovanih mestih nabrežin.
Danes sc iščejo za nevzdržno stanje razno razni krivci, od podjetja NIVO, do ministra Jazbinška. od Kmeta iz Malih Braslovč, do vikendaša i' Letušu. Res je, da so šele velike ujme prikazale realno sliko brezglavega in nestrokovnega poseganja r naravo (v teh primerili v rečna korita, nabrežine, gmajne, poseke na prodnih tleli ihl.). res pa je tudi, da sc je po ujmi veliko več obljubljalo, kol pa je bito narejeno. Domačini brezficka in upanja se sprašujejo, kdo je takrat največ profili ral: Iznajdljivi posamezniki, ki so pravočasno (in s pritiskom na prave tipke in osebe) prišli do lepili denarcev, dobri trgovci in posredniki solidarnostnega blaga, proračuni, ali nepoplavljenja republiška Ljubljana?!
■ Te a Rlnček, Foto: Matej Karnlčnlk
odlagališča ni nujno potrebna in je potrebno več moči usmeriti v iskanje dogovora o regionalnem odlagališču.
Skozi preostale točke dnevnega reda 22. seje so tako rekoč švrknili in se nekoliko pomudili le še pri prenosih stanovanj na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ljubljana; o tem je znova poročal poslancem Vinko Debelak v okviru zadnje točke dnevnega reda Aktualne informacije. Čeprav je šlo za obveščanje poslancev o zadevi, v kateri ne morajo ničesar spreminjati, seje vseeno oglasil predsednik ZZD Janez Šketa in povedal svoje osebno mnenje, "da v kolikor je skupščina sploh kompetentna naj razpravlja o oddajanju upokojenskih bifejev pridobitnežem, ki povzročajo v stanovanjskih naseljih hrup, pijančevanje in zmedo."
Tokrat se je zaradi spretnega krmarjenja predsednika skupščine brez postanka ob koncu enega zasedanja pričalo novo 24. zasedanje z že znano točko dnevnega
reda. Predlog proračuna je bil podan v popolnoma enaki obliki kot prejšnji teden, ko so ga poslanci zavrnili. Županje vprašal o morebitnih amandmajih na predlog, zavladala je mučna tišina, ki jo je župan hladnokrvno prekinil s predlogom, da preidejo kar na glasovanje.
Najkrajšo sejo v zgodovini občine Žalec, ki bi trajala komaj dve do tri minute, je preprečil poslanec Zbora združenega dela Igor Glušič, ki je opozoril na težak položaj Komu- nalnega podjetja Žalec, katerega ustanovitelj je skupščina. Opozoril je na 19.000.000,00 SIT izgube in tudi povedal nekaj krepkih na račun predlagalca proračuna, ki to težko situacijo podjetja ni vzel v zakup. Po krajšem ponovnem retoričnem nastopu Vinka Debelaka, krajši razpravi Janka Kosa (SDP), so glasovali. Poslanci so izglasovali z enim glasom proti in petinšestdesetimi glasovi za letošnji proračun.
■ V. G.
Kritično v žalski Komunali
(■(»(•••»(••»itaiii«
Hladni radiatorji
Posledice nepokritih izgub so tu. V Kasazah smrdi. Odklapljali bodo tudi črpališča pitne vode.
Komunalno podjetje iz Žalca je prejšnji teden uresničilo prvo od večih groženj, izrečenih na zadnjem zasedanju skupščine, ko so občinski poslanci sprejemali letošnji proračun. V njem namreč ni predvideno pokritje izgube Komunale, ki zdaj znaša že 19 milijonov tolarjev.
V Komunalnem podjetju poudarjajo, daje za največji del izgube krivo republiško omejevanje cen njihovih storitev, ki tako ne pokrivajo realnih stroškov. Še vedno niso izterjali od uporabnikov poračuna za ogrevalno sezono 1991/92, ki naj bi bil pripravljen na zahtevo občinske skupščine, vendar zlasti kurilni odbor oporeka njegovi zakonitosti. Kurilni odbor je tudi poslal obvestila Žal-čanom, da poračuna niso dolžni plačati. Vendar paje izvršni svet prejšnji teden poravnal Komunali vse obveznosti porabnikov proračuna in neplačane račune najemnikov občinskih stanovanj. S tem je zagotovil na-
dalnje ogrevanje šole, vrtcev in zdravstvenega doma, medlem ko je 857 stanovanj le temperiranih. Čeprav naj bi kurilna sezona trajala vsaj še do sredine aprila, glede na vreme lahko tudi do konca tega meseca, so v teh dneh stanovanja, v katerih živi približno 2000 ljudi, mrzla.
Izvršni svet je v odgovoru na pripombo Komunalnega podjetja ob sprejemanju proračuna poudaril, da te izgube ne po pokril iz proračuna, vsaj dokler le-ta ni dejansko ugotovljena. V Komunali pa opozarjajo na posledice. Mrzli radiatorji so le ena izmed njih. Ker ni denarja za normalno delovanje čistilne naprave v Kasazah, v njeni okolici že močno smrdi, če pa se stanje v naslednjem mesecu ne bo uredilo, bo začel mulj teči neposredno v Savinjo. Če Komunala ne bo poravnala računa za električno energijo, bodo prisiljeni odklapljati celo črpališča pitne vode.
■ K. Rozman

JUTEKS
JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117
ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m?
Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA.
Vinil obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog.
Na kratko
Šest inovativnih predlogov
V Tovarni nogavic Polzela že več let uspešno deluje komisija za inovacije. Kot je povedal predsednik te komisije Marjan Galjot, je v preteklem letu prispelo na komisijo 6 inovativnih predlogov.
Po ovrednotenju so se razvrstili na 3 koristne predloge in 3 tehnične izboljšave. Za nagrade inovacij so izplačali 193.00 tolarjev, gospodarska korist v enem letu pa znaša 966.600 tolarjev.
Pomoč dijakov
-er
Od približno 250.000 davčnih zavezancev iz občine Žalec jih je davčno napoved v zakonsko določenem roku oddalo 92 odstotkov, v kar pa niso všteti vsi tisti zavezanci, ki imajo samostojno obrt. Vse napovedi morajo sedaj v občinski upravi za družbene prihodke vnesti v računalnik, pri čemer jim bodo letos v pomoč štirje dijaki iz Srednje računalniške šole v Velenju. Dijaki bodo pogodbeno delali vsako popoldne, vnos podatkov pa naj bi bil končan v desetih dneh. Prve odločbe bodo začele prihajati v poletnih dnehr.
■ rox
Mleko zaenkrat ostaja doma
Tudi mlekarno Celeia iz Arje vasi je prizadela prepoved izvoza mleka v države Evropske skupnosti in v Avstrijo. Določeno količino mleka Celeia v skladu s svojimi letnimi plani predela v Avstriji v mlečne izdelke, ki jih zaradi neustrezne tehnologije ne more v domači mlekarni in ki se nato vračajo nazaj na naš trg. Zdaj ta predelava ni možna. Od konca aprila do oktobra se količina odkupljenega mleka precej poveča in takrat mlekarna nekaj tega mleka tudi izvozi. Kot je povedal direktor Ervin Janežič, je Celeia lani izvozila v države zahodne Evrope približno 58 milijonov litrov mleka in mlečnih izdelkov. Ukrepi, ki jih je sprejela ES, bodo zato povzročili hude probleme, ko se bodo pojavili sezonski viški mleka in ko bodo zaloge mlečnih izdelkov doma postale prevelike. Da ne bi prišlo do popolnega zasičenja domačega trga, mora vlada čimprej sprejeti program ukrepov, s katerimi bo reševala viške mleka. V Arji vasi pričakujejo, da bo Avstrija kmalu ukinila to prepoved, saj zanjo velja le kot priporočilo, Evropska skupnost pa bo pri tem ukrepu verjetno vztrajala dalj časa.
Težave v Ferralitu
rox
Ko v Ferralitu ni prišlo do ustanovitve delniške družbe, kjer bi dobršen delež prispevali podjetniki iz Italije in Nemčije, so stvari precej zaostrile. Zamude prijave zaradi zamrznjene lastninske zakonodaje je dodobra obeležila gospodarsko poslovanje podjetja, ki paje prav gotovo ena izmed Žalskih podjetij s perspektivo, saj ogromno od svojega proizvedenega obsega izvozijo na tuje trge. Zaradi vsesplošne stimulacije, so delavcem v režiji skrajšali urni delovni dan za eno uro in približno za 15% zmanjšali plače. Recesijo na svobodnem trgu čutijo tudi v Ferralitu. Zaradi nizkih svetovnih cen, morajo iskati najcenejšo surovinsko bazo, ki paje dostikrat po kvaliteti zelo slaba. Tako se velikokrat zgodi, da drugo, tretjo kvaliteto prodajajo za domači trg, vse boljše pa gre v izvoz. Izvoz pa ne dovoljuje nobenih škartiranih izdelkov, kar dodatno otežuje prodajo na tujem.
■	vuf
V Preboldu nov samoprispevek
V žalski občini se iztekajo mnogi samoprispevki in tudi v Preboldu bo junija konec prvega petletnega zboranja denarja. Za novega, ki bi bil predvidoma 16. maja, so že izdali osnovni program. 30 odstotkov denarja, ki ga bodo, če bo samoprispevek izglasovan, zbirali bodo za kanalizacijo, petino denarja bodo namenili za vzdrževanje cest, polovico, največ pa za izgradnjo mrliške vežice v Marijei Reki in predviden prizidek k mrliški vežici v Preboldu.
■	-er
Velikonočni dnevi
Slovica, slovensko -švicarska konfederacija bo od jutri, 9. aprila, pa do nedelje, 11. april, pripravila v Novem Kloštru v Založah pri Polzeli prve velikonočne dneve. Teh dnevov naj bi se udeležili tako gostje iz Švice kot domačini. Jutri, v petek, ob 16. uri, bo pogovor na temo trpljenje otrok, žena in ostarelih v vojini, v soboto, 10. aprila, ob 16. uri bo predaval dr. Vekoslav Grmič pod naslovom Odrešitev pred zlom, nasiljem, sovraštvom in uničenjem, ob 18. uri pa bo blagoslov velikonočnih jedi. Na Veliko noč, v nedeljo, 11. aprila, ob 16. uri, bo velikonočna maša, ki jo bo daroval pater Ivan Arzenšek iz Petrovč, pela pa bo skupina Dominik iz Žalca.
■ -er, rox
Novice, ki odkrivajo tančice
Na Vranskem je Pizzeria Golobček priključila stari hiši zimski vrt - črno gradnjo. Zadnjič se je zbrala lepa gruča pred omenjenim objektom, ker je lastnik začel podirati. Hec je bil na koncu, ko so v množici opazili, da je kupil lastnik prevelika okna
in je moral le luknje za okna nekoliko povečati.
****
Poslanska pisarna dr. Janeza Zupaneca je dodobra zaživela. Takoj po prvoaprilski šoli, kako se govori, seje v petek 2. aprila oglasil v pisarni Vinko Debelak, žalski sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora. Tema pogovorov je do nadaljnega skrivnost. Gospod Debelek je ob koncu povedal, da je prišel s strahom, da pa odhaja zadovoljen.
****
Delegacija LDS in Republiškega sklada za demografsko ogrožena območja, kije v soboto 27. marca obiskala Dobrovlje, je obiskala tudi neko mamico na Dobrovljah, ki jim je popolnoma resno dejala, da so po partizanih izpred 50 let prvi ljudje, ki sojo obiskali.
Komaj je bila dana pobuda za izgradnjo osnovne šole v Gotov-ljah, že so se vneli prvi prepiri, kdo bo bodoči ravnatelj osemletke. Slišali smo, da je krušni oče kmečkega turizma v Gotovljah, predsednik Turistične zveze v Žalcu, Henrik Kranjc, najbolj resen kandidat za to mesto.

OBČINA ŽALEC
Sedaj tudi
Na Polzeli imajo še eno novost. Ob glavni cesti nas na to opozarja tabla, s katere nam ponujajo raznovrstne sadike. Gre za Vrtnarstvo Orhideja, ki so ga odprli Kuhar-jevi. Zaenkrat sta glavna delovna sila, če tako rečemo starša, ker sin Et-bin glavno skrb zaenkrat še posveča vrtnarski šoli, ki jo obiskuje in tako pomaga z navodili in nasveti. Ko bo končal bo lahko delo staršev podkrepil še po strokovni plati in breme vrtnarije prevzel nase.
Sicer pa imajo Kuharjevi plasten-jak in stcklenjak. Gojijo vse vrste sadik za cvetlična korita, za grobove in zelenjavne vrtove. Pri njih lahko kupite tudi rezano cvctje. Njihovi načrti pa sežejo še dlje. V bljižnji prihodnosti bodo odprli trgovino - vrtni center, kjer bo kupcem na voljo vsa oprema za vrtičkarje, mešanicc zemlje za sejanje okrasnih rastlin v lončke in korita, lončnice, vse kar
vrtnarija
bodo vzgojili v domačih rastljinjakih ter zaščitna sredstva in umetna gnojila, če bo le mogoče v majhnih količinah. Po vsem tem lahko
ugotovimo, daje vrtnarstvo Orhideja nekaj, kar bo zares popestrilo ponudbo na Polzeli.
■ Besedilo in slika: -er
M Si	«	Ki V.: M .......V S» l* ■ SK ■■■■■■ ■■■■■ w
S pesmijo v pomlad
Zveza kulturnih organizacij Žalec in Svoboda Žalec sta v soboto in nedeljo pripravila občinsko revijo oderskih pevskih zborov. Prireditev je bila pod naslovom S pesmijo v pomladi v domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Na dveh koncertih je nastopilo 20 pevskih zborov s skupaj več kot 400 pevci.
Nastopajoča ženska zbora sta bila iz Griž in Gotovlj. dekliški iz Gomilskega, moški iz Gotovclj. Vinske Gore. Petrove. Prebolda, Braslovč, Ponikve, Šempetra in Polzele. mešani iz Andraža, Tabora, Gomilskega, Polzele in Žalca, Okteti Adoramus iz Polzele, Savinjske in Žalca, Voglarji iz Vinske gore in kvintet Lastovka s Polzele.
Njihovo petje je ocenjeval Janez Močnik, profesor glasbene in likovne umetnosti iz Kranja, ki je ne-
posredno po končani reviji povedal: "Revija je bila zelo zanimiva, ker so bili vsi ti zbori zame čisto novi. Iz žalske občine se namreč noben zbor ne pojavlja na državnih tekmovanjih oziroma srečanjih. Pred revijo nisem vedel, kaj sploh lahko pričakujem. Presenetilo me je veliko število pevskih zborov, čeprav je veliko od njih majhnih skupin, kvintetov in oktetov, ki pravzaprav ne spadajo v zborovsko srenjo. Je pa žalska občina lahko zadovoljna z njihovim številom. Nekateri izmed njih so dosti dobri, vendar vsem ne uspeva doseči sprejemljivega zborovskega zvoka. Je pa seveda prav, da pojejo eni in drugi." Prav gotovo so tako menili tudi organizatorji revije, ki so prireditev naslovili S pesmijo v pomlad. Pomlad jc tu, pevcev je dovolj.
le priložnosti, ko lahko javno zapo-jejo, bi moralo biti več.
Profesor Močnik je za področno revijo izbral MePZ iz Tabora pod vodstvom Milana Kasesnika, MePZ iz Gomilskega pod vodstvom Tanje Cehner, moški pevski zbor iz Braslovč (zborovodja Marko Slokar) in MPZ s Polzele (zborovodkinja Mija Novak). Sicer pa so bili po njegovem mnenju izmed vseh nastopajočih najboljši že omenjeni mešani pevski zbor iz Tabora, Dekliški pevski zbor iz Gomilskega. ki ga vodi Tanja Cehner in oktet Admoramus s Polzele, zborovodja sta Marko Slokar in Mija Novak.Manjše skupine (okteti, kvinteti ter Dekliški pevski zbor, ki tekmuje na mladinskih revijah) se namreč področne revije ne morejo udeležiti.
■ -er, K. Rozman
Preteklost rodbine in trga
V petek sta Zavod za kulturo iz Žalca in Društvo zgodovinarjev iz Celja v žalski knjižnici organizirala predstavitev knjige "Korenine in Spomini", v kateri je zgodovinar Boris Goleč orisal življenje in delo scdeniih generacij obrtniško-posestniške rodbine Šušterič iz Žalca. Knjiga beleži čas od leta 1761. ko se jc kamnosek.Matevž Šušterič priselil v Žalec, pa vse do konca druge svetovne vojne, ko jc na smrt obsojen Josip Šušterič. prej ugleden Žalčan in politik. Zaradi delovanja v četniškem gibanju v času izgnanstva v Srbiji, je bil izbrisan iz zgodovine, uradno ni priznan niti kot ravnatelj Savinjske posojilnice v Žalcu. To jc bil pravzaprav razlog geneološke raziskave, katere pobudnik in sponzor je njegov
IRIS
V lastnih prodajnih
SLOVENJ GRADEC
Stari trg 304, tel.: (0602) 44 185,41 144
•notah
OPREME
NOVO MESTO Regerike košenice 65a, tel.: (068) 21 674
sin Uroš Šušterič. poslovnež iz tistih, ki so preživeli čas vojne na Ljubljane. Kot je sam dejal, je to nje- različnih straneh. Tudi v Žalcu, gov prispevek k resnični spravi vseh	a rox, slika -er
HCM
OPREMA
Najnižje možne cene oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji!
© 15% popust ob gotovinskem plačilu
© trimesečno obročno odplačilo brez popusta © petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero
S predstavitve knjige Korenine in spomin. V sredini avtor knjige Boris Godec, diplomirani zgodovinar.
Moški pevski zbor iz Vinske gore, ki ga vodi Maja Glavnik-Hriberšek, med nastopom.
PETROL
z vami na ooti
Šoštanj - "Likovni svet otrok'
Srebrni jubilej
Prišla je pomlad, ki je tudi letos privabila v Šoštanj mlade likovne ustvarjalce, njihove pedagoge in mentorje. Minulo soboto jih je bilo še posebej veliko. Razlog je bil jasen in več kot očiten - že 25. razstava "Likovni svet otrok". Tudi tokratno jubilejno je pripravila osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, njen pokrovitelj pa je bil Pil Pisani list. Pisalo se je leto 1969, ko je na omenjeni šoš-tanjski šoli vzklila ideja o organizaciji likovne razstave. Najbrž takratni pobudniki s tedanjim, zdaj že pokojnim ravnateljem šole Karlom Kordežem na čelu niso verjeli, da bo v teh letih dobila toliko novih oblik in takšno razsežnost. Najbrž tudi tega ne, da bo edinstvena akcija v Sloveniji dočakala srebrni jubilej. Pa ga je.
Dvorana šoštanjskega kulturnega doma jc bila pretesna za vse, ki so želeli zavidanja vreden jubilej, tako bogato in pestro ustvarjalnost mladih likovnikov primerno nagraditi. Med gosli so bili republiški minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, direktorica Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije Branka Lovrečič, vodilna moža velenjske občinske skupščine Srečko Meh in Pankrac Semečnik in mnogi drugi. V svojem pozdravnem govoru jc Slavko Gaber čestital mladim slikarjem, njihovim pedagogom in vsem, ki vztrajajo na začrtani poti s tolikšno mero ustvarjalnosti in delovne vneme. Pri tem seje šc posebej dotaknil pomena razstave same."Ne gre zgolj za likovno vzgojo", jc poudaril,"njena posebna vrednost je didaktična zasnova. Kajti, na šolah ni pomembno samo, kaj se počne, ampak kako neko stvar postorimo.
Zgodilo se je...
8. malega travna
Plesalke, Nataša Vuleta 5.r. levo); Tuširanje, Robi Bedek, 6.r.
Nenazadnje pa je arhiv, ki ob tem nastaja, neprecenljive vrednosti za generacije bodočih učiteljev in
učencev." Dela, ki ob tem nastajajo, naj bi odrasli sprejeli in se nad njimi tudi zamislili. Branka Lovrečič pa je med drugim povedala, da svet postaja celota in prav na izteku dobe analitičnosti mladi likovni umetniki s svojimi gledanji in izražanjem odraslim nudijo možnost narediti ta svet lepši.
Če napišemo še nekaj o letošnjem Likovnem svetu otrok, polem moramo omeniti, da je na tokratni jubilejni razstavi sodelovalo rekordno število šol. Od 22, kolikor se jih je udeležilo prve, sta bili na letošnji kar 102 od Lendave do Kopra. Učenci so ustvarjali na svobodno temo. Na razpis je prispelo približno 3000 likovnih del, za razstavo pa je posebna komisija odbrala 500 izdelkov. Na sobotni slovesnosti v domu kulture v Šoštanju so po posebnih merilih petim šolam oziroma likovnim pedagogom podelili enakovredne nagrade. Dobile so jih bolj ali manj znane dobitnice prejšnjih razstav: OŠ Neznanih talcev Dravograd (Nada Medved), OŠ
O razstavi so povedali:
Dr. Helena Berce - Golob,
predsednica strokovne komi- sije: "Ogromno dobrih stvaritev je tudi na letošnji razstavi. Pomembno je, da si jo pedagogi ogledajo, vedo kje so, kaj delajo in se ob tem kaj tudi naučijo. Naša likovna vzgoja je med najboljšimi na svelu. Jasno, zakaj. Ne izhajamo iz likovnega motiva, niti ni v ospredju likovna tehnika, ampak likovni poblem."
Slavko Gaber:" Risbe mladih uslvarjalcev kažejo, da se ob klasičnih učnih stvareh v šolah ravija pestrost, barvitost. In prav taka je sodobna šola, v kat-
eri prihaja do izraza tudi vzgojni trenutek. Novi slikarji so pri nas doma. Akcijo je vredno podpreti iz več razlogov. Bomo videli, kakšne okvirje si bo lahko nadela v prihodnje. Vsekakor si priznanje za trud zasluži tudi šola."
Emil Prah, ravnatelj OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj: "Razstava je dosegla
svoj pomen in namen tako v strokovnem kot v povezovalnem smislu. Še posebej velja opozoriti na zelo bogat arhiv. Mi bi se radi z njo uvrstili v širši slovenski prostor. Prav bi bilo, da bi državljani Slovenije in še kdo poznali Šoštanj ne samo po onesnaženosti, ampak tudi po razstavi Likovni svet otrok. Znotraj občine bi občani morali znati ceniti dejstvo, da takih prireditev v dolini ni veliko. "	■ tap
/f
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje Vsak četrtek v tedniku Naš čas
Na Cvetno nedeljo sle bili bolj ali manj dobro razpoloženi. Tudi glasovanje je polekalo tako.
I ANS.SIMONA LEGNERJA: "Slovenska pesem" 8 glasov
2.ANS.	DARKA ATELŠKA: "Pri Čuježu"	3 glasovi
3.FRANC	KOŠIR: "Ha ha, Košir se še ne da"	2 glasova 3.ANS. RŽ: "Jaka, lojtro brž" 2 glasova 5.ANS. FRANCA M1HELIČA: "Lončeni bas" 0 glasov
Tu pa so predlogi za nedeljo, 11 aprila (po abecednem redu, seveda):
1.ALPEN	VAGABUNDEN: "Polkaslimmung"
2.FANTJE	IZPOD ROGLJE: "Furmanska"
3.FANTJE	Z VSEH VETROV: "Stisni se k meni"
4.Ans.	NAGELJ: "Vračam se z gora"
5.PODKRAJSKI	FANTJE: "Ribič Jaka"

