GEOLOGIJA 33, 299-313 (1990), Ljubljana
UDK 551.79:551.24(497.12) = 863
Kvartarni savski zasipi in neotektonika
The Quaternary valley fills of the Sava River and neotectonics
Dušan Kuščer
Inštitut za geologijo, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Aškerčeva 20, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
V würmskem sasipu Save med Radovljico in Ljubljano ni opaznih neotekton-
skih deformacij. Vsi starejši zasipi pa kažejo, da se je Ljubljanska kotlina v kvar-
tarju stalno deformirala. Območji med Radovljico in Kranjem ter med Medvodami
in Mednim sta se dvigali, Sorško in Ljubljansko polje pa pogrezali. Vidne defor-
macije so le zvezna upogibanja terasnih površij. Ne moremo pa izključiti prelomov
v pogreznjenih delih starejih zasipov, ki so pod pokrovom težko dostopni opazova-
nju.
Abstract
There are no indications of neotectonic deformations of the Würmian valley
fill of the Sava River between Radovljica and Ljubljana. The three older Quater-
nary valley fills on the contrary show clear tectonic deformations, a continuous
rising tendency of the area between Radovljica and Kranj and of the area between
Medvode and Medno, and a subsiding tendency of the areas of the Sorško Polje
and Ljubljansko polje. The observable deformation is only a continous bending of
the terraces, but the existence of faults in the older valley fills in the deeper parts
of the basins, where they are covered by the younger valley fill, can not be
excluded.
Uvod
Kvartarni rečni zasipi so med najboljšimi indikatorji neotektonskih premikanj.
Najgloblji deli zasipov leže v dnu dolin, ki so jih reke zarezale tik pred pričetkom
nasipa vanj a. Če ni bilo kasnejših tektonskih premikov ali če so bili premiki na vsem
ozemlju enakomerni, je dno zasipov še vedno nagnjeno v smeri rečnega toka s prvot-
nim naklonom. Če pa so v poteku dna zasipov izrazita odstopanja od enakomernega
strmca, ki niso vezana na litološke spremembe podlage, ali če so v njem celo odseki
z nasprotnim strmcem, je to lahko le posledica tektonskih premikanj med nasipava-
njem ali po končanem nasipavanju.
Žal je težko ugotoviti potek nekdanjega dolinskega dna, ker je globoko zasuto in
leži povečini pod nivojem današnjih dolin. Več podatkov nam dajejo površja zasipov,
ki so se nam ohranila v obliki bolj ali manj širokih teras. Ta površja so se zaradi
300	Dušan Kuščer
preperevanja le malo spremenila. Ob nastanku je površje ravno in je enakomerno
nagnjeno v smeri vodnega toka. Naklon površja je bil ob nastanku lahko večji, enak
ali manjši od naklona današnje rečne struge. To je odvisno od takratne prodonosnosti
in rečnega vodnega režima. Zaradi neotektonskih deformacij, ki so mlajše od površja,
so strmci lahko povečani ali zmanjšani ali se nam kažejo kot nepravilne upognitve
teras, prelomi pa kot bolj ali manj visoke stopnice.
Kvartarni savski zasipi
O kvartarnih savskih zasipih obstaja že obsežna literatura. Prve podrobnejše
podatke o njenih pleistocenskih zasipih je dal Brückner (1909). Podobno kot
v drugih alpskih dolinah navaja tudi ob Savi štiri zasipe: nizko in visoko teraso ter
mlajši in starejši krovni prod. Imel jih je za tvorbe štirih ledenih dob: würmske, riške,
mindelske in giinške.
Podrobnejši pregled literature o savskih zasipih so dali Ilešič (1935), Oblak
(1952) in Žlebnik (1971), zato je ne navajam. Na kratko pa bom omenil zgrešeno
interpretacijo, ki izvira od Ampfererja in so ji kasneje sledili tudi nekateri drugi
avtorji. Ampferer (1918, 406) je v nasprotju z Brücknerjem trdil, da lahko
ugotovimo v savski dolini le dva zasipa: »starejšega«, ki je sprijet v bolj ali manj trden
Tabela 1. Kvartarni savski zasipi, terase in njihova domnevna starost
Table 1. Quaternary valley fills of the Sava River, terraces and their supposed age
Kvartarni savski zasipi in neotektonika	301
konglomerat, in »mlajšega«, ki je le tu in tam sprijet v rahel konglomerat. Zasipa naj
bi bila po Ampferer j u (1918, 407) neodvisna od poledenitev in naj bi bila odložena
v medledenih dobah.