Vili
OŠ Ivana Cankar, Vrhnika (slika , OŠ MIha Plntar-Toledo, Velenje
Mihe Pintarja Toleda Velenje (Robi Klančnik), OŠ Matija Čopa Kranj (Meta Mauser), OŠ Antona Aškerca Velenje (Marjeta Valcl) ter OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (Vlado Potočnik), akademski slikar. Poleg tega je komisija še posebej nagradila naslednje šole, likovne pedagoge: II. OŠ Celje (Marija Cene), OŠ bratov Polančič Maribor (Majda Grajfoner), OŠ Križevci, Vzgojni zavod Smlednik (Slavko Zupan), OŠ Ponikva (Špela Kotnik) in OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj (Alenka Venišnik). Za prijetno razpoloženje vseh udeležencev slovesnosti v dvorani šoštanjskega kulturnega doma so poskrbeli člani New swing kvarteta. Ne po naključju. Tudi kvartet namreč letos praznuje 25 - letnico bogatega ustvarjanja.	■ tp
V času velikonočnega tedna bo tudi rubrika "Zgodilo se je" izšla nekoliko drugačna kot sicer. Za ta teden smo Vam izbrali nekaj zanimivosti, ki jih je prinašal Slovenski narod v letih 1872 in 1873. Čeprav se ne nanašajo na dogodke iz preteklosti Šaleške doline, upamo, da bodo ravno tako zanimive in kratkočasne.
Leta 1872
KOLIKO JAJC ENA KURA ZNESE, nam pove časopis deaždanskega društva za varovanje živali. Ena kura ima v jajčniku okolo 600jajc. Od teh šest sto znese prvo let, ko seje zvalila, povprek 20, drugo 120, tretje 130, četrto 114; poznejša leta se število jajc vedno znižuje in v devetem letu znese kura k večjemu še 10 jajc. Zato umne gospodinje kokoši ne redijo dalje, kot po štiri leta, razven ako so kure posebno redkega ali dragega plemena.
KRALJ KADILCEV TOBAKA. Blizu Rot-erdama na Holandskem je one dni umrl mož, ki je tobak nad vse čestil. S kupčevanjem si je lepo premoženje pridobil in si postavil grad blizu Roterdama, v katerem je ustanovil cel muzej za pipe. Vsaka vrsta pip, o kateri je le kaj izvedel, je morala biti zastopana v njegovi zbirki, kjer so te kadilne mašine bile po časih in narodih uredjene. V svojem testamentu je zapovedal, naj povabijo vse kadilce na Holandskem k pogrebu in naj dajo vsakemu 10 funtov tobaka in dve pipi najnovejšega izdelka za spomin. Razven tega je bilo v testamentu ukazano, da morajo vsi sorodniki in drugi, ki ga spremijo do groba, z gorečimi pipami za mrličem iti. Namestu zemlje naj mu tobakov
pepel v grob mečejo: Vsi ubogi iz okolice, ki z gorečimi pipami z njegovim sprevodom gredo, naj dobe vsako obletnico zopet 10 funtov tobaka in sod piva. V rako si je mož rekel dati tobaka, žvepljenk, kresalo in gobo. Izračunalo se je, daje mož, ki je 80 let živel, barem 80 centov tobaka pokuril. Bog mu daj dobro!
Leta 1873
NEVESTA KOT DOBITEK NA LOTERIJI. V Smolensku ter vsej provinciji se vrši štirikrat na leto čudno srečkanje. Jedini dobitek je mlado, lepo dekle; vsaka srečka velja 1 rubelj, izdajo jih pa 5000. Svota 5000 rubljev, katere iztržijo za srečke, je objednem dota onega dekleta. Kdor dobi srečko, poroči se torej z onim dekletom ter dobi 5000 rubljev. Ako mu dekle ne ugaja, prepusti jo lahko svojemu prijatelju, seveda z doto vred. Ako pa nevesti ženin ne ugaja, delita si 5000 rubljev ter se potem zopet razstaneta. To se zgodi navadno!
KOLESARJENJE KVARI NOGE. Neki strokovni čevljarski časopis konstatuje, da postanejo stopala vsled kolesarjenja daljša in širša. Tekom jedne sezone se razširi noga tako, da so čevlji premajhni. Izdelovatelji damskih čevljev opažajo, da treba čim dalje več čevljev višjih številk. Kolesarice dobivajo torej grde noge, ako se vozijo preveč.
Čeprav smo v prejšnji številki Našega časa napovedali prenehanje izhajanja naše rubrike, jo po daljšem posvetu z uredništvom in glede na datum izida prejšnje številke časopisa nadaljujemo do nadaljnjega-
■ Damijan Kljajič
GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * i I ASU M
Vsi, ki ste v prejšnji številki Našega časa iskali to rubriko, ste: jo iskali zaman. Za nikakršno pr-voaprilsko potegavščino ni šlo, čeprav je za izpad rubrike res bil kriv I. april in uredniški koncept prvoaprilske številke našega časopisa. Na 566. strani druge knjige zadnje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika je besedica (ker ima samo tri črke ji lahko rečemo "besedica") laž opisana takole: zavestno izrečena izjava z namenom zavajati v zmoto. 1. april je, odkar vem zase (pa tudi že mnogo pred tem) prepoznan za dan norcev, ali dan lažnivcev, če hočete. Kaj je bilo tisto, kar je gnalo ljudi v določenem zgodo-
vinskem obdobju, da so en dan v letu namenili kultu laži, ne vem. Prav tako ne vem v čem je smisel tega, za nekatere zelo pomembnega, za druge pa popolnoma nepotrebnega in nerazumljivega "praznika". Če gre pri vsej stvari za to, da tistim, ki sicer ne lažejo (čeprav sam ne poznam nikogar, ki se ne bi kdaj zlagal) omogoča ta dan, da se nekoliko pošalijo na račun svojih prijateljev in sorodnikov, ima to še nekak smisel. Če pa gre za to, da se tistim, ki lažejo vsak dan (in to debelo) zagotovi legitimna pravica za širjenje neresnice, je to absurd in z moralno etičnega stališča popolnoma nesprejemljivo dejstvo. Prav zanima
me, ali je bilo na ta dan nekje na
ozemlju bivših jugoslovanskih republik podpisano kakšno novo premirje, ali kje v New Yorku sklenjen kak nov sporazum o rešitvi krize na Balkanu, v Somaliji, ali na Bližnjem vzhodu. Kaj takega bi dejansko prešlo vsako mero dobrega okusa.
Ima pa laž, naj se še tako čudno sliši, tudi svojo dobro stran. Je namreč, in to se je že neštetokrat potrdilo v praksi, zelo hvaležna snov za pisanje pesmi. Verjetno ni ansambla, ki bi v svojem repertoarju ne imel vsaj ene pesmi, ki bi govorila o tem, kako je nekdo nekoga nekaj nalagal in ga s tem tako ali drugače prizadel.
Nekaj naslovov: Ne lažem ti, Ne bom ti lagal, Lyin' eyes, Would \ lie to you...
Kljub tej (edini) dobri strani pa laž ni in ne more biti vrednota. Zato seje nikar ne poslužujte, pa čeprav mislite, daje to včasih dobro. Če pa kaj takega že počnete na I. aprila, delajte to takrat, ko tega od vas nihče ne pričakuje. (To je nasvet za drugo leto). Zelo uspešna laž je tista v zgodnjih jutranjih urah, ko ljudje še nismo čisto budni in se vsega še ne zavedamo prav dobro. Prej ali slej pa vas bodo tako ali tako razkrinkali. Saj veste, laž ima kratke noge. In najkrajše so ravno prvega aprila, saj je že drugega vsega konec.
raj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
Velenjska skupina ŠANK ROČK se po koncertu 19. marca v Rdeči dvorani v Velenju pri-
GrabnerA
pravlja na snemanje dveh novih skladb. Pesmi bodo posneli v studiu Jork v Dekanih. In še nekaj. Da solidarnost med rockerji ne pozna meja, je med drugim pokazal tudi pevec skupine Šank ročk Matjaž Jelen, ki je nekaj tednov nudil zatočišče kitaristu skupine Crvena jabuka iz. Sarajeva, Zlatku Arslanagiču, ki seje, potem ko je pobegnil iz okupiranega in obleganega Sarajeva, na poti v Švico
ustavil v Velenju. *** MICHAEL
JACKSON je izjavil, da se do televizijskega intervjuja pred nekaj meseci sploh ni zavedal, da ga imajo ljudje za tako nenavadnega in prismojenega. *** Pri založbi A&M jc izšel nov STINGOV album z naslovom "Ten summon-er's tales". Največji hit s tega albuma je trenutno skladba "Love is stronger than justice". *** Dweezil(23) in Ahmet(l8) ZAP-PA, sinova kontroverznega rock-ovskega ustvarjalca Franka Zappe sta posnela LP. Njegov naslov je "Shampoo horn". *** METALLI-CO bodo na turneji po Evropi
spremljali mladi predstavniki prvovrstnega grunge ročka iz Seat-tla, skupina AL1CE IN CHAINS". *** Pri založbi Arista je izšla plošča z naslovom "Animals with human intelligence", skupine EN-UFF ZNUFF. Derek Frigo, Don-nie Vie in Chip Znuff z novim albumom dokazujejo, da so v odlični formi. Premetene kompozicije in nekonvencionalni aranžmaji delujejo na poslušalca zelo prepričljivo. Vplivov Chipsovega idola Johna Lennona pa na tej plošči ni zaznati. *** LIVING
C0L0UR, temnopolti težko-
metalci iz New Yorka, ki so s svojim glasbenim izrazom presenetili celo Micka Jaggerja, so izdali ploščo z naslovom "Stain". Z njo ne dokazujejo samo, da so odlični glasbeniki, pač pa opozarjajo tudi z angažiranimi (beri protirasis-tičnimi) besedili, kot npr. v skladbi "Auslander". *** Trije člani skupine 1NNER CIRCLE, znani po uspešnicah "Sweat" in "Ročk with you", posvečajo enako pozornost kot glasbi tudi svoji drugi Strasti - hrani. To je opazno že na prvi pogled, saj so vsi trije (milo rečeno) lepo rejeni. Skupaj tehta-
jo kar blizu 500 kilogramov. Morda je vzrok, daje temu tako v dejstvu, da so jim prvi nastop davnega leta 1970 plačali kar s šestimi porcijami kozjega mesa. *** 10. aprila bo izšel nov single EROSA RAMAZZOTTIJA, ki naj bi najavil izid njegovega novega albuma konec tega meseca. Eros je sicer trenutno na počitnicah na zahodni obali ZDA, kjer se večino časa zabava z vožnjo z motornim kolesom po ameriških avtocestah. V zasebnem


snow
življenju je, potem ko se je leta 1991 razšel s svojim dekletom Donatello, še vedno sam. Pravi, da gaje ločitev zelo prizadela, toda, ker je bil zelo zaposlen s snemanjem plošče, ni imel časa misliti na to. Novi LP sicer obljublja nov, mnogo trši zvok, ki ga pri Erosu nismo vajeni. *** RIGHT S1D FRED bodo ves prihodek od prodaje njihovega najnovejšega singla "Stick it out" namenili pomoči lačnim otrokom v Afriki. Spesmijo bodo nastopili tudi na prireditvi "Comic relief day", ki jo v dobrodelne namene
pripravljajo angleški umetniki v sodelovanju s televizijo. *** Nova zvezda rapa se imenuje SNOW. Njegov single "Informer" je že kmalu po izidu, zasedel vrhove kanadsko ameriških lestvic. Pesem govori o najbolj mučnih trenutkih v življenju tega 23-letnika iz Toronta (Kanada), ko je kar osem mesecev preživel v priporu, potem ko so ga po krivem osumili umora. Rappersko ime SNOW (sneg) se gaje prijelo že pred let na hip hop sceni v Toron-tu, kjer je bil takrat edini belec.
■ Mitja Čretnik
Frizer svetuje
(Horoskop)
X OVEN 21. marca do 21. aprila
Šc najbolje bo, čc sc boste ves teden rahlo brazdali in tudi takrat, ko bi najraje povedali zelo na glas, molčali. Le tako se boste izognili številnim prepirom, ki vas sicer močno vržejo iz tira. Načrt, ki ga že dolgo kanite izpeljati tako raje odložite na primernejši čas. Konec tedna bo že mirnejši, zato si takrat privoščite, vzemite pa si tudi čas samo zase.
tf BIK oti 22. aprila do 20. maja
Pričeli se bodo bolj veseli in optimistični časi za vas. Ne poskušajte kaj spreminjati v vašem življenju, ker je sedaj vse postavljeno tako, da imate odlično izhodišče. Bo pa še najbol je, če se izogibate prijateljev, ki so trenutno v krizi in se jim zdi vse črno. To je namreč nalezljivo, vi pa trenutno rabite pozornost in ljubezen, ki jo bo iz dneva v dan več.
H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija
Razkorak med željami in možnostmi je zaenkrat še velik, vendar se bo oddaljenost med njima počasi zniževala. Če boste delali z glavo, bo šlo kar dobro, le emocije poskušajte v teh dneh potisniti na dno. Nekateri so vas namreč spregledali in bodo poskušali z vašo dobrodušnostjo malce žonglirati. Zaljubi jeni boste še bolj, kot ste si lahko mislili, zato bo konec tedna lep.
G RAK od 22. junija do 23. avgusta
Teden bo ugoden predvsem za rake, ki so rojeni v drugi dekadi. Obeta se kratko potovanje, ki se ga morate udeležiti, sicer vam bo še lep čas žal. Ideje se bodo kar same rojevale, takoj bodo sprejete in se pozneje izkazale kot zelo uspešne. Tudi zato boste spoznali kar nekaj zanimivih ljudi, ki vam bodo v poslovnem življenju še veliko pomagali.
si LEV od 23. julija do 23. avgusta
Odkrit pogovor lahko prinese veliko simpatij, lahko pa se zgodi ravno obratno. Ker je položaj planetov za vaš znak trenutno ugoden, se bo pri vas zgodilo prvo. Zato kar pogumno poglejte osebi, ki vas že dolgo vznemirja v oči in se pogovorite z njo. Malo vam bo pri tem pomagalo tudi srečno naključje, nekaj pa boste morali storiti sami. Finančne težave bodo kmalu mimo.
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Ko se boste dobro pogledali v ogledalo, boste ugotovili, da vam kak.šna kratka dieta ne bo prav nič škodovala. V zimskih mesecih ste pretiravali s hrano in pozabili na rekreacijo, zato sedaj prav gotovo ne morete biti najbolj zadovoljni s svojim izgledom. Sploh, ker želite nekomu več kot samo ugajati. Ta vas je že opazil, venadar bo bolje, če pustite času čas in ne hitite.
£ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Nekdo se bo želel vmešavati v vaše zasebno življenje, kar morate takoj preprečiti. V njem je trenutno toliko nejasnosti, dajih lahko vsak vsiljivec vse prehitro izkoristi in vam prej škoduje kot koristi. Sicer pa bo teden precej delaven in tudi uspešen na tem področju. Še več zadovoljstva boste našli v skritih srečanjih z nekom, ki vam že dolgo ne da mirno spati.
lit ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Nehote boste občudovali nekoga, ki se vam zdi nedostopen in se ga kar malo bojite. In nehote se bo iz tega rodila ljubezen, ki bo morala skozi mnoge preizkušnje, saj bo stvar prej nenavadna kot kaj drugega. Načrte boste hitro spreminjali, saj vam jih bo prekrižalo več stvari. Pričakujete lep in zanimiv konec tedna, pa se zna to skaziti, vendar ne po vaši krivdi.
/ STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
V tem tednu vam položaj planetov ni najbolj naklonjen, zato bodite zelo previdni. Dobro opazujte vse okoli sebe, saj vas lahko to reši marsikatere neprijetne situacije. Sploh pa si ne umišljajte kakšnih resnih poslovnih pogovorov, če bo le mogoče, jih odložite na ugodnejši čas. Posvetite se svojim hobijem, ki ste jih v zadnjih tednih prav zanemarjali in dobro prisluhnite partnerju!
v)o KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Dovolj vam bo vsega, želeli si boste le brezdelja in mirnih dnevov. Zal ne bo šlo tako zlahka, kaj lahko se vam zgodi, da se te želje ne bodo uresničile, če ne boste zboleli. K temu pa vam tudi ne manjka veliko, zato na svoje zdravje bolj pazite. Nekdo vas bo opravljal in s tem spravil v prav neprijeten položaj, zato se ne dajte kar tako. Če bo treba, kar povzdignite svoj glas.
~ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Vedno bolj negotovi boste, za nameček pa tudi nedelavni. Takšno stanje je posledica osebnih težav, ki se še ne bodo tako hitro uredile. Rojeni v drugi dekadi boste imeli bolj ugodne dneve, celo nekaj zelo dobrih idej boste želeli uresničiti. Zlahka ne bo šlo, ker vam okolica ne bo najbolj naklonjena, želite, da boste svojo ljubezensko zvezo ohranili, pozabite na trmo.
K RIBI od 20. februarja do 20. marca
Po dokaj napetem in nič kaj prijetnem tednu se boste počasi oddahnili in pričeli mirneje dihati. Res, da ste si večino težav na glavo nakopali sami, ampak takšni pač ste. Prevečkrat računate na poštenost ljudi, s katerimi imate opravka, kar vas je že nekajkrat drago stalo. Tudi v osebnem življenju se bo tok dogodkov obrnil vam v prid in to ne le iz ene smeri. Previdnost ne bo odveč.

SLKSeJCffRRfi UTETKfi
I Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ), tel.: 855-283 |
Za bližajoče se praznike
lahko pri nas naročite vse vrste tort, biskvitne in orehove kolače, potice...
DROBNO PECIVO LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH "BRODEJ" v Gaberkah in "BOHAČ" v Nazarjah.
Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka - od 9. do 19. ure.
Nove jedi na vašem jedilniku
Bržole s čebulo
Potrebujemo: 3/4 kg bržole, 3 dag moke, 5 dag olja, 2 čebulici, voda ali juha, 1/2 dl kisle smetane
Bržole operemo, potolčemo, solimo, povaljamo v moki ter hitro opečemo na vroči masti po obeh straneh in preložimo v drugo posodo. Na olje damo drobno zrezano čebuio; ko zarumeni, dodamo opečene bržole, jih zalijemo z juho ali vodo, da se v njej skrijejo, popopramo, vse malo pomešamo, pokrijemo in pustimo, da počasi vre 1 do 1 1/2 ure. Nazadnje dodamo še smetano, naložimo bržole na krožnik, jih polijemo z omako in serviramo.
Ciganske bržole
Potrebujemo: 3/4 kg bržol, sol, 4 dag olja, 3 dag slanine, 1 1/2 čebule, 1 krompir, 2 paradižnika, 2 dag moke, voda ali juha Bržole s kostmi vred potolčemo, osolimo in na vroči maščobi opečemo po obeh straneh. Nato jih vzamemo iz kožice. Na olje, na katerem so se pekle, damo na kocke zrezano slanino ter sesekljano čebulo in oboje zarumenimo. Dodamo na listke zrez-an surov krompir in razpolovljene paradižnike. Na vse to položimo opečene bržole, drugo poleg druge in pokrite dušimo do mehkega. Spočetka bržol ni treba zalivati, ker dajejo paradižniki dovolj soka. Ko se sok posuši, vzamemo bržole iz kožice in jih postavimo na toplo. Kar pa ostane v kožici popra-šimo z moko, zalijemo z juho ali vodo in dobro prevremo. Omako pretlačimo na bržole in damo na mizo.
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
S KREDITOM LJUBLJANSKE BANKE -SPLOŠNE BANKE d.d. VELENJE HITREJE DO STREHE NAD GLAVO
Naša ponudba stanovanjskih kreditov vam omogoča:
-	nakup komunalno opremljenega zemljišča, stanovanja ali stanovanjske hiše
-	prenovo stanovanja in gradnjo ter prenovo stanovanjske hiše
Pogoj za najem kredita je predložitev ustrezne gadbeno-tehnične dokumentacije, višina kredita pa je odvisna od kreditne sposobnosti vas in vaših družinskih članov, če skupaj rešujete stanovanjski problem.
Realna obrestna mera je 20 % letno z delnim pripisom revalorizacije in z dobo vračanja do 10 let. 5o % odobrenega kredita lahko porabite v gotovini, 5o % pa na osnovi dokumentacije.
Če je naša ponudba za vas dovolj zanimiva, se oglasite pri naši banke v ekspozituri Mozirje in ekspozituri Šaleška v Velenju, kjer bostijiobili tudi vse ostale informacije.
Poleg novo hipijevstva bo v modi letošnje pomladi in poletja še kar nekaj stilov. Prvi je res primernejši za mlade, za tiste srednjih let ali tudi čisto mlade pa bo spet zelo moden stil, ki išče navdih v mornarskih uniformah.
Barve so značilne. Snežno bela in temno modra, tu in tam še nekaj rdeče in obvezni zlati dodatki. To je povezano prav z vso garderobo. Bluze bele, z modrimi obrobami in zlatimi gumbi, prav tako
jakne. Hlače so lahko tudi črtaste,
■ ' -'

vendar v barvah, značilnih za "mornarski"stil, lahko pa so bele ali modre, prej široke kot ozke. Pri tem stilu je tudi veliko pletenin, večina modelov paje izdelana iz bombaža ali viskoze.
Če vam hlače ne "dišijo", bo zelo modno ozko belo ali modro krilo, ki ga spredaj krasi "zlata" zadrga po vsej dolžini, ki naj kar pokrije kolena in še nekaj meč. Če boste našli še čevlje v modro beli kombinaciji, potem bo izgled po-polen.
•053?

Dobro je vedeti
Vonj znoja
Lizol, razredčen z vodo, bo prav gotovo odstranil neprijeten vonj po znoju, če oblačila pred pranjem na vseh delih, kjer so madeži znoja, premažete s to zmesjo. Nato oblačila operete kot običajno. Znojne madeže boste lahko očistili tudi z mešanico dveh žlic amoniaka, žlice soli ter dveh decilitrov vode.
Vremenska
pro roko vanj a
v obliki pregovorov
os Sušeč bo
Kolikor dni so žabe pred svetim Jurijem reg-Ijale, toliko dni po svetem juriju bodo molčale. Sv. Jurij kaže duri. Svetega jurija luža, o kresu suša.
Svetega Jurija dež in svetega Petra suša. raduje se kmetovalcu duša.
Svetega Tibureja (10.) polje zeleno, dobra bo letina, zrnje jekleno.
••••••
Imenski koledar
8.	4. Valti, Valter, Bertl, Tevž
9.	4. Marinka, Truda, Črtomir, Ljubo
10.4. Jelko, Alenka, Polona, Feliks
11.4. Filip, Stanko, Biserka, Domen 12.4. Julij, Lacko (Lazar), Zeno
13.4. Ida, Tinko (Martin), Ervin
14.4. Jošt, Dunja, Lida, Justin
O Lunine mene
13. 4. zadnji krajec

..r. ...........
Moda
Priložnostne pričeske
Rajko Pečnik, frizer inštruktor
Ob raznih priložnostih (osebni prazniki, povabilo na slavnostno večerjo ali maturantski ples) želite, daje vaš izgled nov in nevskadanji. Ob novi obleki in dodatkih nosi velik delež tudi lepo oblikovana pričeska, ki vam bo pristajala in poudarjala lep izgled obraza in vašo obleko. S posvetom s frizerjem boste hitro ugotovili, kakšna pričeska se najbolj poda vaši toaleti. Zelo pomembno je, kakšno dolžino las imate. Vse tri dolžine se lahko z veliko kreativnosti oblikujejo v nepozabno pričesko.
Predstavljamo vam tri modne novosti.
Mornarji ne odnehajo
Lasje so pristriženi v krajši paž, trajno preparirani in naravno posušeni. Na sprednjem delu je oblikovan bogat vrtinec. Pričeska poudarja ženstvenost in je zelo zaieljena.
Nekaj eks-travagantnega, zakaj pa ne, ob primerni toaleti dosežete harmonijo. Poudarek na modni bani las uiprimeren make upu. Opazili vas bodo!
Dolge lase se da speti v čudovito pričesko. Stil pričeske je primeren za svečane in druge priložnosti. Oblikovanje pričeske je dolgotrajno in zahtevno, rezultat pa bodo opazili vsi. Prav gotovo boste v središču pozornosti.
KS Šentilj
Novi telefonski priključki
V KS Šentilj so to pomlad pričeli zelo delavno. Prejšnji ponedeljek so zabrneli stroji in izgradnja novega telefonskega omrežja, s katerim bo do telefona prišlo 84 novih naročnikov, krajanov Šentilja, seje pričela. Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentilj Ivan Jelenjektenju dodal: "Zelo veseli smo, da so se dela končno pričela, saj to za naš kraj veliko pomeni. Vendar je delež vsakega novega telefonskega naročnika visok, vsakdo je moral odšteti 4100 DEM v tolarski protivrednosti. Gradbena dela izvaja zasebnik iz Šentjurja, krajani bodo
Predsednik sveta KS Šentilj Ivan Jelen
pomagali le pri finalizaciji. Dogovor s PTT podjetjem
Celje je tekel vse od lanskega marca. Tako dolgo zato, ker se nismo mogli uskladiti glede cene, saj je bila ta previsoka. PTT nam je kot pogoj za izgradnjo nove centrale postavil 140 novih naročnikov, ker jih toliko ni, bomo morali biti zadovoljni s staro."
Poleg prizadevnega predsednika sveta krajevne skupnosti dela pri tem projektu še 7 članski gradbeni odbor, ki ga vodi predsednik Milan Kajzer. "V tej smeri je zelo požrtvovalen, vem, da če bi bil sam, ne bi mogel vsega tega izpeljati." k temu doda Ivan Jelen. Istočasno
namreč delajo odsek 3 cest v dolžini 1800 m. To so makedam-ske krajevne ceste, ki so resnično potrebne obnove. Sredstva za to posodobitev so v KS dobili s samoprispevkom, hkrati paje vsak krajan, ki bo to cesto uporabljal, odštel še 2000 DEM v tolarski protivrednosti. Vse seje torej zvalilo na pleča krajanov samih, saj so bile vse poti in prošnje Ivana Jelena, da bi k posodobitvi telefonije in cest kaj prispevala tudi občina, zaman. V KS hkrati delajo še zaseben odsek 350 m dolge ceste, ki jo bo financiral zasebnik Edo Glušič.
■ b š
Krajevna skupnost Šalek
tf
Tako se sprašuje predsednik sveta krajevne skupnosti Šalek Franc Rogan. Razlogov za to ima kar nekaj.
Najbolj tehten je izgradnja vodovoda v zgornjem in spodnjem delu Šaleka. 40 gospodinjstev si želi, da bi na njihovih vodovodnih pipah pritekla zdrava pitna voda ob vsakem času. Pred dvema letoma so se urejevanja zadeve lotili, v drugi polovici lanskega leta pa so krajani zgornjega dela Šaleka že zavihali rokave. Pri kopanju, položitvi cevi in nato pri zasipanju poti so opravili 2500 udarniških ur, zbrali so tudi milijon 300 tisoč tolarjev denarja.
"Dela so v polnem zamahu. Potrebno je zgraditi še zbiralnik. Spodnji del Šaleka ostaja glede reševanja oskrbe s pitno vodo nedotaknjen. Po predračunu rabimo še vsaj 5 milijonov tolarjev. Kje jih bomo dobili, ne vemo. Samoprispevka nimamo, krajanov pa ni mogoče obremenjevati v nedogled. Upamo, da nam bo občinski proračun bolj naklonjen. Sicer pa mislim, daje sedaj na vrsti za nekoliko širšo pomoč naša krajevna skupnost. Čas bi že bil. Tudi če bi tisti, ki o tem odločajo, vzeli pod drobnogled minulo delo."
Kar precej težav krajanom povzroča to, da z enim delom sodijo k mestnim, z drugim pa k primestnim krajevnim skupnostim. Potreb imajo zato več kot druge. Vzdrževanje makadamskih cest zahteva kar nekaj denarja. Njihova šola je še vedno brez zunanjih igrišč, nadvse radi bi kaj storili za lepši, urejen videz svojega kraja. K temu sodi marsikaj, od lepih cest do urejene kanalizacije, izgradnja prizidka h gasilskemu domu. Tako bo krajevna skupnost imela vsaj svoje delovne prostore. Danes mora gostovati. "Še kopica drugih težav je. Ljudje so jih po svojih
močeh in zmožnostih pripravljeni reševati. Kako, so dokazali že pri izgradnji kabelskega omrežja, telefonije, sedaj pri vodovodu. Le drugi to premalo cenijo. Konkreten dokaz za to je predlagana razdelitev letošnjih proračunskih sredstev. 7 milijonov tolarjev naj bi dobile za svoje delovanje stranke, prav toliko vse krajevne skupnosti v občini Velenje. Nekaj bo treba narediti: ali opredeliti vlogo krajevne skupnosti drugače ali pa ji za njeno delo dati več denarja" je sklenil pogovor Franc Rogan.
■ tp
OS bratov Letonje Šmartno ob Paki
"Spoznajmo Evropo"
Toliko govorimo o Evropi. Tako zelo si želimo priti vanjo. Učenci na predmetni stopnji, njihovi starši in učitelji osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki so bili minulo soboto v tej obljubljeni deželi. Seveda na svojstven, nadvse zanimiv, a hkrati poučen način.
V Evropi so bili z znanjem o njenih deželah, z zbranimi predmeti, z glasbo, z značilnostmi njenih narodov in narodnosti, kulturnimi zanimivostmi,... Vse
to pa so ponudili tistim, ki so se udeležili letošnjega dneva odprtih vrat šole oziroma zaključnega dejanja raziskovalnega dela, v obliki priložnostne razstave, kviz tekmovanja in kulturno - zabavnih točk. O prikazanem znanju ne velja izgubljati besed - bilo gaje precej; o zabavi prav tako ne - vse zvrsti in za vsaka ušesa gotovo nekaj; zadovoljstvo, ki gaje bilo moč razbrati na obrazih sodelujočih in gledalcev, paje samo po sebi govorilo o oceni, ciljih in smisel-
nosti projektnega dela. Le še tako naprej! Dan odprtih vrat so na omenjeni šoli pripravili tokrat drugič zapored. Projekt Spoznajmo Evropo sodi med prizadevanja učiteljev in učencev šole približati, seznaniti starše, okolje, v katerem delajo in živijo, z dejavnostjo znotraj in tudi zunaj zidov hiše učenosti. Izziv je uspel, odziv pa bo najbrž vsem, ki se trudijo, zahvala za trud in hkrati spodbuda za podobna dejanja v prihodnje.
■ tp
Rekli so:
Slavica Pečnik," nosilka" akcije in idejni vodja projekta:
"Lani jeseni smo začeli, danes se je "dogodilo" zaključno dejanje kot rezultat dvomesečnega raziskovalnega dela. Tokrat smo spoznavali Evropo glede na interese
učiteljev in učencev po posameznih področjih. Lani po razredih. Zbirali smo propagandni material, druge predmete in zanimivosti, pisali na razna konzularna predstavništva v Ljubljani, na sedež Sveta Evrope v Strasbourg. Brskanje po leksikonih, priročnikih smo delno vključili v ure
pouka, največkrat pa so za tovrstno delo učitelji in učenci porabili svoj prosti čas. Na zaključni prireditvi smo pokazali, kaj smo delali in kako. O tem smo dan prej tudi poročali. Učenci so spoznali, da smo Slovenci že od nekdaj v Evropi, in dajo premalo poznamo. Od pouka ne bi nikoli toliko odnesli kot so pri spoznavanju Evrope na neprisiljen, nešolski način. Takšne akcije so tudi priložnost, da se starši med nami malo dlje pomudijo in si znanje svojih otrok "ogledajo v živo".
Marjan Kolenc:
"Spodbudno in vse pohvale vredno dejanje. Prav na takšen način starši njihovo delo lahko najbolje spoznamo. Zelo dobri so naši otroci, dobre mentorje imajo. Tema je bila sploh zelo zanimiva in poučna ne samo za otroke, ampak tudi nas starše."
Praznik Kristusovega vstajenja praznujemo vedno znova, leto za letom. Vendar nam vsako leto na novo spregovori, nagovori vsakega vernega človeka. To je praznik veselja vseh kristjanov, kajti Kristus je premagal smrt in vstal v resnično življenje. Pred tem veselim dogodkom so se odvijale stvari, ki nikakor niso bile prijetne za Jezusa in tudi ne za njegove učence.
Jezusa so prijeli.
Judovske oblasti so dolgo časa iskale pravi trenutek, da bi Jezusa prijeli in ga utišali. Ker seje njegova priljubljenost vedno bolj stopnjevala, je bilo to zmeraj težje storiti. Ko je prišel v Jeruzalem na praznovanje pashe - velike noči so začeli podrobneje izdelovati načrt njegovega prijetja. Vendar to ni bilo tako preprosto. Kakor sem že omenil je bila Jezusova priljubljenost zelo velika in zato so bile judovske oblasti v veliki zadregi: "Jezus je vsak dan učil v templju. Veliki duhovniki in pismouki so iskali priložnost, da bi ga umorili. Enako tudi prvaki ljudstva, vendar niso
vedeli kako, kajti ljudstvo gaje zavzeto poslušalo" (Lk 19, 47 - 48). Če bi namreč Jezusa prijeli sredi njegovega učenja množic, bi prav gotovo prišlo do velikih nemirov. Zato se je pojavila velika priložnost, ko seje ponudil eden izmed njegovih učencev, prijateljev, da jim izda kraj, kjer se bo ponoči zadrževal Jezus. Vsi štirje evangeliji kažejo, da seje zarota kovala za zaprtimi vrati. Glavni cilj zarote paje bil, kako se znebiti Jezusa.
Križ je središče krščanstva.
Ko beremo poročila o Jezusovem križanju, postane očitno, kako
Srečanje ■■■■■■■
Devet križev Kr ulove mame
Nad šentiljsko dolino je počasi legal večerni mrak, ko sem se ustavil na dvorišču pri Ocepkovih ali po domače pri Krulovih. Gospodinjo, ki je ravnokar prišla iz hleva s polno posodo mleka, sem povprašal po materi.
"V kuhinji so, kar notri stopi," je odgovorila. Ko sem se čez nekaj trenutkov znašel v prostorni kuhinji, sem bil nemalo presenečen. Bil sem prepričan, da bom našel Krulovo mamo sedečo v kakšnem gugalniku, paje bila na nogah in nekaj brkljala okrog štedilnika. Seveda to ne bi bilo nič nenavadnega, če ta žena ne bi nosila na svojih ramenih teže devetdesetih let. V njenem rojstnem listu namreč piše, da seje rodila 1899 leta. Cecilija Ocepek je tako s svojimi 94. leti najstarejša krajanka v Šentilju. Ko sva se potem pogovarjala sedeč za veliko kuhinjsko mizo, mi je potožila, dajo zapuščata spomin in sluh, tudi noge je ne ubogajo tako kot nekoč, saj ne more več peš v cerkev. Pripovedovala mi je o svoji mladosti, ki jo je preživela na svojem domu v Kotah pod Sivčnikom. Pri Jakobovih, tako se domačije še danes drži hišno ime, je bila družina dokaj številna. Če so hoteli, daje bilo tudi pozimi kaj dati v lonec so morali vsi trdo delati. Tako so Cilki ob trdem delu in redkih trenutkih zabave tekla dekliška leta. S 24. seje poročila in se preselila na Gorico, kakor se imenuje ta mali zaselek postavljen na vzpetino. Veliko sva se še ta večer pogovarjala. Seveda meje najbolj zanimalo, kako je teklo življenje nekoč v tej dolini. Izvedel sem veliko stvari. Počasi sem pričel dvomiti o njenem slabem spominu, tako natančni so bili njeni podatki. Za konec najinega pogovora sem jo še povprašal za recept, kako človek dočaka tako visoko starost. S tem vprašanjem sem jo spravil v zadrego, saj mi enostavno ni znala odgovoriti. Dejala pa mi je, da ni bila nikoli posebno trdnega zdravja. To zadnje me je kar precej začudilo, in verjamem, da nisem edini.
"Da ne boš pisal kakšnih neumnosti o meni," mi je še zažugala, ko sem odhajal.
Zunanj je bila že noč. Nebo nad Sivčnikom je še vedno rahlo rdelo. Od farne cerkve , ki je vsa osvetljena stala sredi doline, je priplaval žametni glas večernega zvona, in se spajal z idilo podeželjskega večera. Pogled na vse to je bil ravno tako lep kot maloprej večerna zarja.
■ M. Hrusti

zelo je Jezus trpel. Izdali in zapustili so ga njegovi najbližji prijatelji in učenci; voditelji ljudstva so ga tepli, zaničevali in križali na najstrašnejši način. Kljub vsemu temu so Jezusovi učenci v križanju kmalu videli središče svoje vere. Nekaj tednov po Jezusovi smrti je Peter govoril množicam v Jeruzalemu: "Njega so - prav kakor je Bog hotel in predvideval - vam izročili, vi pa ste ga po rokah krivičnežev pribili na križ in umorili" (Apd 2, 23).
Jezusovo križanje je bilo nekaj strašnega, a pri tem ni šlo samo za umor nedolžnega človeka. Križ ni bil naključje. Jezus je svojim učencem pogosto govoril o prihodnosti, v kateri je predvidel božji načrt, da bo moral trpeti, umreti in končno vstati. V svoji smrti je videl del naloge, ki jo je dobil od Boga: najpomembnejši del svojega poslanstva. Svojo prihodnjo smrt je primerjal ognjenemu krstu.
Vstajenje - vrhunec velikega tedna.
Za kristjane, ki praznujemo veliko noč, je vrhunec velikega tedna velikonočno jutro, nedelja, ko se spominjamo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Po starem cerkvenem izročilu ta dan duhovnik pozdravi vernike: "Gospod je vstal!", občestvo pa odgovori: "Res je vstal!"
Jezusovo vstajenje je dalo smisel vsemu njegovemu življenju,
trpljenju in smrti.
Če krščansko vero primerjamo zgradbi, je vstajenje temelj. Trdno prepričanje, da Jezus ni ostal mrtev v svojem grobu, je ena izmed glavnih novozaveznih tem. Ker je tako odločilnega pomena, moramo biti popolnoma gotovi, daje smiselno verovati vanj. Z Jezusovim vstajenjem krščanska vera stoji ali pade.
Če je res, kot trdimo kristjani, da se je vstajenje dejansko zgodilo, moramo začeti drugače razmišljati o Jezusu. Ne moremo več misliti o njem kot o domiselnem pripovedovalcu zgodb, ali o pronicljivem učitelju morale. Če je Jezus premagal smrt, mora biti Gospod, ki nam lahko vliva zaupanje, da bomo z njim večno živeli. Zaradi tega lahko od nas tudi v tem življenju zahteva zvestobo in ljubezen. Zato je tako bistveno, da samo odkrijemo, ali se je vstajenje zgodilo ali ne. Od tega prepričanja je odvisno naše gledanje na Jezusa in naše življenje.
"Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal... Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim." Tudi kristjani moramo
doživljati Jezusovo vstajenje kot največjo osebno srečo, da lahko drugi razberejo to resnico iz našega življenje.
Ponesimo Kristusa Vstalega v ta svet, ki nas večkrat navdaja z obupom in malodušnostjo.
"Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je vstal od mrtvih, več ne umrje; smrt nad njim več nima oblasti." (Rim. 6, 8-9).
S tem zaupanjem in vero, kije prekvašala apostola Pavla, glejmo tudi mi v življenju odkrito v oči. Le tako nam bo uspelo rasti v vsem Lepem, Dobrem in Svetem.
Vse to vam želimo - Vaši duhovniki.
©©©o©
Jajca
-	Že spet tako majhna jajca! se pritožuje Franc pri zajtrku.
-	Prav imaš. Ti trapasti kmetje bi res lahko pustili jajca v gnezdih malo dalj časa, da bi vsaj zrasla kot se spodobi.
Služkinja
Služkinja išče v posredovalnici za delo službo in daje pogoj:
-	Ampak v družino kakšnih intelektualcev ne maram.
-	Zakaj pa ne?
-	Enkrat sem že bila v taki družini in kadar so se kregali, sem morala potem vedno pol besed iskati v slovarju!
Vozniški izpit
-	Zakaj ne bi šel opravljat vozniškega izpita, oče? saj sem vendar že dovolj star!
-	Ti že, ti, toda naš avto ne, je oče neusmiljen.
Ura
-	Jože, kaj si ti res tako starokopiten, da nisi premaknil ure?
-	Nisem je in je ne bom!
-	Zakaj pa ne?
-	Ker je nimam.
Odlična služba
Srečata se Janez in Francelj in janež ves žari od zadovoljstva:
-	Dobil sem odlično službo, Francelj! Takoj za začetek so mi dali deset milijonov!
-	Hudika, kakšna služba pa je to?
-	Pri podjetju sem za kurirja, pa sem jih nesel v banko!
Diplomat
-	Ne razumem, kako moraš občudovati novi klobuk svoje žene, ko je vendar pravcato strašilo!
-	Vem, dragi prijatelj, a če bi ga kritiziral, bi takoj tekla po drugega!
Nauk
V nekaterih primerih je najboljši način, da obvarujete svoj obraz to, da njegov spodnji del držite zaprt!
Oglas
Prosim vrnite mi mojega papagaja. Prepoznali ga boste po tem, da na klic "DRAGI" odgovori "PUSTI ME NA MIRU."
Sardine
-	Imate sardine?
-	Imamo. Katere pa želite: španske, francoske ali domače?
-	Vseeno! Ne bom se pogovarjal z njimi.
On že ve
-	Mama, omaro sem prevrnil.
-	To moraš očetu povedati.
-	On že ve, ker leži pod njo.
Uspeh
-	Jože, štiri leta si že v Ljubljani. Ali si kaj postal? • Ja, sem oče štirih otrok.
Obisk
Teta je prišla na obisk in dala Janezku pomarančo. Mama ga opomni:
-	Janezek, kaj pa se reče teti?
-	Olupi jo!
-

Že ves mesec seje veselila.
Bila je mlada, čedna gospa, z dvema otrokoma.
Marčevsko sonce se je poigravalo /. gostimi, temnimi lasmi žene. In njeni otroci so plesali v južnem vetru kot za stavo. Končno.
Avto je odbrzel po cesti in prinašal s seboj rumeni dan.
Vrata preproste sobe so se odprla.
Njena matije vedela: vsako leto pride v teh dneh in tudi tokrat bo.
Otroci so nemirno cepetali pred durmi.
Roka je objela kljuko in vstopila.
Za hrbtom je skrivala prekrasen šopek spomladanskega cvetja. "Mama, hvala, ker si me rodila!" Njene mlade oči so izžarevale prešerno veselje. Objeli sta se mati in hči. Izpod nagubane kože, pod
sivimi očmi mame, je zdrknilo nekaj mokrega.
"Hvala Ti!" "Še vedno se spomniš!"
Otroka sta čestitala babici in regljala kot žabe.
Marec je plesal v sobi in zlati zajčki so pristajali zdaj v babičini in /.daj v maminih očeh.
Hvala, ker si me rodila!!!
Hvala, hvala, hvala!
Trenutki v preprosti sobi so bili raj. Sreča je kipela iz bitij, ki so srečna. Presrečna.
Nekje nizkotno je obstala misel in zabeležila drugačno sliko: Pojdi vendar nekam, imam te...
Ne, preveč lepote je v zahvali: Hvala, ker si me rodila. Preveč sreče. Kako prijetno bi vendarle bilo, če bi za dan žena in mater lahko prisluhnili le sreči.
Toda svet je pisan...	'
■ Viš
Veliki teden je. Rumeno in rdeče cvetje se ponuja v zelenju. Aprilski veter rohni. Mehke kaplje se vsesajo v suha tla. Kako zelo želimo, da bi se veliki teden spremenil v veliki teden miru.
Ubijajo nas vsakodnevne resolucije, ki jim ni konca ne kraja. Topovi bruhajo, žrtve padajo in sončni dan se spreminja v sončni pekel.
Sočustvujemo z Bosno. Apokaliptična groza kaže jeklene zobe in smrt je vsak dan bliže vrat.
Želimo, da ta vrata niso vrata pekla.
Zakaj morajo skrvaveti ravno ljudje na koščku
zemlje, ki se imenuje Balkan? Zakaj?
V velikem tednu smo. Želimo si notranjega miru, notranje poduhovljenosti. Želimo vstajenje!
Vstajenje vseh tistih, ki še trepečejo v mrazu in gladu, vseh, ki čakajo na smrt vsak dan.
Želimo, da velikonočno vstajenje, največji katoliški praznik, praznik novega rojstva in vstajenja, postane za vse ljudi Evrope dan miru. dan ponovne sreče, dan vstajenja.
Ali lahko upamo na tako veliko noč ?
■ Viš
n 11
< / ,
Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki
Po daljšem času so odrske deske v dvorani kulturnega doma v Šmart-nem ob Paki spet oživele. Tokrat so jih napolnili mladi člani tamkajšnjega Gledališča pod kozolcem. Njihovi "Žarki optimizma" so minulo soboto in nedeljo privabili v šmarški kulturni hram toliko domačinov in drugih ljubiteljev gledališke dejavnosti kot je sedežev v njem.
Da si odrasli šmarški gleda-liščniki znajo iti gledališče, jc žc nekaj časa znano. Po premi rski predstavi Žarkov optimizma in nato nedeljski ponovitvi pa gledalci najbrž vedo, da si ga znajo tako dobro iti tudi mladi. Tokrat toliko bolj, kajti vse, kar so pokazali, kar so slišali in videli je bil plod le njihovega dela: ideje, glasba, sccna, kostumi, celo režija in priredba oziroma posodobitev teksta Gu-galnik, avtorja Novaka Novaka.
Pri povabilu na ogled predstave so obljubljali mladost. Dali sojo in tako poskrbeli za prijetnih 45 kulturnih minut.
Predstava je bila za mladi gleda-
liški ansambel kar dvojni velik izziv. Prvič preizkus lastnih sposobnosti, drugič pa dejstvo, da jih je med odraslimi šmarškimi gledališčniki še malo za "stvar". Njihove dobre predstave so jim bile za vzgled. Iz njih so
Profesorica ni za Gimnazijado
V času Gimanzijadeje Velenje izgledalo kot pravo študen-sko središče. Dobilo je svojo dušo. Posebno dopoldne so na vseh klopcah in stopniščih sedeli mladi, malicali in čakali, da se začne program. Med stebri pod bivšo rudniško direkcijo, kjer nikoli ne vidiš živega človeka, sta sedeli dve dekleti in pili mleko.
Pri knjižnici je nekdo sedel na ležalniku in se veselo predajal soncu. Mimo je prišla profesorica H. Z. in ga nadrla, da sicer razumem Gimazijado, a takega nekulturnega obnašanja pa ne! "Kaj sem pa naredil?" je vprašal mladi mož in se brž preselil na klop.
Kulturno obnašanje mladih je bilo tako rešeno.
Vse ve!
Čeprav Franc Sever, dobri stari Starovelenjčan (še) ni r velenjski vladi, pa marsikatero stvar ve tako dobro, kot da bi t' njej bil. Še preden so v uredništvo izvršniki prinesli odgovor na njegovo pisanje v rubriki Pisma bralcev, je poklical k nam in vprašal, če lahko njihov odgovor vidi, da takoj odgovori.
Rdeči niti pod razno!
Nekateri so tako alergični na rdečo barvo, da vztrajno skrivajo tudi kri, če se i 'režejo. Bog ne daj. da bi kdo lahko zaslutil, da so pod kožo tudi oni rdeči.
Turistična monografija menda bo!
Čeprav smo v uredništvu menili, da je izzid turistične monografije Velenja prvoaprilska potegavšina in smo jo kot tako uvrstili na strani Aprilili, smo pri tem, kot kaže, naredili napako. Res se menda dela na tem. Poklicali so nas iz Tiskarne in izrazili pripravljenost za sodelovanje. A naslov ni bil pravi.
Menjalnice
Kot vse kaže, čaka Velenje v prihodnjih dneh poplava menjalnic. Velenjčani imajo očitno veliko tolarjev, da se jim to splača. Po tistem, ko so se starim pridružili že menjalnica na Efenkovi in menjalnica APS, pričakujemo v teh dneh novo otvoritev pred velenjsko Pivnico.
Žarke optimizma so izžarevali: Urška Peršič, Peter in Marko Podgoršek, Mojca in Barbara Merziak, Tini Rudnik, Jernej in Mateja Pečnik, Zoran Kačičnik, Andrej Hofer in Beta Part
sc marsikaj naučili, izkušnje pa uspešno prenesli v Žarke optimizma.
Bilo jc nekaj njihovega, drugačnega, mladostnega. Obljubili so, da ni bilo prvič in ne zadnjič.
■ tp
Kdo povzroča težave komunalcem?
Odvrženi odpadki zapirajo cesto
Čudna reč, ki jo drži v rokah Tomi Gračner iz Letuša, je sršenje gnezdo. "Staro" je eno leto, našli pa so ga pri Magričevih v Lepi njivi, ko so s senika spravljali seno. Stvar je na moč zanimiva, tudi nekoliko neobičajno velika. Gračnerjevi so tistemu, ki Ima dovolj volje reč ohraniti, sršenje gnezdo odstopiti.
■ tp
Ob cesti Na Jezero, nasproti starega velenjskega jezera, je v Velenju odlagališče komunalnih odpadkov, s katerim upravlja Komunalno podjetje Velenje. Sem vozijo odpadke komunalci in vsi tisti občani, ki se zavedajo, da neuporabno navlako ne smemo odvreči kjerkoli. Žal imamo v Velenju, zlasti zunaj mestnega središča, še vse preveč črnih odlagališč.
Pa se vrnimo na odlagališče. Na začčetku ccste, ki vodi do odlagališča, jc tudi zapornica, ob
Najprej so komunalci morali očistiti cesto, ki jo je nekdo
neodgovorno zasul
njej pa tabla, na kateri je zapisano kdaj je odlagališče odprto. To pomeni, da odpadkov na odlagališče ne moremo peljati prav ob vsakem času, temveč le ob določenem. Za manjšo količino odpadkov so ob zapornici postavljeni zabojniki. Nemalokrat pa se zgodi, da kdo pripelje tudi večjo količino odpadkov s tovornjakom in ker je odlagališče zaprto, to je ob nedeljah in praznikih, jih enostavno strese na cesto do odlagališča in jo povsem zapre. To seje zgodilo tudi v nedeljo, 14. marca. Ko so komunalci v ponedeljek začeli vozili odpadke na odlagališče, so morali najprej očistiti cesto in se šele nato lotiti svojega dela. Zato velenjski komunalci prosijo vse občane, da s takšno nedisciplino posameznikov ne ovirajo njihovega rednega dela, saj s čiščenjem zasute ceste ni malo dela. Naj se obačni, ki nameravajo pripeljati odpadske na omenjeni prostor, poprej prepričajo kdaj jc odlagališče odprto, da sc ob ponedeljkih nc bodo ponavljale omenjene nevšečnosti. Zapišimo šc, daje odlagališče komunalnih odpadkov odprto vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 6.do 18.ure, v soboto pa od 6.do 13.ure.
■ B.M.
Rokomet
Dva zadetka bodo gotovo nadoknadili
Koncc minulega tedna so odigrali prve tekme (četrtfinale) končnice v 1.državni rokometni ligi. Igralci velenjskega Gorenja so kot drugouvrščcna ekipa rednega dela prvenstva gostovali v Trbovljah in srečanje izgubili s 16:18. Po besedah trenerja Mira Požuna so igrali zelo slabo, odličen paje bil vratar Vajdl. Tudi Plaskan očitno ni imel svojega dne. saj je dosegel le 2 zadetka, pa šc ta dva s 7 metrov. Ob polčasu so gostitelji imeli prednost treh zadetkov, v nadaljevanju pa so Gorenjčani le zaigrali nekoliko bolje, saj so trikrat izenačili. Pri zadnji izenačitvi (16:16) so celo imeli veliko priložnost, da povedejo, paje Rozman, ki seje po poškodbi spet vrnil v ekipo, slabo streljal. Ljubitelji rokometa v Šaleški dolini pa so vseeno prepričani, da bodo Gorenjčani v domači dvorani nadoknadili to razliko in se uvrstili v polfinale. Povratna tekma bo zaradi reprezentančnih obveznosti nekaterih igralcev šele 17.aprila.
■	vos
Nogomet
Še vedno brez zmage
V	nedeljskem 22.kolu so gledalci na tekmi v Velenju med Rudarjem in ekipo Živila Naklo videli točo zadetkov in "infarktno igro" domačih nogometašev. V prvem polčasu so velenjčani resda nenehno napadali, gostje pa so sc spretno branili in tresli njihovo mrežo. Če primerjamo udarce s kota, so bili Velenjčani v popolni premoči, izvedli so jih kar 15, gostje le 3. Žal pa so gostje v 51.minuti vodili že s 4:1. Njihova taktika je bila enostavna, prepustili so sredino igrišča domačim, se branili tudi z osmimi, devetimi igralci, nato pa v hitrih nasprotnih skušali zatresli domačo mrežo.
Prvi zadetek so dosegli že v 3.minuti, v 8.pa seje igralska tehtnica nagnila na velenjsko stran. Mladega Arliča je grobo zaustavil gostujoči vratar, to jc bila enajstmetrovka in šc izključitev. Ker so gostje prišli v Velenje samo z enim (rezervnim) vratarjem, je med vratnici stopil njihov branilec Brane Pavlin, ki je na presenečenje vseh ubranil kazenski udarec kapetana Velenjčanov Matjaža Cvikla. Gostujoči krilec je bil dostojna zamenjava za vratarja, saj je v nadaljevanju še nekajkrat požel aplavz gledalcev, zasenčil paje tudi domačega vratarja Čaniča. Ta je branil, kot da bi bil celo noč pred tekmo prebedel.
Velenjčani so sicer kmalu izenačili, vendar pa so do 51 .minute igrali, kot da bi imeli gostje igralca več in nc oni. Za takšno neigro v prvih 45.minutah (1:3) so jih gledalci ob odhodu z igrišča "nagradili" z žvižgi. V 2.polčasu so gostom pošle moči, Velenjčanom pa je uspel podvig, če lahko preobrat z igralcem več tako imenujemo. Izenačili so in na koncu bili zadovoljni s točko. V petih spomladanskih kolih je to šele tretja, v drugem delu pa tudi še niso zmagali. V soboto bodo gostovali v Zagorju proti ekipi Elektroelementi.
Pomembni točki Šmarčanov
V	tekmi z ekipo Avto Bum iz Kočevja, ki se bori za vrh lestvice, so igralci ERE Šmartno dosegli vclkiko zmago in pomembni točki. Že začetek tekme je bil v nogah domačih nogometašev, ki so po treh lepih in zamujenih priložnostih s strelom Žureja povedli, minuto pred odmorom paje njihovo vodstvo povišal Rudnik. V drugem polčasu so gosti močno napadli. V 55.minuli so rezultat znižali, le minuto zalem paje Mišič.še tretjič premagal gostujočega vratarja. Gostje so siccr v 67.minuti rezultat še enkrat znižali, kaj več pa jim ni uspelo, saj so domači igrali zelo dobro in zasluženo zmagali. V soboto bodo Šmarčani gostovali v Dekanih pri Istragasu.
■	J.G.
Dolga niso poravnali
Nogometaši Ljubnega so v soboto odigrali prvo spomladansko kolo v medobčinski ligi. Vodilni ekipi Brežic sc na svojem igrišču niso uspeli oddolžiti za visok jesenski poraz, saj so znova izgubili, tokrat z 1:3. Gostje so z igro dokazali, da so upravičeno v vodstvu, vseeno pa so domači sredi prvega polčasa zapravili dve izredni priložnosti. Gostje so povedli z lepim neposrednim strelom iz kota, domači še pred odmorom izenačili, takoj v nadaljevanju pa si je sodnik Raukovič izmislil enjast-metrovko za goste, ki so darilo vnovčili. Ljubenci so nato do konca tekme napadali, vendar si izrazitih priložnosti niso priigrali, tik pred koncem pa so gostje iz hitrega nasprotnega napada še tretjič zadeli domačo mrežo.
■JP
Goool...
Rudar:Zivila Naklo 4:4 (1:3)
VELENJE - Igrišče ob Jezeru, gledalcev 600, sodnik Vugdalic (Ljublja-
na). STRELCI: 0:1 - Vorobjov (3), 1.1 -Cvikl(19), 1:2 - Jcrina (34), 1:3-
M.Pavlin (45), 1:4 - Jcrina (51), 2:4 - Cvikl (70), 3:4 - Mešanovic' (75), 4:4 - Karič (78). RUDAR: Čanič (Hrovat), Polovšak, Bulajič, Grajfoner, S.Javornik, Muslimovič, J.Javornik (Mešanovic), Karič, Spasojevič, Cvikl, Arlič.
ERA Šmartno:Avto Bum 3:2 (2:0)
ŠMARTNO - Igrišče Šmartnega, gledalcev 700. sodnik kerčmar (Hodoš). STRELCI: 1:0 - Žurej (32), 2:0 - Rudnik (44), 2:1 - Perica (55), 3.1 - Mašič 56), 3:2 - Mrdanovič (67). ERA ŠMARTNO: Magrič, Fajdiga, Žurej, Brajdič, Irman, Maglica, Marolt (Novak), Mašič, Malus, Druškovič, Rudnik.
Omnikum Rudar:Gorenje 18:16 (10:7)
GORENJE: Stropnik. Krejan 4, German 1, Ojsteršek, Plaskan 2, Redžebašič, Lisac, Rozman 2, Tome 4, Cvetko 3, Vajdl.
S šprinterskim prvenstvom Slovenije za pionirje in kadete, ki je bilo preteklo soboto v Mariboru, se je končala letošnja zimska plavalna sezona. Na tem prvenstvu so se ponovno, izjemno izkazali pionirji, ki so osvojili kar 10 medalj: 2 zlati, 6 srebrnih in 2 bronasti medalji. Ajda Valcl je v disciplini 50 m hrbtno postala državna prvakinja. Dosegla je rezultat, ki bi celo med pionirji osvojil medaljo. Zlato medaljo in nov državni rekord v štafeti 4 krat 50 m prosto za pionirje so priplavali: Mirko Petras, Jure Majhen, Jure Primožič in Andraž Valcl.
Rezultati velenjskih plavalcev: pionirji - 50 m prosto: 2. Andraž Valcl 28.41,4. Mario Petraas 28.92, 8. Jure Primožič 30.54, 10. Jure Majhen; 50 m prsno: 2.. Jure Majhen 77.66, 7. Primož Zagajšek 39.22; 50 m delfin: 2. Andraž Valcl 31.78,7. Jure Majhen 33.55,50 m Hrbtno: 2. Andraž Valcl 31.99; štafeta 4 krat 50 m mešano: 2. Velenje 2:14.87; 4 krat 50 m prosto: 1 Velenje 1:58.91, (prejšnji državni rekord je leta 1984 postavi-
la ekipa Triglava iz Kranja, z rezu-latom 2:0084); pionirke: 50 m prosto 2. Ajda Valcl 30.339,4. Mateja Udovičič 32.28; 50 m prsno: 3. Mateja Udovičič 39.73; 50 m hrbtno 1. Ajda Valcl 33.68, 9. Matea Udovičič 39.85. V mlajšem letniku pionirk, je Tatjana Sladic osvojila prvo mesto na 50 m delfin (39.45) in drugo mesto na 50 m prosto (34.06) ter Anja Jandrok 4. mesto na 50 m prsno (44.25); kadeti: 50 m prosto: 4. Sašo Doblšek 34.79; 50 m prosto: 9. Domen Fricelj 27.38; 50 m delfin: 5. Jure Stopar 30.04; 50 m hrbtno: 6. Domen Fricelj 30.98; Štafeta 4 krat 50 m mešano: 6. Velenje 2:11.95; štafeta 4 krat 50 m prosto: 4. Velenje 1:51.92.
Pravkar končani zimski del tekmovalne sezone 1992/93 je bil za plavalni klub Velenje izjemno uspešen. V vseh starostnih kategorijah smo na prvenstvih republike Slovenije osvojili 30 medalj: od tega 7 zlatih, 14 srebrnih in 9 bronastih. Vsem plavalcem in trenerki Nataliji Szabo iskreno čestitamo za dosežene rezultate.
■ Marko Primožič
3RO
d.o.o.
Mariborska 116, Celje
Tel.: (063) 37 501, 37 502, 21 425, Fax: (063) 34 624
UGODNA LEASING
PRODAJA!
-	Fotokopirni stroji CANON na 36 mesecev
-	Fax-i CANON na 12 mesecev
. PC računalniki - TISKALNIKI na 12 mesecev MOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO!
-	plačilo v gotovini - poseben popust
IZKORISTITE UGODNO PONUDBO!
-	brezplačna dostava in montaža našega servisa
Za vse dodatne informacije nas pokličite ali se osebno oglasite v našem salonu biroopreme v Celju na Titovem trgu 5 nasproti hotela EVROPA.
Iz BIRObita boste odšli zadovoljni.
Vas pričakujemo!!!
Skupaj z Našim časom izbiram
NAJ športnico, NAJ športnika
občine Velenje
V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na-podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški.
Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca.
™ KUPON ^
ŠPORTNICA TEDNA: ŠPORTNIK TEDNA:... Vaši podatki:
Ime in Priimek:.............
Točen naslov:................
Tenis
Katarini pokal "Kotoro"
Z zmago v finalu nad hjrvaško igralko Ivo Kirac s 6:3,6:1 je dvanajstletna Velenjčanka Katarina Srebotnik presegla vsa pričakovanja in zmagala na 11 .tradicionalnem teniškem turnriju za pokal "Kotoro" v Umagu v kategoriji 12 let. Za osvojitev naslova je morala skozi kvalifikacije in je tako odigrala kar 8 srečanj. Na turnirju je sodelovalo 160 otrok iz Hrvaške, Bosne in Slovenije. Katarinin uspeh je še toliko večji, ker je šele tretja slovenska igralka, kije uspela osvojiti ta turnir.
Camloh v finalu Kranja
Na kranjskem odprtem turnirju fantov in deklet so se izjemno odrezali velenjski igralci, saj so se kar trije uvrstili med osem najboljših. Najprej je pripravil veliko presenečenje še ne trinajstletni Črešnik, ki seje iz kvalifikacij prebil do četrtfinala. Apšner je z odlično igro v četrtfinalu premagal drugega nosilca Pavliniča in izgubil v polfinalu s kasnejšim zmagovalcem turnirja Šubeljem, ki je v finalu premagal Camloha s 3:6, 6:3, 6:2.
■ Alojz Benetek
Obakrat Braslovče
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Žalec je pripravila medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v odbojki. Tekmovanja so se udeležile ekipe občinskih prvakov vseh sedmih občin. Vrstni red starejše učenke: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Gornji Grad, 3. OŠ Biba Ročk Šoštanj; starejši učenci: I. OŠ Braslovče, 2. OŠ Mozirje, 3. OŠ Radeče, 4. OŠ Gustav Šilih Velenje itd.	■ -er
TERME TOPOLŠICA
objavljamo prosto delovno mesto ANIMATOR
pogoji:
-najmanj višješolska izobrazba,
-	končano pripravništvo,
-aktivno znanje nemSkegajezika in pasivno znanje drugega svetovnega jezika, -uspešno opravljen preizkus znanja iz tujih jezikov,
-smisel za delo z ljudmi,
-	uspeSno opravljeno poskusno delo v roku 90 dni
Izbrani kandidat bo zaposlen za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 90 dni.
Kandidati naj poSjjejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev strokovne izobrazbe v roku 8 dni od dneva objave na naslov:
Gorenje
Naravno zdravilišče Topolšica, d.o.o.
Topolšica 77, 63326 Topolšica
Štafeta, ki je na državnem prvenstvu osvojila 4 zlate kolajne In postavila državni rekord, njihova trenerka Natalija Szabo _, .	In Ajda Valcl, trikratna državna prvakinja
Plavanje
1 it I il 8 I «
Deset medalj in rekord