Ilešič (1935) se je omejil predvsem na morfološko razčlenitev teras. Označil jih je
z rimskimi številkami od I (najstarejša) do IX (najmlajša). Starejšemu (konglomerat-
nemu) zasipu naj bi ustrezal nivo I, vse druge terase pa so na mlajšem zasipu.
Ugotovil pa je (idem, 141), da je na območju starejšega zasipa ponekod še višji nivo, ki
ga je označil z lA. Kasneje je Šifrer (1969) ugotovil še nadaljnji višji nivo in ga
označil z IB. Tudi Oblak (1952,125) je ugotovil tri nivoje v starejšem zasipu: I, lA in
IB.
Šele Žlebnik (1971) je nedvoumno ugotovil, da je imel Brückner prav in da
gre pri »starejšem zasipu« za tri samostojne zasipe. To dokazujejo ne samo različni
nivoji terasnih površij, ampak tudi različna globina predkvartarne podlage zasipov
SI. 1. Položajna skica kvartarnih zasipov Ljubljanske kotline
Fig. 1. Sketch map of Quaternary valley fills of the Ljubljana Basin
302	Dušan Kuščer
med Radovljico in Kranjem. Vsaki fazi zasipavanja je sledila faza erozije, pri kateri je
bil prerezan ves zasip in se je dno doline poglobilo še bolj ali manj globoko v podlago.
Terciarna podlaga se zato stopničasto spušča, stopnice pa se skladajo z robovi
starejših zasipov. Zasipe je Žlebnik imenoval starejši, srednji in mlajši konglome-
ratni zasip in prodni zasip. Mlajši in srednji konglomeratni zasip se začenjata pri
Radovljici vsak ob svojem vencu čelnih moren. Zasipi so torej glacifluvialne tvorbe.
Tudi prodni zasip je glacifluvialna tvorba, kot kaže povezanost II. in IV. terase
z ustreznimi morenskimi nasipi (Kuščer, 1955). II. in IV. terasa naj bi ustrezali
dvema fazama würmske poledenitve, medtem ko je III. terasa interstadialna in se
začenja pri Radovljici kot zasip čelne kotanje.
V tabeli 1 podajamo pregled zasipov, ustreznih teras in njihovo domnevno starost.
Žlebnik je tudi spoznal in natančno opisal vpliv neotektonskih deformacij
zasipov v različnih delih Ljubljanske kotline. Pokazal je, da so konglomeratni zasipi
bolj ali manj močno deformirani, medtem ko viirmski zasip ne kaže takšnih spre-
memb. V naslednjem bom podal potek površij glavnih teras še v shematskem vzdolž-
nem profilu od Radovljice do Zaloga (si. 1 in 2). Vzdolžni profil začenjam s čelnimi
Kvartarni savski zasipi in neotektonika	303
SI. 2. Shematski vzdolžni profil savskih zasipov med Radovljico in Ljubljano
Fig. 2. Schematic longitudinal profile of the valley fills of the Sava River between Radovljica
and Ljubljana
Krajevne kratice:
Locality abbreviations:
B Bratranca; Be Brezje nad Tržičem; Вд Begunje; Br Brezje; Bs Besnica; Bt Britof ; Ć Češnjica;
DB Dobrava pri Begunjah; DO Dobrava pri Otočah; Dp Dobro polje; G Gradišče; Hu Hudo;
J Jurčkovo polje; Je Jeprca; K Komarji; KI Kleče; Ko Kovor; Kr Kranj; L Lesce; Lb Ljubno; Li
Lipnica; Lj Ljubljana; M Medvode; Ma Mavčiče; Me Medno; Nc Nacovka; Nk Naklo; O Okroglo;
P Podnart; Pi Pimiče; Pl Polica; Pš Polšica; Pt Podtabor; Pz Prezrenje; Ra Radovljica; Re Resje;
S Struževo; SB sotočje Save Bohinjke in Dolinke; Sr Srednja vas; Sv Svetje; Tr Tržič; Ud
Udenboršt; Vr Vreče; Za Zadobrova; Zl Zalog; Ž Žvirče
morenami pri Radovljici. Od tam navzgor ob Savi so ostanki predwürmskih zasipov
tako redki, da jih ne moremo povezati v sklenjen profil.
Od skrajnih morenskih vencev, ki leže okrog 1 km vzhodno od Radovljice, navzdol
ob Savi ni znakov poledenitev. Na Osnovni geološki karti SFRJ, list Celovec (Buser
304	Dušan Kuščer
& Cajhen, 1981) pa so morene vrisane tudi na južnem pobočju Dobrče in Križke
gore, to je daleč zunaj navedenih vencev morenskih nasipov. Sestava teh gruščnatih
tvorb, neposredna bližina Savskega preloma, ki dela mejo med oligocensko si vico in
triasom, ter oblika pobočja pa kažejo, da gre v navedenih primerih za plazine
triasnega grušča, delno zelo velikih dimenzij. Večina teh plazov danes miruje.
Vzdolžni profil (si. 1 in si. 2) ne poteka povsod vzdolž današnjega savskega toka,
saj je Sava v pleistocenu večkrat menjala potek svoje struge. Zato je izbrana lomljena
profilna linija, ki je sestavljena iz čim daljših ravnih odsekov in se kolikor mogoče
prilagaja poteku Save med nasipavanjem prodnega zasipa. V ta profil so projicirana
površja teras z leve in desne strani. Ponekod so nekatere terase precej oddaljene od
profilne linije, terasa pri Češnjici npr. 2,5km. Zaradi lomljenega poteka profila je
oblika teras v projekciji nekoliko deformirana, vendar tega zaradi majhnega merila
skoraj ni opaziti. Podrobnejšega opisa teras tu ne podajam, saj ga je dal že Žlebnik
(1971).
Zasipavanje pritokov je povečini potekalo vzporedno z zasipavanjem savske
doline. Dva taka primera prikazujemo na si. 2 v vzdolžnih profilih teras ob Zgoši in
Tržiški Bistrici.
Zasipi med Radovljico in Podnartom
Starejši konglomeratni zasip je v okolici Radovljice že erodiran. Prvi njegov
ostanek zasledimo ob Savi šele pri Ljubnem. K temu zasipu prišteva Šif rer (1969)
tudi planotaste grebene v terciarnem gričevju severno od Ljubnega. Bolj razširjen je
ta nivo na desni strani Save od Češnjice navzdol. Skrasela planota triasnega apnenca
Vreče pri Kamni gorici se po višini vklaplja v nivo starejšega konglomeratnega
zasipa. Brückner (1909, 1052) omenja na njenem zahodnem robu tudi ostanek
konglomerata.
Naklon površja starejšega konglomeratnega zasipa na tem območju je okrog
8-9%o, tj. precej več, kot je današnji savski (3-4%o) strmec.
Dno vseh treh konglomeratnih zasipov je v odseku med Radovljico in Podnartom
visoko nad Savo (si. 3). Kontakt med terciarno podlago in konglomeratom je povečini
SI. 3. Prečni prerez savske doline med Dobravo in Brez j ami
1 triasni apnenec; 2 oligocenska morska glina; 3 srednji konglomeratni zasip; 4 mlajši konglo-
meratni zasip; 5 prodni zasip; 6 zasip glinastega proda in gline v dolini Peračice; I A, I, II, III
številke teras
Fig. 3. Cross section of the Sava River Valley between Dobrava and Brezje
1 Triassic limestone; 2 Oligocene marine clay; 3 Middle Conglomerated Fill; 4 Younger
Conglomerated Fill; 5 Gravel Fill; 6 Gravel with clay in the Peračica valley; I A, I, II, III Number
of the terrace
Kvartarni savski zasipi in neotektonika	305
zasut s preperino. Njegov položaj lahko ugotavljamo le posredno po morfologiji
pobočja. Kaže, da je bila terciarna podlaga pred nasipavanjem konglomeratnih
zasipov zelo dobro zravnana, saj je kontakt med podlago in konglomeratom na večjo
razdaljo skoro v isti višini. Kljub majhni debelini zasipov je širina teras zato marsikje
velika.