Namizni tenis
Trikrat srebrni
Izredno lep uspeh so dosegli učenci osnovne šole Gustav Šilih iz Velenja, saj so na državnem prvenstvu šolskih športnih društev osvojili kar tri medalje. Najprej je v kategoriji točkovanih igralcev drugo mesto osvojil Tadej Vodušek, enak uspeh je med netoč-kovanimi igralci dosegel njegov mlajši brat Damijan, skupaj z Urošem Slatinškom paje srebrno medaljo osvojila še ekipa. Vsi trije igralci so seveda člani namiznoteniškega kluba ERA. Manj uspeha na tem prvenstvu sta imeli Tanja Ževart in Karmen Steblovnik med dekleti.
■ Franc Simončlč
Odbojka
£ 8 nt SS » «
Zmagi za Sipak in Teš
Na odprtem prvenstvu Društva za športno rekreacijo Gorenje v odbojki za leto 1993 sodelovalo 10
ekip. Štiri moške ekipe in kar šest ženskih se je potegovalo za naslov Gorenja v odbojki za leto 1993 na nedavnem odprtem prvenstvu, največ pa so pokazali prav mladi odbojkarji Sipaka iz Velenja in preizkušene odbojkarice Teša iz Šoštanja. Rezultati moški: RLV -Sipak 0:2, Gorenje - Tiskarna 1:2, Gorenje - Sipak 0:2, Tiskarna - RLV 2:0, Gorenje - RLV 1:2, Tiskarna -Sipak 0:2. Vrstni red: 1. Sipak Velenje 6 točk, 2. Tskarna Velenje 4, 3. RLV Velenje 2 in Gorenje 0 točk. Ženske: ESO - Gorenje Kadrovska 2: 0, Škale - Gorenje 2:0, ESO - Škale 2:0, RLV - ŠŠD Mislin-ja 2:0, RLV - TEŠ 0:2, TEŠ - Mis-linja 2:0. Finalne igre: za 5. mesto Gorenje Kadrovsak - ŠŠD Mislinja 0:2, za 3. mesto RLV - Škale 0:2, za 3. mesto RLV - Škale 0:2, za 1. mesto ESO - Teš 0:2. Končni vrstni red ženskih ekip: I. TEŠ Šoštanj, 2. ESO Velenje, 3. Škale,
■ Hlnko Jerčič
V torek 13. 4. 1993 bomo v avli Skupščine občine Velenje odprli razstav
PROGRAM €KOLOŠK€ SANACIJ« i T6RMO€t€KTRRRN€ ;; ŠOŠTANJ šl
vv
TES ZA OKOLJE
vv
Na njej bomo prikazali naše napore, aktivnosti in cilje
PROGRAMA EKOLOŠKE SANACIJE TERMOELEKTRARNE
ŠOŠTANJ.
Razstava bo odprta ves teden do petka, 16. 4. 1993, v času uradnih ur SO Velenje.
Vljudno vabljeni!
jg** jg** ^o**
ALESIO RENTA CAR CELJE
Po konkurenčnih cenah vam nudimo najem novih vozil: VITARA Sidekick 1,6 - 5 vrat
FORD Escort
RENAULT 19
Pričakujemo vas v poslovalnici
ALESIO RENT A CAR d.o.o., Čuprijska 13b, Celje
Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. (063) 26 035.
lesarstvOdoo železnina Hudovernik
Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982
Za gotovinsko plačilo vam nudimo:		
CEMENT	vreča	449 SIT
APNO	vreča	380 SIT
SIP0REX	1m3	8880SIT
STREŠNALEPENKA	10m?	730 SIT
V0BITEKTV3	J0mz	2290 SIT
JUP0L	30 kg	2280 SIT
JUB0LINKIT	30 kg	1830 SIT
BELT0N	0,91	517 SIT
BELT0P	0,91	720 SIT
LAKZAPARKET	za 20 m2	3150SIT
LEPILO ZA PARKET	za20m?	3300 SIT
Velika izbira stavbnega okovja po ugodnih cenah.
Del. čas:
vsakdan od 7. do 17. ure, sobota: 8. do 12. ure
Nagradna križanka
OKREPČEVALNICA ŠAHEC
Nagrade: 1. 5.000,00 SIT (za nakup v Starem Velenju) 2. Gostinske usluge na soboto v Okrepčevalnici Šahec v višini 3.000,00 SIT 3. Gostinske usluge med tednom v Okrepčevalnici Šahec v višini 2.000,00 SIT
NAS
CAS
TRIZLOZ-NA PES«. STOPICA
PHEBOLE-VANJE.O-KREVANJE
NADUH*
DEKORAC. ELEHEMT
ORIENT. ŽGANJE
NEOBZIR-
NOST.NEO-
LIKANOST
IGRALEC
PRAZNO, BAHAVO RAZKAZOVANJE
PENOANT, DODATEK, NAS-PROTEK
20
CELOTEN POSNETEK PRI fILNU
RAJ
13
STANA VINSEK
K
KRAJA
NAS
CAS
NLADIN. KNJIGA
PRIPOMOČEK ZA POMETANJE
VULKAN NA FILIPINIH '"AUH*)
ZENA GR. FILOZOFA SOKRATA
ZNANO SNUC.SREDIŠČE V ZDAISVET. PRVENST-VO 1989)
SOD.ANER. PIANIST
VERA ERŽEN
MANJŠE NASELJE
SL.FRANC. ASTRONOM
EGIPT. DRŽAVNIK EL SAOAT
KRAVICA
GLAVNO NESTO JORDANIJE
IZRASTEK NA GLAVI
NAS
CAS
OKVIR SLIKE
JERMEN ZA PRIVEZOVANJE HLAČ
ŠTEFAN KOROŠEC
ANTON RAVNIK
DIKTATOR ANIN
ANDREJ HOČEVAR
RIBJA KOSCICA
NAJD.DESNI PRI-TOK NILA
ARGON
SOD.SLOV
PESNICA
(MAJDA)
ONLACEN
SNOP
ŽITA
11
SKLADATELJ HA-CATURJAN
11
PRIZOR NA ODRU, PRIZORIŠČE
Mt
PRAVO
NIHA KLINAR
GR.PESNIK BUKOLIK
NEVESTINA OPRAVA
NEM.KEMIK (OTTO)
TORERO, BIKOBOREC
RANO-CELNIK
lOO
OKRASNI OBROČEK NA
PRSTU
SIN A6A-NENNONA IN KLITEN-NESTRE ROSMA," KI TECE V AZOVSKO MORJE
KONICA
19
IGOR ONERZA
STREKELJ KAREL
KOPAST GORSKI VRH
ZORANA ZENLJA
PISATELJ HANSSON
PRITOK TIBERE
DOMOVINA BASKOV
OLGA CIPOT
DOMAČE ZEN.IME
MANJŠI JADRANSKI OTOK
SUROVINA ZA IZDELAVO ŠPIRITA
AVTOR
KRIŽANKE
R.NOC
NADA OKRSLAR
12
SPAKA, POKVEKA
PRETEKLIK V SRBOHRVAŠČINI
NAS
CAS
VIPOTfJI"- •*•
VODNI VRTINEC
16
SN.TEKAČ PAVtIC
NAS
CAS
PEVEC PESTNER
AVSTRAL. NEDVEDEK, KI ŽIVI NA DREVJU
FRNIKOLA
UDAREC Z NOGO
ALIDA VALLI
KAOS, ZNEDA
TRŽAŠKI
PISATELJ
SVEVO
HOTELSKI DELAVEC
GALIJ
OTOK V KVARN. ZALIVU
M
ČASOVNI TERNIN
NARIJ
PREGELJ
TRGOVSKO PODJETJE V
VELENJU
JADRAN-SKI OTOK
KONJSKI TEK
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
17
ZELEZN. PROGA
21
NIKOLAJ OMERSA
TROPSKA PAPIGA
IT.MESTO V ALPAH
10
VSTOPNICA
1	2	3 I	5 1 1	7	Ž	9	10	11	12	13		IS	1fc	<7 115 i 1	19	20	U	22
P lllll'' • 'Kil. P:f t'.. ■	M0DR0-E	■	LA	KRONIKA
				