Debelina konglomeratnih zasipov narašča v smeri savskega toka. V odseku do
Globokega jo cenimo na 10 do 25m, pri Brezjah na 35 do 40m. Pri tem moramo
upoštevati, da se je debelina starejših zasipov zaradi preperevanja, tj. predvsem
raztapljanja apnenih in dolomitnih prodnikov, občutno zmanjšala. Zaradi pretežno
karbonatne sestave savskih prodnikov (okrog 75%) sklepamo, da je bila prvotna
debelina konglomeratnega zasipa za 10 do 15m večja, njegovo površje pa za toliko
višje, kot je danes. Močnejša preperelost starejšega in srednjega konglomeratnega
zasipa se kaže tudi v velikem številu vrtač, ki jih na mlajšem konglomeratnem zasipu
ni (Ilešič, 1935, 41).
Površje prodnega zasipa (IL terasa) je dobro ohranjeno vzhodno od Radovljice tik
ob čelnem morenskem nasipu. V nadaljevanju proti vzhodu je le nekaj manjših
ostankov tega površja ob Dobrepoljski terasi. V večji širini je ohranjeno pod Ljub-
nim. Površje tega zasipa zelo enakomerno pada v smeri savskega toka s 7%o. Prodni
zasip je pri Radovljici debel okrog 90 m, pri Podnartu pa še vedno okrog 60 m.
Nasipavanje nekaterih pritokov je bilo počasnejše kot nasipavanje Save. Zato so
nastala v spodnjem delu dolin teh pritokov občasna jezera, katerih sedimenti so se
ohranili v obliki glinastih teras v približno enaki višini, kot je površje prodnega
zasipa ob izlivu teh pritokov v Savo (Peračica, dalje navzdol ob Savi Bobovk pri
Kranju).
Naklon površij zasipov se sistematično zmanjšuje od starejšega do najmlajšega od
9 na 7%o in na le 3%o pri današnjem savskem toku. To kaže na bolj ali manj
enakomerno dviganje območja nad Kranjem. Dviganje je bilo pri Radovljici moč-
nejše. Nikjer, niti v podlagi zasipov niti na njihovem površju, ni mogoče ugotoviti
stopenj, ki bi jih lahko pripisali neotektonskim prelomom.
Zgoša je po zadnji poledenitvi nasula širok vršaj, ki pokriva čelne morene severno
od Radovljice. Nastal je verjetno takrat, ko je Sava nasipavala V. teraso (Kuščer,
1955, 143). Rokav tega vršaja sega mimo Dvorske vasi do vasi Otok, kjer se izteka na
II. teraso. Njegov naklon je pri Begunjah 30 %o, pri Otoku pa le še 15 %o.
Osnovna geološka karta SFRJ, list Celovec (Buser & Cajhen, 1981), kaže
v tericarnem gričevju nad dolino Peračice ostanke starejšega zasipa. Le-ta ima
v resnici še znatno večji obseg, kot ga kaže karta. Proti severu sega do vrha Begunjske
Dobrave, kjer je že Ampferer (1917, 408) ugotovil konglomerat na višini 651m.
Naklon tega starega zasipa Zgoše je v zgornjem delu Begunjske Dobrave izredno
velik in doseže 75 %o. Nad Otokom je le še 18 %o, severno od Črnivca pa se na koti
okrog 500 m konča tik nad površjem mlajšega konglomeratnega zasipa.
Globoka preperina, ki jo na tem zasipu opazujemo na več mestih, govori za
njegovo veliko starost, vendar njegovega površja ne moremo nedvoumno povezati
s srednjim ali starejšim konglomeratnim savskim zasipom, ker je oddaljenost do
najbližjih ustreznih teras prevelika. Majhna višina v spodnjem delu kaže, da vsaj
spodnji del ustreza mlajšemu konglomeratnemu zasipu. Za višjo starost pa govorijo
drugi deli tega površja, ki so znatno nad višino sosednje terase Ledevnice. Ta leži
okrog Ikm zahodno od roba Begunjske Dobrave in je brez dvoma del mlajšega
konglomeratnega zasipa. Njen severni del doseže le višino 545 m, medtem ko je višina
Dobrave v isti oddaljenosti od Črnivca 560 m.
306	Dušan Kuščer
Terasa Ledevnice pada s približno istim naklonom kot postwürmski vršaj Zgoše.
Begunjska Dobrava pa je mnogo bolj strma, kar moramo pripisati tektonskemu
dviganju severnega dela kotline po zasipavanju sreanjega oziroma starejšega konglo-
meratnega zasipa in pred zasipavanjem mlajšega konglomeratnega zasipa.