Policija svetuje
Pri nakupu avtomobila bodite pozorni!
Včasih se težave pojavijo že kar pri nakupu avtomobila. Zato je dobro, da veste, kako se zavarovati pred nakupom vozila, ki je bilo ukradeno, prigoljufano in ima ponarejeno dokumentacijo o izvoru. Da ne bi postali žrtve brezobzirnih tatov in goljufov svetujemo:
Najboljši in najvarnejši nakup je nakup novega avtomobila pri uglednem podjetju z dobrim imenom in visoko stopnjo poslovnosti.
Ne jemljite avtomobila na leasing pri podjetjih sumljivega slovesa, kjer ste lahko izigrani, zavedajte se, da mora najemodajalec v prvih dveh ali treh letih poslovanja razpolagati z veliko vsoto denarja za nakup avtomobilov, kijih namerava oddajati na leasing. Čim bolj ugodni so plačilni pogoji najemodajalca, tem večji mora biti začetni kapital. Minimalni ustanovni kapital raznih d.o.o. podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, vam ne nudi nikakršne pravne varnosti. Ne kupujte avtomobila z vnaprejšnjim plačilom kupnine
od sumljivih podjetij, ki vam niso sposobna dobaviti vozila v dogovorjenem roku. Predno vplačate vozilo, se pozanimajte! Če ste se odločili za nakup rabljenega avtomobila, na avtosejmu ali preko časopisnega oglasa, morate biti še bolj pozorni, saj je pri tem večja možnost, da kupite ukraden avtomobil s ponarjeno dokumentacijo.
Zahtevajte osebne dokumente od lastnika oziroma prodajalca avtomobila. Ne bodite zadovoljni z zdravstveno izkaznico ali kakšnim drugim dokumentom, ki nima fotografije. Ko dobite dokumente, najprej preverite ali so dokumenti originalni, nato pa si osebne podatke pravilno zapišite. Če tega ne storite, lahko imate težave pri iskanju oseb, ki ne stanujejo na naslovih, ki ste jih dobili, ali pa sploh ne obstajajo. Tako se boste izognili težavam pri prepisu lastništva, nam pa znatno olajšali delo, če ste kupili ukradeno vozilo s ponarejeno dokumentacijo.
■ Adil Huselja
o o n ci
B)©lU®HIUq d.o.o.
gorenje žpfeps&j
Razpis štipendij za šolsko leto 1993/94
študijska smer	stopnja	število štipendij
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl.inž. strojništva inž. strojništva	VII. VI.	5 2
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA dipl.inž.elektrotehnike (energetika) dipl.inž.elektrotehnike (ind.energetika) dipl. inž računalništva	VII. VII. VII.	1 1 1
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST dipl. oblikovalec	VII.	2
EKONOMSKA FAKULTETA EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA dipl.ekonomist (planiranje) dipl.ekonomist (komerciala)	VII. VII.	1 2
GIMNAZIJA naravoslovno matematični tehnik	V.	7
PROGRAM KOVINAR STROJNIK strojni tehnik	V.	4
PROGRAM LESAR modelni mizar	IV.	1
•	kandidati, ki bodo prejeli štipendijo na gimnaziji, se morajo obvezati, da bodo nadaljevali študij na VII. ali VI. stopnji v skladu s potrebami štipenditorja.
Prijava
Kandidati za razpisane štipendije pošljite na naslov: Gorenje Gospodinjski aparati, Kadrovska služba in izobraževalna dejavnost. Partizanska 12, Velenje, najkasneje do 25. maja 1993. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8.40je treba priložiti:
•	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti ter napoved pričakovanega šolskega učnega uspeha ob zaključku šolskega leta;
•	potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma o vpisu na fakulteto - višjo šolo (naknadno);
•	overovljen predpis ali fotokopijo zadn jega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce)
•	potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto;
•	potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke);
•	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši - upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1992.
Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali.
Posebni pogoji
Štipendije za gimnazijo so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvah, ki bodo potrebne štipenditorjem. Prednost imajo učenci, ki bodo dosegli nadpovprečne rezultate pri psihološkem testiranju, imajo praviloma odličen in prav dober uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še, če so dosegli vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja in se vključujejo v raziskovalno delo (na primer gibannje "Znanost mladih").
Izbira kandidatov
Prednost pri podelitvi štipendije bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev v podjetjih Gorenje d.o.o. Kandidati, ki bodo ustrezali pogojem razpisa, bodo pred podelitvijo štipendij testirani.
Višina štipendij
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so opredeljene v pravilniku o štipendiranju. Štipendisti na tehniških usmeritvah VII. stopnje prejmemjo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost.
Obvestilo o izbiri kandidatov
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1993. Če vseh razpisnih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 31. avgusta 1993 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Ti kandidati bodo po izboru obveščeni do 15. septembra 1993.
Goreneje Gospodinjski aparati, Kadrovska in izobraževalna dejavnost
Policijska postaja Velenje
ss « « « % «
Kot v pustolovskem filmu
V	ponedeljek, 29. marca, je neznanec i/, kleti na Cankarjevi 17 v Šoštanju odtujil nezaklenjeno kolo z motorjem in s tem oškodoval lastnika Živka D., 25 let, iz Šoštanja za okoli 70 tisoč tolarjev.
Dva dni kasnje, 31. marca, sc je na Policijski postaji v Velenju oglasila 39. letna Olga S., iz Skornega pri Šoštanju in policistom razložila, da sta se prejšnjega dne pri njej oglasila dva mlajša moška, se predstavila kot policista v civilu in zahtevala, da jima pokaže kolo z motoijem, ki naj bi ga kupil njen sin. Trdila sta, daje kolo z motorjem njuno, in da gaje fant ukradel. Olgincga sina sta pretepla, njej pa vzela osebni avto, češ, da ga bosta uporabljala, doler jima Olga S., ne kupi novega kolesa z motoijem.
Policisti so ugotovili, da sta bila "policista v civilu" oškodovani lastnik Živko D. in njegov brat Roman D.. Zadeva seje končala tako, daje Olga dobila nazaj osebni avto, Živko D. jc dobil kolo z motorjem, okoliščine pa bo osvetilo sodišče.
Spet izginil Renault
V	noči i/. 30. na 31. marcc jc neznanec s parkirnega prostora v bližini Vcgrada v Starem Velenju, odpeljal osebni avto Renault 5 Campus, registriran v Ljubljani, številka LI 060. rdeče barve. Lastnik avtomobila Avtohiša Ljubljana, jc oškodovana za okoli 700 tisoč tolarjev.
Spor ni bil hec
Čeprav se jc zadeva odigrala 1. aprila, ni bila prvoaprilska. Okoli 20. ure so se v Podkraju sprili Vincenc J., 29 let iz Kavč in prijatelji s katerimi skupaj igrajo v ansamblu. Vincenc J. jc stopil k avtomobilu Tomislava P., iz. Velenja in brcal v vrata vozila. S tem je povzročil za okoli 15 tisoč tolarjev škode.
Ostal brez mešalca za beton
V	noči iz 31. marca na I. april je neznanec z dvorišča stanovanjske hiše v Topolšici odpeljal mešalec za beton. S tem je za okoli 30 tisočakov oškodoval lasinika Antona S., 38 let, iz. Gabcrk.
Spet nad perilo
Ne mine teden, da nc bi v tej ru-biki pisali tudi kaj o perilu, ki izginja. V noči na I. april je neznanec z. vrvi za perilo v Gabcrkah snel in odnesel več ženskega perila. Lastnico Marjano Z. je oškodoval za približno 5 tisočakov.
Ob disco glasbi vlamljal v avtomobile
Dva vloma v avtomobile sta se pripetila približno ob istem času, 3. aprila, pozno ponoči, na parkirnem prostoru pred diskoteko DUO v Si-lovi. Neznanec jc iz osebnega avtomobila Marcedes odtujil žensko ročno torbico z devizami, tolarji, listinami in kozmetiko. Janija R.. 26 let, iz Lipja in Kristino Z., 22 let, iz Loke je oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Iz osebnega avtomobila Golf ni odnesel nič. Povzročil paje za okoli 15 tisoč tolaijev škode, ker je razbil šipo in za toliko oškodoval lastnika vozila, 35 letnega Miroslava B.
Kje so devize in zlatnina?
V	nedeljo, 3. aprila, je 60 - letna Vida A. iz. Velenja na policijski postaji prijavila tatvino večje vsote deviz, zlatnine in nekaj orodja iz svoje stanovanjske hiše, vse skupaj vredno okoli 200 tisoč tolarjev. Policisti sumijo, kdo naj bi tatvino storil, vendar dodatna obvestila šc vedno zbirajo.
Z vpitjem pregnala vlomilca
Nekaj po polnoči v začetku tega tedna je hotel ncznanec vlomiti v osebni avto Anice Č., 31 let, iz Šoštanja. Lastnica avtomobila jc neznanca preglana z vpitjem. Sedel je v osebni avto Renault 5, v katerem gaje čakal šofer in pobegnil.
Nezgoda v Lokovici
V	soboto, 3. aprila, okoli 10. ure dopoldne se je pripetila prometna nezgoda v Lokovici. Alojz I., 46 let, iz Velenja, je vozil osebni avto iz Pesja proti vasi Gorenje.
V	križišču v Lokovici je dohitel voznika osebnega avtomobila Benjamina Kotnika, 38 let, iz Raven na Koroškem, ki je zavijal pravilno levo. V tistem trenutku gaje skušal po levi strani prehiteti Alojz 1. in prišlo je do nezgode, v kateri se je Alojz I. lahko telesno poškodoval. Na obeh vozilih je nastalo za okoli 470 tisoč tolarjev škode.
Policijska postaja Mozirje
<&. n si ss » %
Vlom v čolnarno
Preko noči 31. marca, so neznanci ali neznanec vlomili v čolnarno v Juvanju. Odtujili so tri Raft čolne in osemindvajset vesel. Škodo so ocenili na milijon tolarjev.
Traktor brez koles
Med 30. in 31. marcem je neznanec v Lepi Njivi odtujil s trak-torke prikolice, last Antona P., 30 let, štiri kolesa s pnevmatikami in tako
lastnika oškodoval za okoli 80 tisoč tolarjev.
Kako dolgo bo nosil 37 hlač?
Če neznanca ne bodo prej dobi-'' li, bo morda kdaj čez. dolga leta komu zaupal, kako dolgo je nosil 37 hlač, ki jih je odtujil iz. vozila v Novi Štifti. S tem je prcccj oškodoval El-kroj Nazatjc.
Policijska postaja Žalec
SI « & 88 sa
Dva vloma v avtobus
Kar dvakrat je prejšnji teden ista polnoletna oseba vlomila v avtobus Izletnika Celje, parkiran pri Minervi v Zabukovici. V ponedeljek zvečer, 29. marca jt mladoletnik odnesel strojček za vozovnice, v sredo 31. marca, pa manjšo vsoto denarj, dve kaseti in nekaj voznih kart, v vrednosti 1.500 tolarjev. Vloma je prijavil voznik avtobusa Marjan Potočnik, storilec, sicer domačin, pa je policistom že poznan.
Ukradli pokvarjeno motorno kolo
V	noči iz 28. 29. marca seje na lokalni cesti Hramše - Pirešica Mateju Lavinku (35 let) pokvarilo neregistrirano motorno kolo Tomos Colibri T 12. Pustil gaje ob cesti in odšel domov, naslednji dan pa ugotovil, da so mu ga neznanci klub okvari ukradli.
Spet gorel gozd
Kljub deževju je še vedno tvegano zažigati travo v bližini gozda. Tako je v torek, 30. marca, v Svetem Lovrencu pri Preboldu pri zažiganju trave ogenj ušel v gozd E.P. iz Svetega Lovrenca. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Celja, zgorel paje približno hektar gozdne podrasti.
Odpeljali sedem smrek
V	času od 27. - 30. marcaje verjetno več storilccv odpeljalo sedem
smrek, že pripravljenih za odvoz z deponije nad Lopatnikom nad Visoko Goro. Tako je lastnica Danica Vodošek (38 let) iz Lipja v Vinski Gori ostala brez deset kubičnih metrov lesa.
Pogin krav
Prvega aprila je Milan Rozen-stein iz Andraža nad Polzelo 11 1 policiste obvestil, da so v hlevu njegovega tasta Martina Umbrehta, stanujočega na istem naslovu, čez dan poginile tri krave. Ogledna skupnost UNZ Celje sije prizorišče
ogledala. Čeprav vzrok uradno šc ni potrjen, je živina po vsej verjetnosti poginila zaradi kratkega stika oziroma preboja električnega toka na napajalnike.
Ugriznil neprivezan pes
Prvega aprila zvečer jc na lokalni cesti v Malih Braslovčah neprivezan pes ugriznil v levo nogo devetletnega M.R. iz Podvrha. Z očetom seje peljal po ccsti s kole-
som. Pes je last D.P. iz. Malih Braslovč. Sledi predlog sodniku za prekrške.
Vlomilci izsledeni
Ob dveh zjutraj seje v soboto 3. aprila, oglasil alarm v prodajalni Lena v Levcu. Opozoril jc na vlomilce. ki so vdrli v 10 zasebnih prodajalnic v drugem nadstropju in potem zbežali. Policisti so jih pozneje izsledili. Domnevajo, da
ima ta skupina na vesti še več podobnih dejanj.
V obcestni jarek
Robert Brečko iz Gotovelj 97 d jc v nedeljo, 4. aprila, obvestil policiste. da so mu neznanci ponoči poškodovali osebni avto vugo 45. Tega jc zaradi okvare pustil ob lokalni cesti v Latkovi vasi, neznani objestneži pa so ga potisnili v obcestni jarek.
ČETRTEK, 8. APRILA
TV SLOVENIJA 1
10.30 Zgodbe iz školjke 11.20 Ingalo. islandski film 13.00 Poročila
15.15 Jezus iz Nazareta, 2/4
16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIVŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor
18.50 TV igrica: 16 črk
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Žarišče
20.35 Iskanje Salome, 3/6
21.25 Tednik
22.15 TV dnevnik 3
22.43 Poslovna borza
22.53 TV spored za petek
TV SLOVENIJA 2
10.10 Turizem
10.35 Safari v Keniji, dok. serija 5/12
10.45 Športna sreda, ponovitev 13.00 Poročila 15.30 Akcent
17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon
18.45 Že veste
19.17	Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 NikoGrafenauer
21.00 Antologija slovenske poezije 21.20 Hommage a Gallus 22.30 SOVA: Jezus iz Nazareta, 3/4
00.05 Videostrani
HTV1_
10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.30 Povejte kaj naj delam 17) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50 Kennedy, 3/6
15.45 The Big Blue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se o Hrvaški
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Znanstveno ozračje
18.35 Santa Barbara, 372. del
19.18	Male tajne velikih kuharskih mojstrov
19.30 TV dnevniki
20.05 Poslovni klub
20.50 Ali meje kdo iskal?
21.35	Ekran brez okvirja
22.35	TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
HTV 2_
17.00 Svet gre dalje, serijski film
17.45 Slika na sliko
18.30 Povejte mi kaj naj delam? (7)
19.05 Risanke
19.15 Meteorova izložba
19.30 TV dnevniki
20.05 Euronogomet
22.50 Kennedy,4/6
23.45 Metal-mania
00.45 Horoskop
00.50 TV spored za petek
PETEK, 9. APRILA
TV SLOVENIJA 1
10.30 Najlepše pravljice sveta. 2/9
10.55 Videošpon 11.40 NikoGrafenauer 12.35 Antologija slovenske poezije 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.20 Jezus iz Nazareta, 3/4 15.55 Vrnitev na otok zakladov, 10/10
16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Huckleberry Finn, 5/26 17.40 OscarJunior, tuja nanizanka 17.45 Skrivnosti življenja, ital. na-niz.
18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: 16 črk
19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum
20.25 Veliki petek pri evange-ličanih, reportaža
20.35 Ruševec, dok. oddaja 21.10 Križev pot v Koloseju, prenos iz Rima 22.30 TV dnevnik 3 22.54 Šport 23.03 TV jutri 23.05 Intervju
TV SLOVENIJA 2
11.05 Že veste, svet. namen, program
11.35 Gospodarska oddaja 12.05 Iskanje Salome. 3/6 13.00 Poročila 16.40 Osmi dan 17.30 Alpe-Donava-Jadran 18.00 TOK TOK
18.50 Znanje za znanje, učite se z
nami 19.22 TV nocoj . 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Studio city 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA: Jezus iz Nazareta, 4.
zadnji del 00.20 Video strani
HTV 1_
10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.30 Skrivnostno pismo, 3. del
12.00 Poročila
13.30 MikserM
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50 Kennedy. 4/6
15.45 The Big Blue
16.00 Poročila
16.05 Alles Gute, 25/26
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Duhovni klic
18.10 Morje
18.40 Santa Barbara. 373. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvati, kateri so ustvarjali svet: Papa Sixto V, dok. serija
21.00 Rim: Pot iz Coloseuma, prenos
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v nemškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.00 17.45
18.30 19.00 19.15 19.20 19.30 20.05 20.45
23.05
03.00 03.05
SOBOTA, 10. APRILA
TV SLOVENIJA 1
11.10	RadovedniTaček
11.20	Tudi to je Amerika, 1. oddaja
11.50	OscarJunior
12.15	TOK TOK
13.00	Poročila
13.05	Tednik, ponovitev
15.00	Jezus iz Nazareta, 4. zadnji del
16.50	Poslovne informacije
17.00	TV dnevniki
17.10	Svet odkritij, 2/11
18.00	Regionalni program Ljubljana
18.45	TV Mernik
19.00	Risanka
19.12	3x3
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Utrip
20.30	ONA + ON
21.35	Tvojo smrt oznanjamo..., po-
seb. velikonočna oddaja
22.10	TV dnevnik 3
22.34	Šport
22.49	TV jutri
23.50	Sobotna noč Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Jakec in čarobna lučka, 26.
zadnji del 10.15 Pet prijateljev, 2/13 10.40 Klub klobuk, ponovitev 12.10 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila
13.05 Carolyn Carlson - mesto na vodi
16.20 Športna sobota 19.00 Moja knjiga o džungli, 26/27
19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Blaznost, 3/5 21.05 Homo turisticus
21.35	Poglej in zadeni
22.40 SOVA: Alo, alo, ang. nad. 6/18: Maigret. ang. nad. 1/6
00.30 Videostrani
HTV 1_
10.30 Edukon, šolski kontaktni
program 11.30 Obstati v divjini, 6/8
12.00	Poročila
12.05 Hrvati, kateri so ustvarili svet:
Papa Sixto V, dok. serija
13.05	Ali me je kdo iskal?
13.50	Pozdravi iz domovine
14.20	Glasba
14.25	Poročila
14.30	Prizma
15.15	Risanka
15.30	Iz stare skrinje, zab. glas.
oddaja
16.05	Tv spored
16.10	Risanka
16.15	Televizija o televiziji
16.45	Turbo-limach show
18.00	Poročila
18.05	TV izložba
18.20	Santa Barbara (374)
19.05	Na začetku je bila beseda
19.15	Risanka
19.30	TV dnevniki
20.00	TV tednik
20.30	Trgovina draguljev, ital.ka-nad. film
22.00	Preteklost in sedanjost
22.35	TV dnevnik 2
23.05	Slika na sliko
23.45	Poročila v angleškem jeziku
23.50	Poročila
00.00	Sanje brez meja
NEDELJA, 11. APRILA
TV SLOVENIJA 1
09.10 ŽIVŽAV
09.55 Velikonočna maša iz Kapiteljske cerkve v Novem mestu, prenos
11.15 Tvojo smrt oznanjamo, ponovitev posebne velikonočne oddaje
11.55 Urbi et orbi - Papeževa velikonočna poslanica, prenos iz Rima
12.30 Slovenska ljudska glasbila
in godci 13.00 Poročila 13.05 Videomeh 13.35 ONA + ON, ponovitev 15.35 Alo. alo! 6/18 16.00 Velika pričakovanja, 4/6 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Maigretu se ne mudi, ponovitev ang. naniz.
18.30 ........
19.05 Risanka 19.17 Slovenski LOTO 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Podarim dobim 20.55 Na konju v naravo, potopisna reportaža 21.25 Galahat z Everesta, dok.
ser. 3/3 21.55 TV dnevnik 3 22.20 Športni pregled Video strani
TV SLOVENIJA 2
09.05 Poglej in zadeni 10.05 Vrnitev na otok zakladov, 1/10
10.55 Alpe-Donava-Jadran 11.25 B.F.G., ang. risani film
13.00 Poročila
14.50 Športna nedelja:Donington:
F-l; Nogomet, Olimpi-que:Glasgow 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Kralj kraljev, amer. film 22.50 SOVA: Hal Roach predstavlja, amer. burles. 5/29: Maigretu se ne mudi, 2/6; Yute city, 1/3 01.00 Videostrani
HTV 1_
09.30 Minikins, 1/12 09.55 Risanka 10.00 Poročila
10.05 Velikonočna maša, prenos iz Splitske katedrale
11.30 Risani film 11.50 Poročila
11.55 Rim: Urbi et orbi. prenos 12.30 Sadovi zemlje 13.25 Mir in dobro 13.55 Narodna glasba 14.25 Palček David, risanka (14) 14.50 Ameriški film za otroke 15.35 Opera box 15.25 Poročila
16.30 Grimizno in črno, amer. film
18.50 Zgodbe. (6)
19.15 TV fortuna
19.30 TV dnevniki
20.05 Leto spominov, drama 1/2
21.00 Sedma noč
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v nemškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
HTV 2
Nedeljsko športno popoldne
19.30	TV dnevniki
20.05	Dokumentarna serija
20.35	Mačke, 1/5
21.10	Srečali se še bomo, 10/13
22.10	Šport
22.30	Hrvaška nogometna liga
23.40	Jazz
00.10	Horoskop
00.15	TV spored za ponedeljek
PONEDELJEK, 12. APRILA
TV SLOVENIJA 1
09.25 Desetnica, lutkovna predstava
10.00 Forum 10.15 TV mernik 10.30 Komu naj nesem cvetje 11.30 Nedeljskih 60 12.30 Videomeh
13.00	Poročila
13.05	Blaznost. 3/5 14.05 Hal Roach predstavlja, 5/29
14.25	Maigretu se ne mudi, 2/6
15.20	.......
16.50	Poslovne informacije
17.00	TV dnevniki 17.15 Radovedni Taček: koš
17.25	Pet prijateljev, 9/13
18.00	Regionalni studio Maribor
18.50	TV igrica: štiri v vrsto
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Sedma steza
20.30	Magija in moda
21.30	Svet na zaslonu
22.15	TV dnevnik 3
22.40	Šport
22.45	Gospodarska oddaja
23.15	Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.20 Znanje za znanje 10.50 Slovenska ljudska glasbila in godci
11,15 Športni pregled, ponovitev 13.00 Poročila 15.00 Intervju, ponovitev 16.00 Utrip 16.15 Zrcalo tedna 16.30 Slovenci v zamejstvu 17.00 Dober dan, Koroška 17.30 Portret harfista Andreasa
Vollenvveiderja 18,00 Orion 18.50 4x4 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Znanstvena oddaja 20.35 Znanost. 15. oddaja 21.00 Čarostrelec v Berlinu.
nemška drama 22.25 SOVA:
Najstrašnejši umor, ang. nadal 6/6
Maigretu se ne mudi, 3/6 23.55 Videostrani
HTV 1_
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Oddaja za otroke
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko
14.50 Še se bomo srečali, 10/13
15.45 The big blue
16.00 Poročila
16.05 Besede,besede, besede
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Dokumentarna serija
18.35 Santa Barbara (375)
19.18 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 Hrvaška in svet
20.35 Ameriški film
23.10 TV dnevnik 2
23.35 Slika na sliko
00.20 Poročila v angleškem jeziku
00.25 Poročila
00.35 Sanje brez meja
HTV 2_
17.30 TV spored 17.35 TV koledar 17.45 Trgovina draguljev, ital.ka-nad. film
18.15 Parlaonica
19.10 Risanka
19.15 Meteorova izložba
19.20 Glasba
19.30 TV dnevniki
20.05 Korak za korakom, 11/13
20.35 Hitreje, višje, močneje
21.30 Kennedy, 5/6
22.30 Obstati v divjini. 7/8
23.05 Fluid ročk cafe
23.35 Horoskop
23.40 TV spored za torek
TOREK, 13. APRILA
TV SLOVENIJA 1
09.35 Najlepše pravljice sveta,
3/9 10.00 Orion 10.45 Homo turisticus 11.15 Svet odkritij, 2/11 12.05 Po sledeh napredka 12.35 Znanost. 15. del 13.00 Poročila 13.05 Svet na zaslonu 15.20 Najstrašnejši umor, 6/6 15.50 Maigret, 3/6 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Tudi to je Amerika, 2. del 17.45 OskarJunior 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.50 Glasba, show in cirkus 21.45 Kronika, dok. serija 1/12 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje
Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 4x4 10.30 Sedma steza 10.50 Čarostrelec v Berlinu, nemška drama
12.10 Magija in moda 13.00 Poročila
16.00 Sobotna noč, ponovitev
18.00 Gradovi na slovenskem,
1/13 18.30 ........
18.45 Iz življenja za življenje 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Mozart, koprodukc. nadaljevanka 2/3 20.55 Osmi dan 21.45 Novosti založb 21,55 Svet poroča 22.30 SOVA: Maigret, ang. na-dalj. 4/6; Zgodba, ki je ni, slovenski film (ČB) 00.50 Videostrani
HTV 1_
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Kenr>edy, 5/6 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Tudi tega leta... 18.35 Santa Barbara. (376) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Terorizem, 1/3 21.00 V obsežnem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2_
17.40	TV spored
17.45	TV koledar
17.55	Britanski film
19.20	LOTO
19.30	TV dnevniki
20.05	Humoristična serija
20.35	Peta brzina
21.20	Kennedy. 6/6
22.15	Umetniški večer
23.15	Radar
23.45	Horoskop
23.50	TV spored za sredo
SREDA, 14. APRILA
TV SLOVENIJA 1
09.55 Najlepše pravljice sveta, 4/9
10.20 Gradovi na slovenskem,
1/13 10.50 .......
11.05 Mozart, koprodukc. nadal. 2/3
12.00 Novosti založb 12.10 Osmi dan 13.00 Poročila
13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Galahad z Everesta, 3/3 14.25 Maigret, 4/6 15.25 Zgodba, ki je ni, slovenski
film (ČB) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Klub klobuk 18.50 TV igrica - štiri v vrstico 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče
20.35 Pod ledenikom, islandski film
22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.45 Oči kritike Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.20 Znanje za znanje 10.50 4 letni časi 11.45 Kronika, 1/12 12.10 Glasba, show in cirkus 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.00 Beverly Hills, 15/22 18.45 Turizem
19.00 Kenijska obala in ljudje, 6/12 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Športna sreda 21.30 Resna glasba 22.30 TV jutri
22.35 SOVA: V športnem duhu,
2/15: Maigret, 5/6 00.00 Videostrani
HTV 1_
10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.30 Tom in Jerry kot otroka
11.55 TV spored
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko
14.50 Kennedy, 6/6
15.45 The big blue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se hrvaško
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Moja knjiga o džungli,
15/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara (377) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Rosalie gre nakupovat,
nemški film 21.45 Oči Kurzia Malepartea, dok.
serija 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2_
17.15	TV spored
17.20	TV koledar
17.30	Film
19.20	Glasba
19.30	TV dnevniki
20.05	Pravi igralci, humor, serija 15/15
20.40	Izkušnje življenja, dok. serija, 13. del
21.35	Serijski film
22.30	Glasbeni večer
00.00	Horoskop
00.05	TV spored za četrtek
Svet gre dalje, serijski film HTV 2 Slika na sliko
Skrivnostno pismo, 3/3 Magija. 12/12 Risanka Glasba in EPP TV dnevnik 1 Film-video-video Cyrano de Bergerac, francoski film
Lovejoy, nadalj. 4/12 Družina Addams, 3/16 Hiša opic, 1/3
Zgodba očeta Clementsa, amer film
Horoskop
TV spored za soboto
14.55 Zgodba očeta Clementsa. amer. film Šport
16.25 Umag: rokomet (Pokal Alpe-Adria)
19.15 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Črno-belovbarvi: Feathero Jazzu, 8/26: Sredina stoletja, 7/13; V avtobusu, 32/51: Top lista; Mama, poslušaj mojo pesem, meksiški filpi 00.00 HITDEPO 02.30 Horoskop 02.35 TV spored za nedeljo
Sobota, 10. aprila
TVS 2
MAIGRET, ang. nanizanka, 1991, 6 delov
Režija: James Cellan Jones in John Glenister
Igrajo: Michael Gambon, Geoffrey
Hutchings Ceorge Simenon je nedvomno eden najbolj uspešnih pisateljev vseh časov. Njegove knjige, zlasti seveda romane o inšpektorju Maigretu, so prevedli v petinpetdeset jezikov, prodali pa so jih v nakladi čez petsto milijonov. Skratka, ob Julesu Verneu, Williamu Shakespearu in Agathi Christi je eden najbolj popularnih, znanih, branih avtorjev našega časa. Maigrat je tako tu v angleški nanizanki šar-manten gospod, srečen zakonski mož, predvsem pa glavni inšpek-
tor. Svoje primere rešuje Maigret
s precejšnjo vztrajnostjo, tako v
uvodni epizodi preganja osumljenca Že sedem let...
Nedelja, 11. aprila_
TVS 2
B.F.G., ang. barvna risanka, 1989
Režija: Brian Cosgrove Risani film prikazuje skozi oči velikana, ki ne razume človeških bitij, saj so edina živa bitja, kakor pravi, ki ubijajo tudi svojo vrsto.
TVS 2
SEDEM ODSTOTNA RAZTOPINA, amer. film
Režija: Herbert Ross
Igrajo: Nicol VVilliamson, Robert Du-
vall. Alan Arkin V tokratni zgodbi je v škripcih Sherlock Holmes, njegova zasvo-
jenost s kokainom je postala zanj
neobvladljiva in njegov prijatelj dr.
Watson sklene, da mu mora na vsak način pomagati, ga spraviti k zdravniku. Toda, če že izbira med zdravniki, potem mora biti to najboljši, v tistih časih pa je bil za področje človekove duše najbolj slovit na Dunaju živeči Sigmund Freud. Tako Watson s pretvezo pripelje Holmesa na Dunaj in tu ga začne Freud s hipnozo zdraviti. Toda bolj uspešno kot hipnoza se izkaže nova detektivska naloga, povezana s skrivnostno in lepo Loto Devreaux. Te naloge se lotita Holmes in Freud s skupnimi močmi in neverjeten razplet je seveda neizogiben.
Ponedeljek, 12. aprila
TVS 1
GENERAL, amer. film (ČB)
Igrajo: Buster Keaton, Marion
Mack, Frank Barnes
Režija: Buster Keaton in Clyde
Bruckman Kljub temu, da je film General komedija, jo je Keaton zasnoval in izpeljal z vso resnostjo in natančnostjo. Šele na tako izrisanem času. prizoriščih, z vso silovitostjo izstopa Keaton s svojim mirnim obrazom, v katerem lahko gledalec vidi tako obup kot osamljenost in s svojo drob no postavo, ki se umiri šele v objemu ljubljene.
Torek, 13. aprila
TVS 2
ZGODBA, KI JE NI, slovenski film ČB
Igrajo: Lojze Rozman, Dare Ulaga. Stanislava Pešič
Režija: Matjaž Klopčič
Gre za zgodbo, kije tako odločno
na marginah življenja, da jo lahko najdemo samo v drobni vrstički na časopisni kriminalistični strani in zaradi tega ni deležna naše pozornosti. Morda je slednje bližje razrešitvi enigmatičnosti naslova. Anonimnež je tudi junak Klopčičevega filma, ki mu niti ne vemo imena, druga emgma torej, ki pa se skozi film lušči, plast za plastjo, da postopno doumevamo stisko, neznosno notranjo napetost junaka. zatrto energijo, njegovo samo nezadovoljstvo, kar ga vse žene v bezanje brez cilja. Film se začenja v barakah, na obrobju, kamor pride patronažna sestra in Klopčičev junak ji stori silo. Nasilno dejanje je razlog m motiv za začetek njegovega bezanja. Če ne bi bilo tega nasilja, potem verjetno nikoli ne bi zapustil obrobja, ni-
koli ne bi prišel v mesto, za katero mu je nekdo pravil, da je tako
veliko, tako veliko..., da se človeku zdi, da se mu v njem lahko marsikaj zgodi.
Sreda, 14. aprila
TVS 1
POD LEDENIKOM, islandski film, 1989
Igrajo: Sigordur Sigurjonsson, Mar-
gret Helga Režija: Gudny Halldorsdottir Zaradi kontroverznih govoric pošlje škof svojega emisarja in preiskovalca Embija na pomembno misijo. Raziskati mora. kaj se dogaja v vasici pod ledenikom Snaefells. še posebej pa mora oceniti obnašanje starega pastorja Jona Primusa. ki bojda ne spoštuje verskih predpisov.
Razširile pa so se tudi govorice,
da leži v ledu ledenika nenavadno, skrivnostno telo, ki naj bi imelo močan vpliv na dogajanja v vasi. Embi se oborožen z magnetofonom odpravi na raziskavo m se že na začetku sreča z nenavadnimi dogodki in ljudmi. Vpastorje-vi hiši ga pričaka gomila slaščic, krajevna cerkev je zabita z deskami. pastor se ukvarja z vsakdanjimi opravili in mu za duše krajanov ni kaj prida mar. In kot da bi Embi-jev prihod sprožil vrsto nenavadnih dogodkov, Embi vedno manj razume in postaja hkrati vse bolj vpleten v dogajanja. Njegove ugotovitve postajajo vse bolj zmedene. dokler ga življenje pod ledenikom povsem ne prevzame. Škof ne more skleniti drugega kot. naj bo. kot je.
mm, " -	. | s |			8. aprila 1993
ČETRTEK, 8. APRILA
SKY MOVIES PLUS
15.00 Some kind of a nut 17.00 Tom Brown's schooldays 19.00 The never ending story II 21.00 Hoodvvinked 23.00 Hellbound - hellraiser II 00.35 Firestarter 02.30 My Son Johnny
THE MOVIE CHANNEL
15.00 The špirit is vvilling
17.00 Sinbad of the seven seas
19.00 Themaid
21.00 Stepping out
23.00 Stockade
00.40 Harbour beat
02.15 Hidenagenda
EUROSPORT_
14.00	NBA košarka - New York:San Antonio
16.00 Skoki v vodo
17.00 Konjeništvo
18.00 Gimnastika
19.30 Športna poročila
20.00 NHL hokej
22.00 Nogomet, evropski pokali
24.00 Boks
01.00 Športna poročila
SKY ONE_
15.20 Santa Barbara
15.45 Maude
16.15 Različni udarci - zabavna igra
16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre - akcijska nadaljevanka
19.30 E cesta
20.00 Rešitev - nadaljevanka
20.30 Družinske vezi 21.00 Polna hiša 21.30 Melrose 22.30 Priložnosti 23.30 Vesoljske steze 00.30 Žrebički - zabavna igra
PRO 7_
15.30 Trd. toda prisrčen 16.20 Risanke
18.05 Parker Lewis ne more pomagati
18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Meatballs, am. komedija 22.05 T.J. Hooker 23.05 Zelene baretke, amer. pu-
stol. film 01.40 Dvojica
RTL TELEVISION
15 .00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina
18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Služba za vse življenje 20.45 Na pomoč, moji družini se blede
22.15 Dr. Marcus Welby
23.15 Gottschalkov show 24.00 Catlovv
01.55 Sladkor, sladkor! fran. kom.
SATI___
15.10 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom
16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Zarotniki - v imenu pravičnosti, amer. nadalj 21.15 Halli Galli 22.15 Nogomet, nemška liga 23.15 Obsojeni na smrt, ital. film 01.00 Z dežnikom, šarmom in cilindrom, ponovitev
SAT 3__
16.00	Znanost na zaslišanju
17.10	Resnično živalsko
17.35	Kviz
18.00	Športna oddaja
19.00	Danes
19.30	Sporna zadeva, v živo
20.00	Stari: Pomoč pri begu orkestra
21.00	Novo življenje za Regulo?
21.45	Kulturni žumal
21.51	Športna poročila
22.00	Čas v sliki
22.25	Mala lisica, amer. film
RTL 2 _
17.05	B.J. in medved, ponovitev
18.00	Poročila
18.05	Gl. zdravnik dr. VVestphall
19.00	Poročila
19.05	Bogat in reven, ponovitev
20.00	Poročila
20.15	Poznavalec
21.05	Wrestling
22.00	Zadnji izhod, amer. film
23.20	Fantastične zgodbe
AVSTRIJA 1_
15.05 Knjiga o džungli 15.30 Am dam des
15.50 Blazni otrok 16.15 Otroški kulturni klub 16.30 Risanka
17.10 Spored po željah 18.05 Mi
18.30 Prijatelji za življenje
19.30 Čas v sliki 20.15 Pogledi od strani 21.25 Kot list v vetru, amer. melodrama 23.10 Čas v sliki 23.15 Skrivnost lažnjive neveste, ital. franc. kriminalka
PETEK, 9. APRILA
SKY MOVIES PLUS
15.00 Life stinks
17.00 The adventures of hercules
19.00 Survive the savage sea 21.00 Talent for the game
23.00 Backdraft 01.15 Aforceofone
THE MOVIE CHANNEL
15.00	Trapeze
17.00	Shout
19.00	Drop dead Fred
21.00	Thehardway
23.00	Deathdreams
00.45	Rainbow drive
EUROSPORT_
10.00 NHL hokej 12.00 Nogomet-EP
14.00 Formula ena, trening 15.00 Hokej na ledu - Finska:Frarv cija
16.30 Evrofun
17.00 Karting
18.00 Moto dirke
18.30 Formula ena - trening
19.30 Športna poročila
20.00 Mednarodni moto šport
21.00 NHL hokej - tedenski pregled
22.00 NBA košarka, tedensko
poročilo 22.30 Boks
24.00 Formula ena - trening 01.00 Evrofun
SKY ONE_
13.00 Zakon v L.A. 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Različni udarci 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre, akc. nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 "V", nadaljevanka 22.00 Wrestling 23.00 Koda 3, dok. serija 23.30 Vesoljske steze oo.io Žrebički
PRO 7__
15.35 Tolpa BMX, avstralska komedija 16.10 Risanke
18.35 Parker Levvis ne more pomagati
19.00 Bili Cosby show 20.00 Poročila
20.15 Barabba, ital. spektakel
22.50 Maratonec, amer. kriminalka
01.10 Jake in McCabe
RTL TELEVISION______
14.40 Roke proč od moje hčerke.
amer. komedija 16.30 E.T., amer. fantastični film 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi. slabi časi 20.15 Nazaj v preteklost, 33. del 22.30 Rojen 4. julija, am. vojni film 01.15 Pohodniki z visoke šole, amer. komedija
SATI____
13.45 Potovanje v Indijo, ang. film 16.30 Točno opoldne, amer. vestem
18.00 Ekspedicija v Kalifornijo 18.45 Poročila
19.00 Veseli svet živali, južnoafriški dok. film 19.30 Kolo sreče 20.40 Tora! Tora! Tora! amer. vojni film
23.05 Hartbreak Ridge, amer.
pust. film 01.15 Izdajalska vrata, nem. kriminalka
SAT 3_
15.00 Giuseppe Verdi: Requiem
16.30 Post na Koroškem 17.40 Juliana: Nad. v treh delih 18.10 Sestra Sol in prijazna dekleta iz Manile
19.00 Danes
19.15 Heinrich Penthesilea von Kleist
21.30 Afera zaradi živali
22.00 Čas v sliki 22.25 Kulturni žurnal 22.35 Beat Kuert - portret švicarskega režiserja 23.05 Veliki inkvizitor, švic. film 00.00 Oratorij za Dubrovnik
RTL 2_
15.05 Nasvidenje Franziska, nem.
film
16.50 Tammy 17.15 Obljubljena dežela 19.00 Bogat in reven 20.00 Poročila
20.15 Umazan ples, amer. film
22.00 MadamX-amer. film 23.40 Reklamni spoti
AVSTRIJA 1_
15.50 Blazni otrok
16.15 Cool pogled od blizu 16.30 Vif-Zack 17.10 Spored po željah 18.05 Harry in Hendersonovi 18.30 Prijetelji za življenje 20.15 Onstran Afrike, amer. film 23.50 Čas v sliki 23.55 Večerni šport 00.15 Moč in njena cena, ital. franc. film
SOBOTA, 10. APRILA
SKY MOVIES PLUS
15.00 Fataljudgment 17.00 Evil under the sun 19.00 Battling for baby
21.00 Teen agent 23.00 Die hard 2 01.05 Linda
THE MOVIE CHANNEL
15.00 A breath of scandal 17.00 The keys 19.00 Navy S.E.A.L.S.
21.00 Ghost
23.10 Nearmrs
00.45 The amityville curse
EUROSPORT_
10.00 Moto dirke
10.30 NBA košarka, tedensko
poročilo 11.00 NHL hokej 12.00 Oddaja o boksu 13.00 NHL hokej 14.00 Formula ena. trening 15.00 Hokej na ledu - Finska:Fran-cija Umetnostno drsanje, SP
18.00 Konjeništvo, finale SP 21.00 Formula ena, trening 22.00 Boks 23.00 Športni ples
SKY ONE_
15.00	Družina Addams
15.30	Življenska dejstva
16.00	Risanke
17.00	Vojvode hazarda
18.00	Wrestling
19.00	Beverly Hills
20.00	Razred '96
21.00	Nerešene skrivnosti
22.00	Policaji
23.00	VVresling
24.00	Sobotni večer v živo
PRO 7_
15.05 Kako ukrasti milijon, amer.
komedija 17.20 Blagoslovljena ekipa 18.15 Princ Vailant, amer. film
20.00 Poročila
20.15 Moje ime je nihče, ital. vestem
22.35 Karate Tiger, 3. del, amer.
pustol. film 00.35 Nero Wolfe
RTL TELEVISION__
15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.25 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Highlander, amer. fant. film 00.15 Ogenj iz morja, prenos velikonočne noči iz Ione na Škotskem
SATI_
13.05 Vojna in mir, film 17.20 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Obisk bogate vdove, amer. film
22.00 Igrani show 23.00 Sezona za poskočne fante, nem. erot. film
00.35 Avtostop, nem. erot. film
SAT 3_
14.10 Gregorio, perujski film za
otroke 15.35 Koncert po želji 17.20 Deček z reke, film 19.00 Danes
19.30 Sevilski brivec, kom. opera
22.05 Kultura 22.50 Sen zimske noči 00.10 Šport
RTL 2_
15.10 Skrivnost Monte Christa,
ang. film 16.45 Zavožena poročna noč,
nemški film 18.20 Divja zabava Zombiev,
amer. film 20.15 Rendezvous s truplom,
amer. krim. 21.55 VVrestling 22.15 Krik v tišini, ang. film 23.50 Meso in kri, amer. film 01.55 Sladki ptič mladosti, amer. film
AVSTRIJA 1_
15.50 Blazni otrok 16.15 Otroški spored po željah 17.10 Mladinski magazin 18.05 Podobe Avstrije 18.30 Prijatelji za življenje 20.15 Povabilo k Schimpfu 21.50 Zlata dekleta 22.15 Rififi na veliki petek, ang. krim.
00.10 Lady iz Šanhaja, amer. krim. melodrama
NEDELJA, 11. APRILA
SKY MOVIES PLUS
15.00	Conagher
17.00	King Ralph
19.00	Frankenstein
20.30	Xposure
21.00	Suburban commando
23.00	Maniaccop2
00.30	A nightmare on elm street 5
THE MOVIE CHANNEL
15.00 VVhere the red fern grows 17.00 Lost in the barrens 19.00 Dick Tracy 21.00 Dyingyoung 23.00 Sleepingwiththeenemy 00.45 Somebody has to shoot the picture
EUROSPORT_
09.00 Konjeništvo, finale SP 09.30 Formula ena, trening 10.30 Formula ena, prenos 11.00 Karting 12.00 Boks 13.00 Kolesarstvo 15.00 Formula ena, prenos 17.00 Kolesarstvo 18.00 Konjeništvo, finale Sp 20.00 Tenis 22.00 Formula ena 24.00 Kolesarstvo 01.00 Evrofun
SKY ONE_
15.00 Traper John 16.00 Xposure 16.30 Oddaja o modi 17.00 Britanskih 40 18.00 VVrestling 19.00 Simpsonovi 20.00 Ulica Jump 21 21.00 Osvojila bom Manhattan 23.00 Pametni dečko 24.00 Hill Street Blues
PRO 7_
16.10 Egipčan, amer. spektakel 17.05 Kačje leglo in nihalo, nem.
fant. film 18.35 Matlock 19.30 Reporter 20.15 Vohljačev nebeški pes,
amer. komedija 22.20 Alien nation, am. fant. film 00.00 Nero Wolfe 01.00 Kifeljc, fran. komedija
RTL TELEVISION__
14.45 Formula ena 16.45 Peklenski lov do konca sveta, amer. film
18.45 Poročila
19.10 Dan. kot noben drug, kviz 20.15 Bo naredil ali ne, igrani show
21.55 Spieglov TV magazin 22.55 Delta Force II, amer. film
00.50 Gverila Force, amer. film
SATI_
14.55 Butch Cassidy in Sundance Kid
17.00 Počez čez galaksijo in potem levo
17.30 Beywatch, nadalj. 18.30 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Pustolovščine ob Rio Verde 22.00 Kontaktna oddaja 23.30 Butch Cassidy in Sundance Kid •
SAT 3_
15.30 Ob 75-letnici smrti Otta Wa-gnerja
16.15 0 prostituciji otrok v Bogoti
17.00 Juliana, 2. del
17.30 Gradbeni pomniki v zveznih
deželah 18.15 19 otrok Kamakeia
19.00 Danes
19.10 Politika, dogodki, osebe 20.00 Bratje in sestre Opper-mann, 1. del
21.55 Glasba VValterja Faehndricha 22.40 Penthesilea, monodrama
RTL 2__
13.00	Pustolovščine kapitana Sen-
kstakesa
14.20	Zajtrk bo doma, amer. film
16.05	Pirat, amer. film
17.55	Bernadette, franc. film
20.15	Umazan ples, amer. film
21.55	Policaj, franc. film
23.20	Sladki ptič mladosti, am. film
01.20	Meso in kri, amer. film
AVSTRIJA 1_
14.35 Trnuljčica
16.00 Beverly Hills
16.45 Rešilni signali, ital. film
18.30 Prijatelji za življenja 19.30 Čas v sliki
20.15 Potovanje, zgodba berlinske
modne firme 21.15 Ivanov, drama 00.40 Mihael Haydn, koncert za flavto in orkester v D-duru
PONEDELJEK, 12. APRILA
SKY MOVIES PLUS
14.55 Superman III 17.00 Therocketeer 18.50 For your eyes only 21.00 F/X2 23.05 Pacific heights 00.50 Silver Bullet
THE MOVIE CHANNEL
17.00	Revengeofthe pink panther
19.00	Jetsons - the movie
20.30	Xposure
21.00	Havana
23.25	White nights
01.45	Deadlygame
EUROSPORT_
14.30 Tenis
18.00 Konjeništvo 19.00 Evrofun 19.30 Športna poročila 20.00 Formula ena 21.00 Nogomet 22.00 Nogomet-evro goli 23.00 Boks 24.00 Oddaja o golfu 01.00 Športna poročila
SKY ONE_
14.30	Drugi svet
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Različni udarci - zabavna igra
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
18.30	Svet igre, akc. nadaljevanka
19.30	E cesta
20.00	Rešitev
20.30	Družinske vezi
21.00	Osvojila bom Manhattan
23.00	Seinfeld, humor, nadalj.
23.30	Vesoljske steze
00.30	Žrebički
PRO	7_
14.20	Gladiatorji, amer. spektakel
16.15	Risanke
18.00	Parker Levvis
18.30	Bili Cosby show
19.00	Ulice San Francisca
20.15	Nihče ni največji, ital. vestem komedija
22.35	Ironmaster, ital. film
00.20	Nero Wolfe
RTL TELEVISION
14.30 Ognjeni angel iz Montane,
amer. film 16.55 Terence Hill in najbolj lena
mula na svetu 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi. slabi časi 20.15 Manta Manta, nem. komedija 22.00 Delta Force, 3. del amer. filma 23.45 V postelji z Madonno,
amer. glas. film 02.30 Grozljivo prijetna družina
SATI___
14.35 San Sebastian, am. vestem
16.35 Butch in Sundance, am. vest.
17.25 Pojdi na vse
17.55 5x5
18.45	Poročila
19.20	"Kolo sreče
20.15	Na noževi konici
22.15 Volk požre plen, am. krim.
00.15	Butch in Sundance, film
SAT 3_
14.40 Skrivnostni zaklad 15.30 Glasbene specialitete iz Avstrije
16.10 Na koncu vseh cest
17.25 Hatschi Bratschi balon,
otroška opera 17.55 Glasbeno življenje v Podo-
navju 19.00 Danes 19.15 Peklenski ogenj 20.00 Bratje in sestre Opper-
»mann, 2. del 22.05 V letu 3 po Marxu 22.35 Apokalipsa W0W 23.00 Na koncertu: Toto 23.50 Politika, dogodki, osebe
RTL 2_
13.55 Nebeška prevara, amer. film 15.30 Princ diamantov, amer. film 17.15 Hamptonovi, amer. film 19.10 Bogat in reven 20.15 Predrzen in bogaboječ,
amer. film 21.50 Tolpa kapitana Clegga. ang. film
23.15 Policaj, nemški film 00.40 Pustolovščine kapitana Sen-kstakesa, nemški film
AVSTRIJA 1_
15.05	Zgodbe o lisice
15.30	Risanka
17.00	Chitty Chitty Bang Bang,
ang. film
19.30	Čas v sliki
20.15	Ta naivna zahteva, TV igra
21.50	Mojstrsko kuhanje
22.00	Vsakdanja kultura
22.35	Frančišek, ital. nem. film
00.45	Model in vohljač_
TOREK, 13. APRILA
SKY MOVIES PLUS
15.00 JoeDancer 17.00 Support your local gunfi-ghter
19.00 Thefreshman 21.00 The haunted 23.00 Chinawhite
00.45 Strangers
THE MOVIE CHANNEL
15.00 The mystery of Edvvin Drood 17.00 Sinbad of the seven seas 19.00 Ishtar 21.00 Drop dead red 23.00 Q - A
01.15 Carolina Skeletons
EUROSPORT___
14.30 Tenis
17.00 Nogomet
18.00 Košarka-evropski finale,
prenos 19.30 Športna poročila 20.00 Oddaja o tenisu 21.30 Košarka 23.00 Biljard snooker 01.00 Športna poročila
SKY ONE_
14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara
15.45 Maude
16.15 Različni udarci 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 Parker Levvis 21.30 Vse razen ljubezni 22.00 Murphy Brovvn 22.30 Gabrielov ogenj 23.30 Vesoljske steze 00.30 Žrebički
PRO 7_
15.25	Trd, toda prisrčen
16.20	Risanke
18.05	Parker Levvis
18.30	Bili Cosby shovv
19.00	Ulice San Francisca
20.15	Ferris šprica, am. komedija
22.20	Dvojica
23.25	Vojaki nasilja, nemški film
01.00	Past Harryja Foxa
RTL TELEVISION
15.00	Umor je njen konjiček
16.00	Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.00	Elf'99
19.15	Eksplozivno
19.45	Dobri časi, slabi časi
20.15	Highlander
21.15	Kriminalni magazin
22.15	Eksplozivno
23.15	Gottschalkov shovv
00.00	Zakon in red
01.05	Grozljivo prijetna družina
SATI__
14.20 Sosedje
14.55 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom šarmom in cilindrom 17.05 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 23.00 Spieglova reportaža 23.40 Vroča postelja, ital. erot. film
01.10 Trojica s štirimi pestmi
SAT 3_
13.45 Povsem osebno: Štefan Heym
14.15 Open-Air ST. VVendel: Joe Cocker
16.05 Na koncertu - Bonfire 16.15 Mona Lisa 17.10 Dvopičje 18.00 Slike iz Nemčije 19.00 Danes 19.30 Potovanja 20.00 V pasti, TV film o neonacistih v Nemčiji 21.30 Afera zaradi živali 22.00 Čas v sliki 22.30 Razprava o živalski aferi 00.00 10 pred 10.
RTL 2_
17.05 B.J. in medved 18.05 Glavni zdravnik dr. VVestphall 19.05 Bogat in reven 20.15 Volk: 6. ubežnica-amer. krim. serija
21.05 VVrestling
22.00 Otok groze, ang. film
23.35 Fantastične zgodbe 00.00 Tekma s smrtjo
AVSTRIJA 1_
15.05	Heatcliff in Riffraff, risanka
15.30	Am dam des
15.50	Sanjski kamen, risanka
16.15	Detektivi za okolje
16.30	Game shovv
17.10	Spored po željah
18.05	Mi
18.30	Prijatelji za življenje
19.30	Čas v sliki
20.15	Rio Negro, črna reka
21.00	Naredi sam
21.20	Druga domovina, film v 13.
delih
23.15	Čas v sliki
23.20	Hišni lastnik, amer. filmska satira
SREDA, 14. APRILA
SKY MOVIES PLUS
15.00 The secret of Santa Vittoria 17.25 Lonely in America
19.00 Battling for baby 21.00 Descending angel 23.00 Repossessed
00.25 Two moon junction
THE MOVIE CHANNEL
15.00	DA
17.00	Return to treasure Island
19.00	Čourage of lassie
21.00	Cityslickers
23.00	Field of fire
00.35	The lightning incident
EUROSPORT
15.00 Kolesarstvo
17.00 Hokej na travi 19.00 Evrofun 19.30 Športna poročila 20.00 NBA košarka, Seat-
tle:L.A.Lakers 22.00 Formula ena 23.00 Nogomet, kvalifikacije za
svetovno prvenstvo 24.00 Tajski boks 01.00 Športna poročila
SKY ONE_
14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Različni udarci 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 S.I.B.S. 21.30 Okrogla miza 22.30 Hill Street Blues 23.30 Vesoljske steze 00.30 Žrebički
PRO 7_
15.25	Trd, toda prisrčen
16.20	Risanke
18.05	Parker Levvis
18.30	Bili Cosby shovv
19.00	Ulice San Francisca
20.15	Matlock, amer. film
22.05	Jack in McCabe
23.05	Vojaki, amer. film
00.55	Dvojica
01.55	Ironmaster, ital. film
RTL TELEVISION
15.00 Umor je njen konjiček
16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99
19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Umazani ples, amer. film 22.15 Sternov magazin 22.45 Nogometna oddaja
23.15 Gottschalkov show 00.00 Prav, Aljaska!
SATI____
14.30 Sosedje
14.50 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 17.05 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Počitnice na Immenhofu,
nem. film 23.20 Profesionalci 00.20 Z dežnikom, šarmom in cilindrom
SAT 3___
14.15	Narodna glasba iz Avstrije
15.00	Kraljevo bavarsko sodišče
15.25	Temperament in zvoki dud
16.25	In Vite Vita
17.10	Michael iz Loenneberga
17.35	Ulrich in Ulricka. 2. del
18.00	Slike iz Švice
19.00	Danes
19.30	Eksplozivno
20.00	Calafati Joe: 1. Sreča, nanizanka v 6 delih
20.50	Ponaredki
21.30	Luis Bunel
21.45	Kulturni žurnal
22.30	Ubiti klovna, amer. film
23.55	10 pred 10.
RTL 2_
17.05	B.J. in medved
18.05	Glavni zdravnik dr. We-stphall
19.00	Poročila
19.05	Bogat in reven
20.00	Poročila
20.15	Šerif iz New Yorka
21.40	Obtožba za umor, ital. film
23.20	Fantastične zgodbe
23.45	Tekma s smrtjo
00.35 Ponovitev večernega programa
AVSTRIJA 1_
15.05 Ewoks, risanka 15.30 Nenavadni gosti, lutkovna igra
15.50 Supergran, babica 21. stoletja
16.15 Natančno glej 16.20 Nekoč je bilo 16.30 Dingdong
17.10 Spored po željah 18.05 Me, ženske 18.30 Hudobna kri, nanizanka 19.22 Znanje
20.15 Na ostrini noža, 2. del krim. serije
21.55 Pogledi od strani 22.05 Pa prav, Aljaska! 22.50 Dollmaker uresničen sen, amer. film
VA§ A	■	■	M	i
Po kongresu, kongres!
Ni naš namen pričenjati s polemiko z "nasprotno" stranjo, (Jelinčičevo) vendar, ker gre za čisto izmišljene, celo lažne in skrajno žaljive "izpade" pastiija (stranka sem jaz. ostali ste ovce - besede Z.J.), slepe črede, (mnogim vid ni opešal), kijih je izrekel "samoklicani" šef "svoje" stranke, v čudovitem okolju dvorca (tudi njih ni manjkalo) do nas (žal se tudi nekatera javna občila ravnajo po njegovem "bogatem" besednem zakladu) "odpadnikov", še vedno tapravih Slovencev!
Kako uspešna je (njegova) "strategija" stranke, pa seje pokazalo prav zdaj na zadnjem zborovanju, ki ga je poleg pozdravnega telegrama LDS (bivše ZMS, ki je zahtevala celo prepovec SNS) pozdravil predstavnik (komunistov) prenoviteljev menda jasno, za kakšno "igro" igre! To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj je do izrednega kongresa v Ljubljani (ki ga Z.J. nc priznava, kljub legitimno izvoljenimi organi) prišlo. In to ravno iz ust lideija, kije na raznih "sean-sah" najbolj blatil imeni teh strank! Vendar ni naš namen biti razsodnik, pustimo času čas. želimo le, da odgovorimo na nekaj njegovih "cvetk", izrečenih na lažni "propagandi". Vsaj za o.o. Velenje lahko trdimo, da izrečene podpore ne "uživa"! Da to le ni farsa, priča dejstvo, daje zadnji "skupni" sestanek SNS bil 28. febru-aija 1992!! kljub temu,daje v parlamentu poslanec iz "našega" rajona! Če k temu dodamo še dejstvo, da deluje tudi deželno predsedstvo s sedežem v Celju, (za celotno 5. volilno enoto) ima res absolutno podporo! Da ne gra le za ljudi s ceste, (čeprav jih je vedno več iz drugih razlogov!!) lahko kaj več pove gospod I. Verzolak, za kakšne bivše člane (do danes še nihče ni bil izključen) gre oziroma kaj so ti ljudje storili za "tapravo" stvar!! Če drugega ni, bi vsaj kot bivši sindikalist večkrat "moral" za govornico in ščititi tiste, ki so ga tja postavili!! Srčno upamo, da bo to tudi kdaj storil!? Da so v "naših" vrstah ostali tudi takšni, ki so se "borili" za "našo" Slovenijo že mnogo prej, kot se rad pohvali Z.J., pa za njegove izpade nimamo besed!! Vsaj od tako "šolanega" in enega od "največjih" "Slovencev" tega ne bi nihče pričakoval! Kdo je večji Slovenec pa upamo, da smo pokazali na prejšnjih volitvah vsi, ki smo mis-\\\i s svojo glavo, ker nočemo biti nikogaijšnji hlapci! (Iz repertoaija Z.J.) Stari pregovor, ki pa (še) vedno več dobiva na veljavi, pa takole z vsemi takšnimi opravi: povej s kom (hodiš) si, pa li povem kakšen si!
o.o.S.P.S.- S.N.S. Velenje predsednik: Mirko Lorger
Moje trditve se uresničujejo!
Večkratni besedni napadi na IS, oziroma predsednika g. Meha, so bili upravičeni. Kot sem trdil, bomo KS z odhodom prejšnje vlade veliko izgubile, dokaz pa je osnutek proračuna. Procesi obnove Starega Velenja, Šoštanja in Šale-ka, ki bi jih bilo potrebno urediti, so se končali s prihodom g. Meha na oblast. Zanima me, ali bo dal porušiti že izvršena dela, kot je bila želja njegovih pristašev. Daje sredstev premalo, veijamem. Ni pa mi jasno, zakaj je namenil za delovanje KS manj, kot za politične stranke? Ali je potrebno v tej finančni krizi nameniti 126.979.000 za cesto ob železnici in obrtno cono Stara vas, ko paje Cesta talcev, ki povezuje mesto s tem delom, uničena. Če bo takšen proračun sprejetje bolje, da skupščino razpustijo in prihranimo 4.500.000 in jih namenimo za ureditev komunalne infrastrukture po krajevnih skupnostih. Kakšni so strokovnjaki, ki namenjajo minimalna sredstav za komunalno infrastrukturo, kije že uničena?
Počakajmo z obrtno cono Stara vas, saj ni investitorjev za nove gradnje, če pa bodo, je možna ureditev v Trebuši, samo
cestna povezava jc potrebna. Bomo mirno gledali kako propadajo okoliški kraji, ki še nimajo rešenega vodovoda, kanalizacije in cest? Bojim se, da se bodo krajani ceste Talcev zbrali in jo zaprli, ker se bo z gradnjo ceste ob železnici tam promet še povečal.Da so želje posameznikov, ki vidijo le lastni interes, večje od varnosti ljudi na cesti Talcev, je več kot očitno. Zakaj se ne pristopi k izgradnji podvoza pri Elektru v Pesju in preusmeri tovorni promet ter razbremeni Cesta Talcev, Kidričeva in Koroška? Koliko let bomo še gledali in poslušali ropotanje težkih tovor-najkov skozi mesto? Sprašujem stanovalce ob teh cestah, ali so moje trditve točne? Upam, da se g. Rezman strinja z menoj glede čistega okolja, saj tudi tovornjaki onesnažuieio že tako umazano dolino.
Ko smo v Velenju izvedeli, da je v vladi tudi g. Brodnik, kije bil zaposlen na komunali in dobro pozna problematiko komunalne infrastrukture na ploščadi EK in v okolici, smo v KS bili prepričani, da bo ta problem reševal vsaj tako kot njegov predhodnik ali pa še bolje. Sedaj, ko imamo predlog proračuna, smo v KS zelo razočarani. Res je bil njegov predlog bolje sestavljen, a kaj, ko je zadnja odločitev predsednika IS, ki pa mu komunalna infrastruktura ni tako pomembna, kot druge manj pomembne dejavnosti.
Letos je leto turizma. Ali si bodo turisti ogledovali to mesto, ki je bilo v preteklosti na tretjem mestu po urejenosti, danes pa je na 80-tem. Zato niso krivi samo občani, ampak tudi politika v preteklosti. Zakaj ne bi preko Zavoda po mestu in KS zaposlili ljudi, ki so na čakanju in skupaj s krajani očistili to mesto. Saj je okolje, v katerem živimo, zelo zanemaijcno. Le dobra volja je potrebna in organizacija, pa malo sredstev in bo to mesto žc lepše. Očistimo to mesto, ne glede na politična prepričanja! _Franc Sever
Človek človeku protikandidat
(Nekaj misli o pisanju gospoda Franca Severja)
Pri obilici odgovornega dela in nalog, ki sem jih sprejel s funkcijo predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, se mi zdi odgovatjati gospodu Francu Sevciju tratenje časa. Vendar bralci tednika NAŠ ČAS in ostali občani zaslužijo razlago nekaterih zapisanih trditev. Očitno je, da želi pisec člankov, ki se podpisuje z imenom Franc Sever,z vsemi nepoštenimi in izmišljenimi trditvami zgolj očrniti delo in vlogo Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje in mu je za resnico in občino kot celoto kaj malo mar.
V svojem količinsko produktivnem pisanju je gospod Franc Sever napisal kar nekaj neresnic, ki zavajajo bralca. Zato sem se odločil, da nekatere trditve osvetlim.
Za osvežitev podatkov:
•	Izvršni svet Skupščine občine Velenje v prejšnji sestavi je 15.12.1992 nepreklicno odstopil
•	26. januarja 1993 so bile volitve mandatarja med kandidatoma Francem Severjem in mano
•	18. februarja 1993 je bil izvoljen Izvršni svet.
Prvi članek gospoda Franca Seveija je bil objavljen 4.2.1993, teden dni po za njega neuspelih volitvah za mandataija IS SO Velenje. V njem sta objavljeni dve zanimivi trditvi.
Prva: "Krajevne skupnosti, razen Šoštanja, bomo po odhodu sedanje vlade veliko izgubile. Ne bo več tako kompromisnih dogovorov za reševanje krajevnih problemov. Delegati zborov krajevnih skupnosti posvetujte se s svojimi predsedniki in spoznali boste tudi dobre stvari prejšnjega izvršnega sveta.".
Druga: "Največ bodo dobile stranke in delovne organizacije, kot sem razumel reklamirani govor gospoda Meha. To pa je vračanje v preteklost. Program oz. usmeritve je lahko predstavil, toda kako realizirati vse to, ko vemo, da je sredstev vedno manj".
Ta dva citata veijetno najbolje kažeta na miselnost oz.namen razmišljanja gospoda Franca Severja. Kako lahko krajevne skupnosti izgubijo z odhodom vlade, če o vseh pomembnih stvareh odloča skupščina in je Izvršni svet izvajalec sklepov? Kateri so kompromisni dogovori med Izvršnim svetom in krajevnimi skupnostmi, da o njih nič ne vemo delegati Skupščine občine Velenje?
Veijetno paje res m to gospod Franc Sever gotovo ve, da je večji del obnove Starega Velenja tekel mimo vednosti skupščine s "kompromisnimi" dogovori med prejšnjim izvršnim svetom in predsednikom Krajevne skupnosti Staro Velenje. Druga trditev je po vsebini kon-fuzna in netočna interpretacija mojega
programa ob kandidaturi za mandataija. Ker gre veijetno za sredstva proračuna, odločno zaujujem, da nikoli nisem rekel to, kar je zapisal gospod Franc Sever. Rekel sem, da bom kot eno izmed metod dela uporabil tudi delovne sestanke s strankami, vodstvi podjetij in KS. Zanimiv pa je tudi zadnji stavek njegove druge trditve, kako realizirati programe ko vemo, torej tudi gospod Franc Sever, daje sredstev vedno manj in obenem trdi, da krajevne skupnosti ne bodo dobile sredstev zaradi izvršnega sveta.
Drugi članek je bil objavljen 11.3.1993. Namenjen je članom Izvršnega sveta. Zanimiv je predvsem naslednji zapis: "Če bi si izborili regijski
sedež Civilne zaščite v Velenju, bi lahko z republiškimi sredstvi naredili vodovodno omrežje, ceste in ostalo, kar je možno financirati iz tega programa. Proračunska sredstva pa bi uporabljali za ureditev zgodovinskih vrednot". Seveda si vsi želimo v Velenju čim več regijskih centrov. Izvršni svet sedaj pripravlja ustrezne programe in dokumente, kajti Regijski centri se ne pridobivajo s pismi bralcev. Razmišljanja, da bi lahko s sredstvi regije, regijskega centra gradili ceste, vodovod, je njamanj naivno in škodljivo. Pomen regijskih centrov vidim v zaposlitvi ljudi v teh centrih in na ta način pridobljenimi sredstvi.
Tretji članek je bil objavljen 25.3.1993. V članku je gospod Franc Sever ponovno zapisal: "Kakšna sredstva bo namenil KS bomo videli, upam, pa si trditi, da po njegovi sposobnosti vsaj polovico manj kot Bartolcova vlada. Denarja pa bo vladi ostalo, saj so takoj odjavili naročnino Dela, seveda zato, da delavci nebi bili seznanjeni s pravicami".
Zanimiva je ponovna trditev gospoda Franca Severja, da denar namenja Izvršni svet, oziroma, da ga je namenjal prejšnji Izvršni svet pod vodstvom gospoda Bartolca. Ponovno moram opozoriti, daje Skupščina občine Velenje tisti
organ, ki sprejema in odloča o porabi
sredstev proračuna in ne Izvršni svet.
Kot zaključek bi kazalo celovito oceniti pisanje gospoda Franca Seveija.
1.	Zanima ga izključno Izvršni svet, predvsem njegov predsednik in bojazen, da bo ta Izvršni svet delal drugače od prejšnjega in po njegovem odobril oziroma dodelil Staremu Velenju in krajevnim skupnostim manj denarja kot prejšnji Izvršni svet. Pri tem gospod Sever pozablja na skupščino in jo le mimogrede okrca kot glasovalni aparat, ki le potiju-je predlagane sklepe.
2.	Gospod Sever nikoli ne omenja drugih potreb v občini Velenje, razen potreb krajevnih skupnosti predvsem Starega Velenja in regijskega centra, s čigar sredstvi bi gradil ceste, vodovod in ostale zadeve. S sredstvi proračuna pa ohranjal zgodovinske vrednote.
3.	Gospod Sever vztrajno poskuša prikazati ta Izvršni svet in člane Izvršnega sveta kot ljudi, ki ne bodo znali pripeljati aktivnosti do tiste uspešne lokalne samouprave. V enem prispevku priznava strokovnost IS, že v dragem pa trdi, da to ni res in je pravzaprav težko celovito odgovatjati na pisanje gospoda Franca Seveija. Pri delu Izvršnega sveta je potrebno upoštevati več elementov, predvsem pa celovit pristop do vseh problemov s katerimi se Izvršni svet srečuje in jih pripravlja za obravnavo v skupščini. Čeprav gospod Franc Sever trdi, da nimam časa, da bi se z njim pogovarjal o njegovi viziji razvoja občine Velenje, me vendar njegove besede in pisanje navajajo, da želi govoriti o viziji samo enega dela občine - predvsem o Starem Velenju.V Izvršnem svetu pripravljamo izhodišča s programom za vsa področja z upoštevanjem zahtev in realnih želja vseh delov proračunske porabe. Poleg Krajevne skupnosti Staro Velenje je potrebno razmišljati in delati še za ostalih 26 krajevnih skupnosti in za občino kot celoto. Občino sestavljajo tudi celotno gospodarstvo, otroško varstvo, izobraževanje, šport, kultura, brezposelni, sociala, varstvo okolja... Vsa ta področja zahtevajo enakomeren in enakovreden pristop ter razvoj.
Zadnji članek je bil objavljen I.aprila 1993. V njem gospod Franc Sever razpravlja o proračunu na svoj način. Trditev, da občinski proračun sestavljajo za nas zunanji sodelavci, je enaka ostalim trditvam gospoda Seveija in je seveda laž.
V normalnih demokratičnih državah in med normalnimi ljudmi velja, da imajo vlade /Izvršni sveti/ 100 dni časa. V tem obdobju jim opozicijske stranke zagotavljajo relativen mir /v parlamentu in javnih občilih /. Tega zapisanega pravila so se v Velenju držali vsi, razen mojega protikandidata na volitvah za
mandataija predsednika Izvršnega sveta občine Velenje gospoda Franca Seveija. Pa mu to ne zamerim.
Srečko Meh
Opravičite se prosim, Barbari Jakše!
Spoštovani urednik. Med številnimi duhovitimi prvoaprilskimi šalami v zadnji številki Našega časa (1.4.93) ste si v rubriki Vaša pisma privoščili prvoapril-sko potegavščino, kije bila nekorektna in neokusna.
Gre za skrajno napihnjeno, samo-
zadostno, samovšečno, užaljeno in hvali-savo pismo, pod katerega ste podpisali Barbaro Jakše.
Prepričan sem, da omenjena gospodična takšnega pisma ne bi napisala, saj predobro ve, koliko je bil njen uspeh soodvisen od tistih, ki so dajali denar, tiskali knjige, izdelovali paspartuje in okviije, prirejali razstave in nudili vrsto drugih uslug. V prepričanju, da delate krasno prvoaprilsko šalo, ste torej napisali pismo, ki ga pravi umetnik ne bi napisal niti v sanjah, ter ga podpisali z imenom in priimkom Barbare Jakše.
Moj čut pravičnosti do majhnega človeka me je spodbudil, da se viteško postavim v bran Barbare Jakše in zato zahtevam od vas, spoštovani urednik, da se omenjeni gospodični, za kruto in neokusno prvoaprilsko šalo, opravičite! Lep pozdrav od Vlado(ta) Vrblča
P.S.: Ne, gospod Vlado Vrbič; to ni bilprvoaprilskiprispevek!
Urednik
Popravek
V prejšnji številki Našega časa se nam je kljub računalniški obdelavi tekstov v pismo bralke Barbare Jakše z naslovom In treba se je bati prikradlo nekaj tiskovnih napak. Avtorici se opravičujemo.
Uredništvo
Popravki (In treba seje bati)
-	...po razstavi Iluzija besed leta 1990 v Modemi galeriji Ljubljana...
-	...predstavitev fotografij Slike iz življenja v galeriji Velenjskega gradu...
-	...vse, sva dosegla izključno z lastnim delom in ne podeljujeva nikakršnih zaslug V. Vrbiču...
-	...Namen mojega pisanja je ljudem razjasniti določene odnose, ki vladajo v našem (ne(kulturnem prostoru in kateri so osnovni razlog razprtij, sporov in zablod. Moralo pa bi veljati, veljaš toliko kolikor znaš...
-	...Njegovo delo je danes cenjeno na področju črnobele umetniške fotografije v slovenskem in evropskem prostoru...
-	...da kultura ni uničevanje dela drugih in njih samih...
(Popravke objavljamo tako, kot jih je zapisala avtorica)
Se je bati za Vlado-bič velenjske kulture
Vlado Vrbič, v.d. direktor Kulturnega centra Ivan Napotnik, v tekstu "Človek človeku volk" ne odgovaija na jasno zastavljena vprašanja.
Zato se, v nasprotju s prikazom, ki je usmerjen k njegovemu vodenju založniške in galerijske dejavnosti, na široko ukvaija z mojo osebo in domnevnimi razlogi za kritično pisanje. Seveda ne razume, da nam kot Velenjčanom ne more biti vseeno, ko naše mesto večinoma omenjajo le ob jutranjih napovedih vremena, da smo takorekoč izbrisani iz vseh slovenskih monografskih prikazov, almanahov in zbornikov. Skratka, da Velenje
-	z redkimi izjemami - v republiški profesionalni kulturi pomeni nič. Zato Kulturni center, kot bistveni nosilec profesionalne kulture v občini ni prejel v lanskem letu od Republike niti tolaija za založniške in galerijske projekte, zato - to potijuje predlog republiškega proračuna
-	ostaja nič tudi v letu 1993.
Od kod torej prepričanje V. Vrbiča o naraščajočih uspehih in povečanem ugledu v Republiki Sloveniji? Kje, kdaj in kdo je to zapisal? Se v "Šaleških razgledih 8" samohvalno ponaša le zato, da so ga kot domnevnega uspešneža ponovno postavili za direktoija Centra in bo lahko še naprej delal moralno in materialno škodo velenjski kulturi ?
Kritike in strokovne ocene njegovega in studio Rebernikovega založniškega dela (... knjiga, ki ponižuje... v vsakem pogledu diletantsko, prazno in plehko ter neokusno početje... kič na neko neskončno potenco...) - katerega pokrovitelj piojekta je bil KC Ivan Napotnik -so bile podane s strani umetnostnih kritikov dr. M. Komelja in dr. J. Mikuža, takratnega direktorja Moderne galerije Ljubljana.
Nadalje, vztrajam pri trditvi: hudo krivično je, da mala galerija porabi tolikšna sredstva kot vsa Zveza kulturnih organizacij občine. Kaj lahko je spoznati resnico o Neimenovani mali galeriji v mestecu Thuumel, kjer je po Vrbičevih trditvah "zaposlenih šest kustosov. In se nihče ne razbuija, saj vedo, kaj vse lahko kustosi koristnega počnejo."
KC Ivan Napotnik bi se moral tržno obnašati, pripravljati in prodajati razstave drugim galerijam oziroma muzejem,
doma in v tujini. In na takšen način je edino možno doseči - kot načrtuje Srečko Meh - vračanje denaija iz Ljubljane nazaj v Velenje.
Vlado Vrbič lahko kot v.d. direktor Kulturnega centra svoje projekte še stokrat imenuje umetniške, napiše to v Šaleške razglede in Naš čas - tudi lahko ponižuje umetniško delo Barbare Jakše in Staneta Jeršiča - ko zaradi tega vrednost njegovega dela - početja, ne bo večja. Z usmerjanjem na OSEBEN nivo poleg vulgarnosti in nizke kulturne ravni kaže, daje - kot neuspešen fotograf - še vedno poln nevoščljivosti in kompleksov. _Stane Jeršič
Barbara in Barbar
(Pod tem naslovom je Josip Osti, v Sloveniji živeči hrvaški prevajalec, pesnik in publicist, pri mariborskih obzorjih 1. 1990 objavil svojo knjigo. Za pričujoči primer-odgovor (Barbari Jakše in Stanetu Jeršiču - v njunem nenehnem "sesuvanju" monografije Velenje in prizadevnem blatenju dela osrednje velenjske kulturne inštitucije) pride v poštev zgolj naslov. Frazeološko ubesedovanje jezika zagotovo (o)bogati, hkrati pa v omikanem jeziku besednika (ne beseduna) olajša oziroma očisti nizko pogovorno izrazje, če se sploh še hočemo pogovarjati v mejah civilizacijskih in moralnih norm.)
Takšen in tolikšen povod je bil potreben, ker sem pač mnenja, da bi morala podobo pravega umetnika poleg biološko dane (predstavljive) komponente sestavljati (ali predstavljati) tudi (predstavna) etično-kultuma (privzgojena) komponenta (to je kultura obnašanja in izrekanja, stopnja kulturne zrelosti in podobno.)
Naslovna sintagma ni kot pomenljivo izhodišče pride prav tudi za odgovor Barbari Jakše, ki da je užaljena, kakor piše (v Našem času 1. aprila), ker ni omenjena v monografiji Velenje. Na tem mestu moram krivdo, ki je krivično zvaljena na glavnega urednika Vlada (ne Vladota!) Vrbiča, sprejeti nase. Ne zdi se mi sicer pomembno razlagati, kakšen je moj (nepodpisani) informatorski delež pri redakciji monografskega besedila. V skladu z jasno napisanim urednikovim uvodnikom so bila v monografijo vsa imena sprejeta kompromisno; premnogih, ki so si vsaj omembo zagotovo zaslužili (v sorazmeiju preteklosti - sodobnost) ni: zaradi silno odmeijenega prostora (besedilni obseg pa seje, kolikor mi je znano. Barbara in Stane, reduciral tudi zaradi vajinega sprotnega kljubovanja pri naročnikih Monografije). Domoznansko izbirni princip bi Barbaro kot umetnico prav gotovo moral uvrstiti v ožji pregled žive ustvaijalnosti, pri pisanju citiranega pasusa pa sem bil prepričan (morda pomanjkljivo obveščen), da Barbara ni "človek (iz) te Doline," Stane pa se je vsaj na začetku osemdesetih (ponosno) predstavljal kot "velenjski avtor-umetnik". Kasnejši tandemski nastop (leta 1989, kakor piše Barbara) se ni nikoli poimeno-
Spomin ne zbledi, le vtkeš vanj dobre ljudi
Tak je bil tudi naš Franc Zgank z Efenkove 23 v Velenju. Otroška leta so mu potekala v prelepi Savinjski dolini, v Preboldu, kjer se je rodil v mnogoštevilni napredni družini. Poslovil se je od dehteče zemlje in se izučil za kovinostrugarja.
Njegovo življensko pot so usmerjali trije kraji: Ljubljana, Kidričevo in Velenje. Tu se je zaposlil v rudniku, se izobraževal dalje in postal višji industrijski poslovodja. Prvi leti je prebil v jami, potem pa je vse svoje site posvetil takratnemu elektrostroj-
nemu obratu. Med delavci je bil preprost in priljubljen.
Njegovo vsakodnevno delo je bilo nenehno prepleteno s polno izrabo prostega časa. Bil je med ustanovitelji nogometnega kluba Rudar. Nekaj let je bil tudi njegov predsednik. Pomagal je ustanoviti atletsko društvo Velenje.
I. januarja 1970 leta se je upokojil. Nato je bil kar dvajset let predsednik društva upokojencev Velenje in dve leti pred smrtjo njegov častni predsednik.
Žc pogled na priznanja in diplome pove vse: bil je aktivna osebnost v življenju rastočega
val "velenjski," marveč kvečjemu "slovenski" ali "evropski". Njuno skupno su-periornost oziroma superlativnost pa so, žal, prezrli tudi pri Enciklipediji Slovenije in v novejših leksikonskih pregledih slovenskih umetnikov (?).
Predstavitev - omembo najvidnejših velenjskih - šaleških ustvaijalcev v Monografiji jc Vrbič korektno prepustil za to področje izbranim sodelavcem (ki nas je v prvi vrsti vodila želja po širši predstavitvi šaleških krajev in njim "zvestih" ljudi, in resnično veliko manj, koliko bomo za svoje delo dobili denarne nagrade). Naj pripomnim še to; ko ste se na veliko prepirali (predvsem okoli denaija, nikoli o vsebini oziroma obliki) in mi je tehnični urednik v jezavi ihti iz besedila črtal (v Barbarinem pismu) citirani odstavek, je bil Vlado Vrbič takorekoč edini, ki je vztrajal, da omenjeni pasus ostane (kar mi je celo povzročalo težave pri posredovanju že končanega nemškega in angleškega prevoda). O Barbarinem prispevku k šaleški kulturi ni v času večmesečne redakcije nihče nikoli razpravljal. Če bi namreč vključili tudi takšna dejstva, bi pred njo iz šaleške preteklosti morali omeniti še veliko drugih imen. Priložnosti za ene in druge pa bo v bližnji prihodnosti še dovolj. "Boljši je
živ neuspeh kakor mrtva umetnina," bi rekel B. Shaw.
Z velenjsko monografijo se namreč dogaja natanko tisto, kar sem povedal na njeni predstavitvi: nesprejemljiva bo predvsem za tiste, ki niso v njej omenjeni ali pri njej tako ali drugače sodelovali.
Barbara, Stane J., Vlado, Peter R, Stane H. in še kdo, srečajte se na regra-da polnem travniku, po pobalinsko si usekajte vsak eno na gobec, načnite zaboj piva, recite kakšno o starih dobrih časih, ko so se spletle vaše človeške, prijateljske, ustvarjalne in drugačne zaznavne vezi. Ves ta zmeijavi in čenčavi direndaj okoli monografije Velenje ne vodi nikamor, še najmanj k resnemu kulturnemu dialogu. Vsakdo izmed vas (in nas) je po svojih močeh doprinesel (in doprinaša) velenjski, šaleški in slovenski kulturi. Pravemu umetniku ni treba spraševati "Ali zanikaš moje umetniško delo?" Vse drugo je senca umetnosti, in tega je veliko. "Stane in Barbara sta umetnika," pravi P. Rezman v (za domoznanske potrebe dokumentarnem pismu) glavnemu uredniku Monografije, in v nadaljevanju: "kajti uspelo jima je tisto, v kar jaz nisem veijel!" Oboje je neizpodbitno: S. J. & B.J. sta umetnika, in uspelo jima je tisto, v kar nihče ni veijel: očrniti strokovno, prizadevno in dragoceno delo številnih sodelavcev Monografije, ki smo jo potrebovali in jo imamo.
Resnični umetniki se bomo v času prihajajočih sedmih suhih let za slovensko kulturo lahko docela izkazali. Prepričan sem, da bo (prava) kultura zmagala če bo materializirana s cilji in selektivnimi umetniškimi hotenji, ne pa s ponujajočimi fintami, nespoštljivim obrekovanjem in zahrbtnim podtikanjem.
Ivo Stropnik
Velenja. Nikdar omahljivec, vedno optimist. Življenje ga ni strto kljub triletnemu življenju v
taborišču Dachau. Upokojenci
pravijo, da jim je bi! oče in jih je učil hoditi po stopnicah... Domači vedo. da jim je bil dober in skrben oče. Doma so ga naučili preprostosti in skromnosti, kije danes skoraj ni.
Letos avgusta bi bil peti-nosemdesetletnik. Pomladne sape so ga nenadoma zvile. Rumene fortenzije in rdeče japonske češnje ob robu njegovega doma so njegov zadnji, lepi šopek.
Radi smo imeli Franca, in pogrešali ga bomo! Zelimu mu miren sen. Njegovim pa iskreno sožalje!
m ViŠ
Slovo od Franca Žganka
4 as			Ml	* _! Jlt.		8. aprila 1993
mali OGLASI
KUPIM AVTO SAMARA 1,3, Škoda ali Wartburg 1,3, letnik 87 do 89,2000 dem, dam takoj, ostalo po 200 dem mesečno . » 853-147.
BTV NIMBUS S TELETEKSTOM in na daljinsko upravljanje, star 5 mesecev, lahko na dva obroka, prodam. Cena po dogovoru. S 895-105.
DVE POROČNI OBLEKI št. 38 in 40. prodam. S 856-692. PRIJETNO DEKELE HONORARNO ZAPOSLIMO v popoldanskem času v bifeju. » 893-708. SEMENSKI KROMPIR SORTE SAN-TE in rabljeno strešno opeko, prodam. S 893-157. NOVO TAJNICO PANASONIC prodam za 9900 sit, možnost plačila na dva čeka. S 850-552. PREKLICUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE na relaciji Velenje, Šmartno, številka 0442, tovarniška, št. osebne 22540, na naslov Emil Krušič, Šmartno ob Paki 96 a. VGAVCAH, ŠMARTNO OB PAKI, prodam malo stanovanjsko hišo v IV. gradbeni fazi v izmeri 75 m2. S 856-899 od 8. do 14. ure.
DELO NA VAŠEM DOMU. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko. Plačilo v DEM. Juvan, Podkraj 26, Velenje.
OPREMLJENO SOBO V OKOLICI VELENJA, oddam urejeni ženski. Predplačilo 6 mesecev. S 857-682. KUPIM AVTO LADA SAMARA 1,3, Škoda ali Wartburg 1,3, letnik 87-89. 2500 DEM dam takoj, ostalo po 200 DEM mesečno. S 853-147.
DVOBRAZDNI PLUG, VERIGE za traktor, telička (simentalca) 130 kg, prodam. S 882-732.
ZA BISTRO PLANIKA iščemo snažilko za 2 do 3 ure na dan. S 882-191.
OSEM TEDNOV STARE ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, prodam po 150 dem. S 882-391.
PRALNI STROJ PS 306 GORENJE, rabljen 3 leta, dobro ohranjen, prodam. S 853-665 popoldan.
OSEBNI AVTO JUGO UNO 45, letnik 1990, prodam. S 853-665 popoldan.
KOMBINIRAN GRADBENI STROJ ICB 3C3, letnik 1980, ugodno prodam. S 857-166 od 20. do 22. ure.
ODLIČNO OHRANJEN Z-101 J -55 E SKALA, letnik 1989, registrirano do 4/94, prodam. 8 853-872 od 15. do 19. ure.
HLADILNIK, PRALNI STROJ, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, SKRINJO 310 L, prodam. S 855-637. OSEBNI AVTO JUGO GVX, letnik 1989 z veliko dodatne opreme garažiran, lepo ohranjen. S 882-762.
KOMBINIRAN IN ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, ugodno prodam. S 851-276.
MIKROSKOP ZA OSNOVNOŠOLCE ali radovedneže, prodam za 150 dem. S 854-013.
DELO V AVSTRIJI, poklic varilec, solidno znanje nemščine. S 856-692 od 19. do 20. ure. KUPIM GRADBENO BARAKO, RAZSTAVLJENO. » 858-052.
HONORARNO ZAPOSLIMO PRIJETNO DEKLE za delo v popoldanskem času v bifeju. » 893-381.
BOBTAILA MLADIČA Z RODOVNIKOM PRODAM. S 858-723.
OSAMLJENA ŽENSKA SREDNJIH LET išče opremljeno sobo ali stanovanje na deželi, gre tudi gospodinjit k upokojencu. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro OSAMLJENA.
HONORARNO DELO NUDOM KRO-JAČICI ALI ŠIVILIJI. « 885-067 od 7. do 15. ure.
TRIO IZ VELENJA IŠČE KITARISTA -VOKALISTA za igranje narodnoza-bavne glasbe. Informacije po telefonu 881-311 interna 52 dopoldan, Milan.
TRODELNO OMARO ZA SPALNICO prodam, a 411-542 po 19. uri.
PRIREDITVE K.C. "IVAN NAPOTNIK1
GLEDALIŠKI ABONMA
V petek, 16. aprila ob 20.00, bo v domu kulture v Velenju gostovala Drama iz Ljubljane z Molierovo komedijo SVATBA PO SILI.
Režiser Vinko Moderndorfer. Vstopnice po 500 SIT so že v prodaji. Naslednja abonmajska gledališka predstava - NIŠAM JA RAPAPORT - bo v mesecu maju 1993. OBISKI
Vtorek, 20. aprila, ob 16.30, bo v Ljubljano odpeljal avtobus na koncert Mladinskega orkestra GUSTAVA MAHLERJA v Cankarjevem domu. Cena aranžmana za mladino je 1.200 SIT, za odrasle pa 1.500 SIT. Vabimo na naše potovanje "Z dr. Stoparjem po gradovih južne Tirolske", ki bo od 13. do 16. maja 1993. Cena 590 DEM. Dne 9. julija pa bomo odpotovali na 8-dnevno potovanje v Deželo Pike Nogavičke, Legoland in Andersenovo rojstno mesto (Švedska in Danska). Cena 730 DEM. Na voljo je še nekaj mest za letošnji obisk opernega festivala v Veroni - CARMEN, ki bo 21. in 22. julija. Cena 160 DEM in vstopnica.
RAZSTAVA *
BLANKE
STEPANČIČ
V Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo v petek, 9. aprila, ob 19.uri odprli samostojno razstavo del slikarke Blan-ke Stepančič. Slike reliefi so impresija, gre za nostalgije spominskih podob, ki se med seboj prepletajo, izginjajo in kombinirajo, kot je v kritiki zapisal dr. Ivan Sedej.
Koleda vabi
Ne ubijaj doma dolgčas, pridi in zaigraj pri nas!!! Tako vabijo k sodelovanju vse glasbenike, ljudske godce na harmoniki (frajtonarica, klavirske) ter violiniste člani Šaleške folklorne skupine Koleda iz Velenja. Če ste pri volji, potem pridite vsak petek ob 20. uri v malo dvorano kulturnega doma v Velenju ali pokličite 854- 885.
Večer zborovskega petja in opernih arij
RUDARSKI OKTET Z GOSTI
Prihodnji teden, v sredo, 14. aprila, ob 19.30 se nam v dvorani Glasbene šole Velenje obeta lep kulturni dogodek. Občinstvu se bodo predstavili pevci Rudarskega okteta z gostoma Dušanko Simonovič-Žličar, sopran in Nikolajem Žličarjem, klavir, v večeru narodnih in umetnih pesmi, opernih arij in samospevov.
Obvestilo!
Obveščamo državljane Republike Slovenije, ki živijo v tujini, da smo v Sekretariatu za notranje zadeve uredili dežurstvo za velikonočne praznike. Dežurstvo bo: v petek, 9. aprila, od 7. do 16. ure, v soboto, 10. aprila, od 10. do 13. ure ^
Svetujemo Vam, da svoje bivanje v domovini izkoristite tudi za ureditev dokumentov, mi pa se bomo potrudili, da Vam bomo pri tem pomagali.
Sekretariat za notranje zadeve SO Velenje
It A VE I