Območje med Podnartom in Kranjem
Površje starejšega konglomeratnega zasipa je v tem odseku ohranjeno v večji
širini le na desni strani Save v terasah pri Češnjici, Poljšici in Besnici. Na levi strani
Save sta ohranjena le dva majhna ostanka, eden nad Srednjo vasjo in drugi v Gra-
dišču na skrajnem zahodnem delu Nakelske Dobrave (Žlebnik, 1971, 10 in 12).
Srednji konglomeratni zasip pa je ohranjen na desni strani Save le v vzhodnem koncu
teras pri Besnici, v večji širini pa na levi strani Save. Tu nastopa okrog ostankov
starejšega konglomeratnega zasipa pri Srednji vasi, v mnogo večji širini pa na
Nakelski Dobravi in med Naklim in Kokrico.
Ob današnji savski dolini med Podnartom in Struževim ni niti teras mlajšega
konglomeratnega zasipa niti prodnega zasipa, pač pa nastopajo ti zasipi severno od
Save med Podnartom, Naklim in Kranjem. Ilešič (1935) in Žlebnik (1971) sta po
tem sklepala, da je tekla Sava v času mlajšega konglomeratnega zasipa oz. prodnega
zasipa v smeri danes suhe nakelske doline proti Kranju. Potek teh pretočitev shemat-
sko kažejo si. 4a do 4d. Ilešič (1935) je domneval, da je po vsej verjetnosti Sava
pričela teči v današnji smeri po nasutju konglomeratnega zasipa med Britofom in
Podnartom, ki po Žlebniku ustreza mlajšemu konglomeratnemuzasipu. Takrat naj
bi se Sava pretočila prek območja starejših teras pri Podnartu. Domnevo, da je Sava
tekla po tej pretočitvi, tj. med nasipavanjem prodnega zasipa v smeri od Podnarta po
spodnjem delu današnje doline Tržiške Bistrice do Jurčkovega polja in nato po danes
suhi nakelski dolini proti Kranju, je opustil, ker je površje prodnih teras v spodnjem
delu doline Tržiške Bistrice nagnjeno v smeri današnjega toka Bistrice, tj. v nasprotni
smeri nekdanjega domnevnega savskega toka.
Žlebnik (1971,12 in 20) pa je dokazal pravilnost domneve, da je nakelska dolina
stara savska dolina iz časa prodnega zasipa. Sava se je pretočila v sosednjo dolino
Nemiljščice šele po nasutju prodnega zasipa (si. 4 c). Tržiška Bistrica je nato še nekaj
časa tekla po nakelski dolini in pri tem v spodnjem delu med Naklim in Struževim
poglabljala svojo strugo in celo zarezala kratko epigenetsko dolino v mlajši konglo-
meratni zasip pri Polici, nad Naklim pa je istočasno nasipavala.
Istočasna erozija v spodnjem toku in nasipavanje v zgornjem toku Tržiške Bistrice
neposredno po pretočitvi Save sta posledica različnega strmca vzdolžnih profilov
obeh rek. Površina prodnega savskega zasipa je pri Naklem nagnjena za okrog 5 %o,
površina prodnega zasipa Tržiške Bistrice pa za okrog 10 do 14 %o. Tržiška Bistrica je
na Jurčkovem polju nasula okrog 5 do 10 m proda na površje savskega prodnega
zasipa. Meja med savskim prodom in prodom Tržiške Bistrice je vidna v zaseku stare
ceste ob gramoznici. Prod Tržiške Bistrice ima več temno sivih apnenih prodnikov in
več rdečih porfirskih prodnikov kot savski prod.