JE
107,8 MHz ( oddajnik Plešivec ) in 88,9 MHz ( oddajnik Velenje)
ČETRTEK,8.APRILA:6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK,9.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje.
SOBOTA, 10. APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kva-zi kviz; 18.00 V imenu Sove, vmes ob 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 11. APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Nedeljki utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 15.30 Poročila; ob 14.50; 15.50; 16.50 epp blok); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje.
PONEDELJEK, 12. APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.Kme-tijski nasveti; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje.14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pop; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.000dstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje.14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po Slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
KAMNOSEŠTVO KOZJAK
Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000
UGODNA PONUDBA:
•	nagrobni spomeniki
•	izdelava in obnova nagrobnih napisov
•	montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov
Del. čas: vsakdan od8. -12. in od 15. -19. ure.
MIZARSTVO VELENJE, d.o.o.
Koroška 54, 63320 Velenje
tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/ 854-988
Nudimo vam vse vrste mizarskih izdelkov po naročilu in montažo na objektih.
Nakup naših izdelkov je mojzen v prodajalni RLV na jašku Škale in na sedežu podjetja. Možnost plačila s kreditom ali na obročno odplačevanje.
Inf: tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/854-988
SE PRIPOROČAMO!
AVTOHISA KOS
NISSAN
r
SERVIS IN PRODAJA
Ločica pri Polzeli 2b, Polzela tel. (063) 701-060, 701-090 delovni čas 7.00 -12.00 in 13.00 -16.00
Ugodni kreditni pogoji
• Prodaja na leasing
Cenjene stranke obveščamo, da imamo poleg ostalih vozil znamke NISSAN v našem prodajnem salonu AVTO LETA 1993
-	NISSAN MICRA1.0 KAT16 V
-	NISSAN MICRA 1.3 KAT SUPER S16 V
Pri vaših odločitvah Vam bomo z veseljem sveto vali!
Avtohiša KOS
gostišče
GDAD VDBOVEC NAZADJE
_ . _	tel. 832 800
V izjemno lepo urejenem ambientu starem gradu Vrbovec vas vaBijo z Bogato izSiro tqdinarif<^ in široko ponudBo Slovens^i/i vin.
V gostišču je tudi poročna dvorana!
(Det čas: vsak dan razen nedelje, od 10. - 22. ure
iPriporoča se t(o(eJ(tivgrada Vdovec.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CELJE.
CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
VELENJE, Partizanska 3, tel.: 063/ 851 060
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI:
TIP VOZILA: LETNIK:	CENA VOZILA Z DAVKOM:
FORD FIESTA 1/1 i C kat 1990	951.720,00 SIT
GOLF JXD 1989	951.620,00 SIT
GOLF JXD 1989	973.350,00 SIT
GOLF JXD 1987	702.975,00 SIT
RENAULT IMV ESPACE 2000 GTS 1988	1.559.250,00 SIT
FIAT CROMA 1600 1989	812.432,00 SIT
ZASTAVA JUGO SKALA 55 1989	317.625,00 SIT
ZASTAVA JUGO SKALA 55 1989	303.345,00 SIT
ZASTAVA JUGO 55 KORAL 1989	351.487,50 SIT
Del. čas: vsak dan od 7. do 15., ob sobotah od 7. do 13.

Dežurstva
Občina Velenje
Zdravniki: Četrtek, 8. aprila - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Seher in dr. Zupančič; Petek, 9. aprila-dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Janežič; Soboto, 10. aprila in nedeljo, 11. aprila - dr. Rus, dr. Vi-dovič in dr. Kočevar; Ponedeljek, 12. aprila - dr. Kozorog in dr. O.Renko; Torek, 13. aprila - dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. O.Renko in dr. Kočevar
Zobozdravstvo: Soboto, 10. aprila, nedeljo, 11. aprila in ponedeljek, 12. aprila - dr. Ivan Janežič , od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 9. do 16. aprila - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, tel.: 857-875.
Občina Mozirje:
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 11. aprila - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. Od 12. aprila do 18. aprila -Marjan Lešnik, dr. vet. med., Lju-bija, tel.: 831-219.
Gibanje prebivalstva
Občina Velenje
Smrti: Marija Auberšek, roj. 1905, Lopatnik pri Velenju št. 6, Josip Trnek, roj. 1908, Kavče št. 18, Elizabeta Verzelak, roj. 1911, Veliki vrh št. 40, Erna Borštnar, roj. 1942, Velenje. Šaleška c.št. 2, Engelbert Pušnik, roj. 1923, Škale št. 53, Franc Žgank, roj. 1908, Velenje, Efenkova c.št. 23, Dominik Rek, roj. 1915, Muta, Ul. Lackovega odreda št. 3, Marija Miklavc, roj. 1904, Polzela št. 2, Edvard Bizjak, roj. 1912, Celje, Na zelenici št. 11
Občina Žalec
Poroke: Marjan Stiplošek, Kapla in Andrejka Siter, Šešče pri Preboldu.
Smrti: Suzana Šlander, stara 82 let, upokojenka, Grajska vas št. 22, Jakob Zavec, star 62 let, upokojenec, Dobrteša vas št. 16/a, Josipa Vince-kovič, stara 83 let, upokojenka, Donja Voda 20, Franc Žerdoner, star 85 let, krneč, upokojenec, Lipje št. 5.
FIRSTI
ROTOTEHIMIKA
VABI K SODELOVANJU
Strokovnjaka za projektiranje ogrevalnih sistemov, pripravo katalogov in terensko svetovanje.
Pogodbeno delo: plačilo po dogovoru.
Prijave z opisom Izkušenj pošljite na naslov: FIRŠT ROTOTEHNIKA, 63330 Mozirje, Radegunda 54
. ■ ^FRIZERSKI
SALON ■[Nataša
▼Bi Šalek 84, tel. 856 947
^^ boutioue nitko ^
mS^r Šaleška 16. Velele PESTRA IN POCENI PONUD8A
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce ostali so samo sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.

V SPOMIN
Na obletnico smrti
BOŽENE DELOPST
8.4.1992
drage žene, mame, babice, sestre in tašče
VSI NJENI
Velenje, Šoštanj, Ljubljana, Trzin, Skofja Loka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
CECILIJE VTIČ
13.11.1913-26.3.1993
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja družinama Trinkaus in Sušeč. Zahvala DO: Elektronika, obrat Štedilniki, obrat Galvana, obrat Plastika, DO Servis, OŠ MPT, GD Velenje, bolnišnici Slovenj Gradec, dr. Pristovniku, medicinskim sestram in strežnicam, govorniku, pevcem in gospodu župniku
za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: Sinova Stane in Gusti z družino, hčerke Angela, Zofka, Ivica in Jožica z
družinami ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob smrti mame, stare mame in ome
ANGELE NAHTIGAL
iz Raven pri Šoštanju
se, iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v velikem številu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi govornikoma, pevcem in duhovniku za opravljen pogrebni obred, praporščakom RK, ZB in zveze upokoj jncev Šoštanj. Zahvala velja tudi zdravstvenemu
osebju bolnišnice Topolšica, bolnišnice Slovenj Gradec ter dr. Menihu. Posebno zahvalo izrekamo Ivanu in Tilki Andreje, ki staji stala ob strani v času bolezni.
Žalujoči: Vnukinja Bernarda z družino ter sinova Ivan in Konrad z družinama.
V trgovinahERAzavas:
VSE ZA GRADNJO IN ADAPTACIJO VAŠEGA DOMA
Ponovno v zalogi italijanske keramične ploščice.
OKUPUJEMO TUDI VSE VRSTE USA, VREDNOST ODKUPA PA LAHKO TAKOJ ZAKUPITE ZA GRADBENI MATERIAL
Dodatne informacije dobite po telefonu na št. (063) 853 448 ali 854 866.
E R A
Gradbeni material - les, Koroška 2/a, telefon (063) 853 448
SUV<L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o.
Celjska 33, Slovenj Gradec
0602/ 41 - 157, 41 -267 raiunovodstvo 42-404, fax 42-264
UMEM
I w J lili
TRGOVINA KOŠAMG4jf\ Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) telefon: 779-220			
- olje Zvezda	1/1		114.90 sit
- moka tip 400	1/1	kg	55.00 sit
- moka tip 500	25/1	kg	33.90 sit
- moka tip 850	25/1	kg	29.90 sit
- sladkor	50/1	kg	55.90 sit
- riž	1/1		79.90 sit
- testenina	1/2		57.90 sit
- margarina		*	49.90 sit
- kava Bar	1/1		539.00 sit
Velika izbira čokolad, pomaranč,			bonbonov in igrač.
Vesele in	zdrave velikonočne praznike vam želi		
		kolektiv trgovine Košarica.	
Foršt 7, Ljubno
liliiiiii
Nudimo vam dnevno sveže:
postrvi razne zrezke lignje možgane puranji file sladice..
Vljudno vabljeni!
Gostičšče ČETAM
Okonina 2, Ljubno
Izredno ugodna ponudba:
nedeljska kosila 500 SIT speaalitete:
meso žrebet, puranje, svinjsko
sladice ,„. . ... ..
Vljudno vabljeni!
inf.tel.:841164
cf s ) ELEKTROSET
Storitve Eiektro instalacije Trgovina
BORIS HRŽICA HAUSENBICHLERJEVA 5 36310 ŽALEC TEL. & FAX: 063/711-050
frgovina z eiektro materialom
kabel pgp 3x1,5 43,20 kabel pp/r 3x2,5 60,00 kabel pgp 3x2,5 60,00 avtom.varovalke 703,00 kabel pp/r 3x1,5 43,20 FIT stikala 5.800,00
Odpiralni čas: od 8. do 19" delavnik od 8. do 13"sobote
Prepričajte se o res pestri in ugodni ponudbi!
M				m.			m
	r	m	i		jf( • ;'>•; J •		
107,8 MHz
icamo VI:i.I:k.II:
Ljubezen je večna vez, ne more je prekiniti niti smrt.
ZAHVALA
Umrla je
ERNA BORŠTNAR
25.5.1942-31.3.1993
Hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Mož Stanko, sin Tomaž, hčerka Maja in ostali sorodniki.
Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje srce, ostali so sledovi dela pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, brata in svaka
MARTINA KUMRA
8.11.1910 -29.3.1993 iz Florjana pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Gasilskemu društvu Topolšica, Zvezi borcev Šoštanj in njihovemu govorniku, DO Smreka Gornji Grad, gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali
sveče, cvetje ter svete maše.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: MlIIII1II»1«»/#,1 in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MHHHHHH
, ob 20. uri
orano v Vinski gori
Alpski kvintet Čudežna polja Irena Vrčkovnik Ansambel Vesna Strašna Jožeta
ga Rtv in
Iz gledališke predstave Pegam In Lambergar gimnazije Ptuj
Mesto seje umirilo
Na zabavi z Imenom "Odštekl se še ti" so eni to počeli bolj, drugI manj Intenzivno. Na odru so se šil tudi "Pokaži kaj znaš",
nastopali so vsi, ki so si upali...
Ogenj ugasnil, osebki razpršili
Druga Gimnazijada, drugič v Velenju, se je v soboto končala. Predstavilo se je 31 slovenskih in francoska gimnazija, za kratek čas seje med dijaki ustavil tudi minister Slavko Gaber.
Čeprav je bila ideja rahlo izposojena, prvič spravljena v življenje lani sredi aprila in ponovno obujena letos v začetku aprila, bodo vsi, ki so bili vsaj za trenutek njeni udeleženci, še dolgo pomnili. In še velikokrat se bo beseda Velenje izgovorila po vseh koncih Slovenije z nostalgijo in željo, da bi sc čas zavrtel nazaj, da bi bili spet tu.
Letos je padla dokončna potrditev - Gimnazijada bo postala tradicionalna, vsako leto na drugi gimnaziji, v drugem kraju, kot so dijaki želeli žc lani. Vedno pa bo ostal spomin na prvo in drugo, izpeljani v mestu, kjer seje vse skupaj začelo, v našem Velenju.
Letošnje priprave niso bile tako dolge, so pa bile zato bolj intenzivne. V zadnjem trenutku, tudi zato, da nc bi vse skupaj zamrlo, so KUDIC-ovi člani s privolitvijo vodstva šole in CSŠ šc drugič rekli DA. Koliko energije, idej in odrekanj so ob rednem šolskem delu vložili v prireditev, vedo le tisti, ki so jih opazovali in dneve (na koncu tudi noči) preživljali z njimi. Gimnazija jc med drugim po dolgih letih dobila novo "fasado", delo rok in glav gimnazijcev samih. Šoli so z njo vdahnili svežino, (rdečemu) Gasilcu, lanskoletni maskoti, se je pridružila šc (zelena) gasilka, nosilni stebrički so dobili pege, pred vhodom so zarisali kažipot... Vse jc bilo pripravljeno in v četrtek ob 12.00 seje lahko pričela.
Predigra za sonce
Kažipot pred vhodom gimnazije jc popolnoma prekrila množica, ki seje stekla od vsepovsod. Zavi-hrale so zastave posameznih gimnazij, vsi pa so sc ozirali na streho, kjer se je nekaj dogajalo. Vseeno ne toliko, kol lansko leto, saj so letos glavno dogajanje prestavili na Titov trg. Čutiti je bilo pričakovanje, sproščena razburjenost je vela povsod. Kaj so pripravili tokrat? Sami tega morda še opazimo ne, vendar je goste inpresion-iral grad v ozadju, Tito v bližini, stolpnice v okolici in celoten ceremonial, ki se jc odvil v tem okolju. Kotalke, akrobacijo na kolesih, aviončki, skok s strehe kulturnega doma, razobesitev ogromne zastave Gimnazijade, prižig ognja, vse podkrepljeno s Kosovelovo poezijo in vzkliki: "Dajmo, ljubimo sc!"
Začelo seje...
Prva se je po tem, ko so gostje odšli na kobilo in spoznali svoj nov, začasen dom pri dijakih, odvila francoska predstava "Zaco-prana vas". Dvorana jc bila polna, prav tako na vseh za njo. Že prvi dan seje predstavilo 14 Gimnazij, ostale so sc razvrstile v petek in soboto. Letos ni bilo zadrege, kam in kaj pogledali. Časa je bilo dovolj, da sc predstave niso pokrivale, mesti glavnih dogajanj pa sta bili Kulturni dom in Glasbena šola. Množice so sc vile po peš poti sem in tja, razpoloženje seje preneslo tudi na prosto. Predstave so bile zelo različne; dramske igre, komedije, recitali, ples, lutkovna igrica, razstave risb in fotografij ter razstave plakatov...Bile so zelo
dobre, dobre in tudi slabe, pa to niti ni bilo tako važno. Saj Gimnazijada ni tekmovanje. Je priložnost za druženje, spoznavanje in predstavljanje kulturnih dosežkov, ki sojo eni vzeli bolj, drugi manj resno. Za več kot prijeten konec prvega dne je poskrbela ženska vokalna skupina Copa ca bana iz Novega mesta, ki je popolnoma napolnila dvorano glasbene šole, prepevanje se je iz nje preneslo tudi na prosto in utihnilo šele pozno ponoči...
V petek so se torej predstave nadaljevale, večer pa seje zaključil na žuru v Beli dvorani, kjer se je večina odštekala ob rajanju in prepevanju z Adijem Smolarjem, dobro pa so se odrezali tudi fantje iz ročk skupine, ki si po komaj treh skupnih vajah niti imena ni uspela izbrati... In v soboto zjutraj je Zbor mladosti odplaknil tih deževen dan. Še nekaj predstav je bilo moč videti, vendar se je vse skupaj pričelo umirjati. Ob 17. uri so tisti, ki so še ostali, prišli še na zaključno prireditev, ki jc letos nosila naslov "Non, je ne regrette rein", po naslovu znane skladbe Edit Piaf. Bila jc nekako patetično - sporočilna. Igra plamenčkov na baklah, igra. pesem in ples skupine Quccn. predaja ognja II. Gimnaziji Maribor in dokončno slovo. Ravnatelj CSŠ prof. Peter Robida seje občutno zadovoljen zahvalil vsem sodelujočim in tistim, ki so prireditev podprli, potem paje predstojnik velenjske gimnazije prof. Andrej Kuzman predstavnikom sodelujočih gimnazij izročil simbolično darilo in plaketo. Ne le on, tudi marsikdo v dvorani seje počutil "tako prikupno zmeden".
Sklepne misli
Idejo svojih dijakov, da bi v Velenju organizirali Kulturniško srečanje gimnazij Slovenije, so že lani močno podprli tako vodilni na CSŠ Velenje, kot profesorji. Brez njihove pomoči ne bi bilo nič, prav gotovo. Letos so jih, čeprav z malo več strahu, podprli tudi
drugič. Koje bila končana, so
si oddahnili, saj je upravičila svoj namen in ponovno uspela. Zato so sklepne misli njihove.
Prof. Andrej Kuzman, predstojnik Gimnazije Velenje, jc za Naš čas povedal: "Vsekakor je bila letos skrb še večja. Sploh po tem, ko sem lansko leto videl, kako ta zadeva izgleda. Je nekako v mejaii tega kar človek zmore, psihično, fizično in finančno. Vesel sem, da se je vse lepo izteklo in menim, vsaj taka je moja ocena in dosedaj še nisem slišal
kakšnega drugega stališča, da je v celoti uspela. Tako po programski plati kot po plati organizacije.Obstajajo pomisleki, zakaj Gimnazijado selimo. Morda nam je lahko sedaj žal, ko smo dokončno v dveh letih dosegli, da je to projekt, ki bo finančno podprt tudi na ministrstvu, kar dosedaj ni bil, vendar je bila zamisel dijakov taka, da se vsako leto razpiše ponudba in da se prireditev seli iz kraja v kraj, kar je zopet prav."
Ravnatelj CSŠ Velenje prof. Peler Robida:" Želel bi povedali, da jc bila draga Gimnazijada v Velenju pripravljena na pobudo dijakov, kar jc izredne pohvale vredno, zato smo bili dolžni vložiti maksimalne napore za njeno dobro predstavitev in izpeljavo. Vsi kolegi so izjemno pozitivno ocenili vse tri smotre, ki smojih nekako načrtovali; da se srečajo mladi in sc spoznavajo med sabo, da se kulturniško izkažejo in
pokažejo svoja prizadevanja, sposobnosti in tudi svojo delavnost. In ne nazadnje, zdi se mi, da jc v njej velik pomen predstavitev Velenja kol mladega mesta. Zelo bi rad izpostavil zahvalo okolju, ki nam je na vse mogoče načine pomagalo in prispevalo k dobri realizaciji, tudi z obiskom na predstavah, ki jc bil letos izjemen. Vsa pozornost jc bila tudi z Ministrstva za šolstvo in šport. Minister jc posebej naročil, da čestita in izreka priznanje dijakom. Predvsem pa moram izpostavit naše dijake in naše kolege, ki so to zadevo odločilno in z. veliko skrbjo odlično izpeljali. Zahvala tudi tisku, ki je dejavnosti predstavila širše in posameznikom, kolektivom ter staršem, ki so sprejeli dijake. Srečni smo, da seje vse tako dobro izteklo in da smo se razšli v tako prijetnem razpoloženju."
■ bš
med razhajajočimi pa so mnogi listali posebno izdajo Šprica, ki je pravkar prispela iz tiskarne. Vsako predstavo je namreč spremljal tudi nekdo iz novinarske delavnice, ki so jo poleg domačih Špric-ovih novinarjev podkrepili še gostujoči. In v senci vsega tega doganja je nastajal časopis, ki ga bo marsikdo skrbno shranil - izredna izdaja Šprica, Glasila centra srednjih šol Velenje. Če jo boste prelistali, boste lahko potrdili le-to, da so mladi novinarji pod vodstvom prof. Marjane Gmajner -Korošec in Urške Jurak opravili izjemno delo.
■ Bojana Špegel foto: Aljoša Vldetič
Čeprav je bila izredna seja Skupnosti slovenskih Gimnazij zamišljena bolj kot srečanje vseh ravnateljev slovenskih gimnazij v času Gimnazijade. se je ta ob obisku ministra za šolstvo in šport mag.Slavka Gabra sprevrgla v delovni sestanek. Problemov, sodeč po razpravi, ni malo, posledice pred leti ukinjene klasične gimnazije in uvedba usmerjenega izobraževanja se vlečejo še v današnji čas. Marsikaj šc ni dorečeno in ravnatelji so izkoristili priložnost ter vse, kar jih teži, prenesli ministru. Postavljalo se jim jc tudi vprašanje, ali je gimnazija pri-pravljalnica za študij ali je specializirana šola. V letu 1995 bo ponovno uvedena matura, priprave že tečejo, ravnatelji pa so opozarjali na tisto, kat jih pri teh moti in še ni usklajeno. Iz-
postavili so tudi probleme izbirnih vsebin, kijih moraime-ti šola po programu kar nekaj; večina je bila zato, da ostanejo, saj dajej% dijaku možnost proste izbire...Ob koncu so sprejeli nekaj sklepov, dogovorili pa so sc tudi, da bodo pri izoblikovanju novega stalusa gimnazij pomagali ministrstvu tudi 3 predstavniki skupnosti gimnazij Slovenije.
Minister Slavko Gaber je po sestanku, ki seje odvijal na CSŠ Velenje, povedal tudi nekaj o Gimnazijadi. "Na ministrstvu to zelo podpiramo, sploh, ker pobuda ni prišla iz naših vrst, ampak iz vrst dijakov. Prizadevali si bomo po svojih močeh, da bo postala tradicionalna in da bomo pri tem pomagali, kolikor bo v naših močeh."
■ bš
Radio Velenje
Srečanje gimnazijskih ravnateljev z ministrom Slavkom Gabrom
Kakšna naj bo gimnazija?