Nasipavanje Tržiške Bistrice je seglo tudi v takrat suho dolino med Jurčkovim
poljem in Podnartom. Zaradi bližine Save je bil strmec v tej smeri večji kot proti
Struževemu. Ko je nasipavanje doseglo rob savske doline, je Tržiška Bistrica hitro
poglobila rokav v tej smeri in zapustila Nakelsko dolino. Površje prodnega savskega
zasipa torej tone vzhodno od Podnarata pod mlajši prodni zasip Tržiške Bistrice in se
SI. 4. Spremembe v porečju Save med Podnartom in Kranjem. Pri vseh fazah je vrisana današnja
kontura teras, ne pa nekdanji mnogo širši obseg
1 starejši in srednji konglomeratni zasip; 2 mlajši konglomeratni zasip; 3 würmski prodni zasip;
4 postwürmski prodni zasip Tržiške Bistrice; 5 mesto pretočitve v naslednji fazi; 6 za lažjo
orientacijo so pri fazah a), b) in c) vnešene danšanje smeri toka Save in Tržiške Bistrice
Fig. 4. Changes in the Sava River System between Podnart and Kranj. In all figures the recent
extent of the terraces in enterd
1 Older and Middle Conglomerated Fill; 2 Younger Conglomerated Fill; 3 Wiirmian Gravel Fill;
4 Post-Würmian gravel fill of the Tržiška Bistrica River; 5 Points of the detour in the next
phase; 6 For easier orientation the present courses of the Sava and Tržiška Bistrica Rivers are
shown
308	Dušan Kuščer
ponovno pojavi pri Naklem na desni strani doline v komaj opazni nizki terasi na koti
410 m, dalje v smeri toka pa v izraziti terasi na Polici v višini okrog 405 m.
Površje najvišje prodne terase Tržiške Bistrice je torej mlajše od površja prodnega
savskega zasipa. Današnje dno suhe Nakelske doline se končuje pri Struževem okrog
15 m nad Savo, kar bi morda ustrezalo V. ali celo mlajši terasi, tj. poznemu glacialu
ali celo postglacialu.
Nepravilnost z delno nasprotnim strmcem površja najvišje prodne terase vzdolž
nekdanjega savskega toka torej ni posledica tektonskih premikov, temveč posledica
opisanih pretočitev Save in Tržiške Bistrice.
Očitne pa so v tem odseku tektonske deformacije starejšega in srednjega konglo-
meratnega zasipa, ki jih je opisal že Žlebnik (1971, 14 in 18). Neizrazito ježo med
srednjim in mlajšim konglomeratnim zasipom nad Okroglim moramo tudi pripisati
tektonski upognitvi srednjega konglomeratnega zasipa. Leži v podaljšku podobne
ježe med Polico in Rupo, ki jo je opisal Žlebnik (1971, 18). Neizrazita je tudi ježa
med starejšim in srednjim konglomeratnim zasipom na severni strani ceste Naklo-
-Kokrica. Med Polico in Kranjem je tudi površje mlajšega konglomeratnega zasipa
valovito, česar na drugih območjih ni. Pri Okroglem je to površje na višini 405 do
410 m, Ikm dalje v smeri toka pa je na Zlatem polju celo na višini 411 m, torej
približno na isti višini kot srednji konglomeratni zasip pri Rupi. Dalje v smeri toka ob
cesti Kranj-Medvode, tonejo površja konglomeratnih zasipov pod prodni zasip.
Kaže, da so opisane neizrazite ježe črte, vzdolž katerih so bile tektonske deformacije
močnejše in so upognile površja konglomeratnih zasipov navzdol proti Sorskemu
polju, tako da starejše terase tonejo pod mlajše.
Kvartarne terase nastopajo v veliki širini tudi na obeh straneh Tržiške Bistrice
nad Jurčkovim poljem. Udenboršt je že Žlebnik (1971, 14) opisal kot starejši
konglomeratni zasip in pripisal veliki strmec njegovega površja v severnem delu
tektonskim premikom. K istemu zasipu prištevamo površje na desni strani Bistrice
med Hudim in Brezjem pri Tržiču, katerega strmec je tudi neobičajno velik (21 %o).
Srednji konglomeratni zasip je ohranjen v večji širini le med Žvirčami in Kovorjem.
Njegovo površje je nagnjeno za 14,5 %o. Mlajši konglomeratni zasip zavzema večji
zahodni del Bistriške doline. Začenja se že pri Kovorju in sega navzdol do savske
doline pri Podnartu. Njegov naklon je le okrog 11 %o, tj. celo nekoliko manjši, kot je
pri današnjem toku Bistrice (14 %o).
Močnejše dviganje severnega dela kažejo bistriške terase le pri starejšem konglo-
meratnem zasipu, vendar tudi te ne dosegajo takšnega strmca kot pri vršaju Zgoše.
Očitno se dvig severnega dela Ljubljanske kotline od zahoda proti vzhodu zmanjšuje.
Ob Zgoši je višinska razlika med površjem konglomeratnega zasipa in prodnega
zasipa 115 m, ob Tržiški Bistrici okrog 100 m, vzhodno od Kokre (med Olševkom in
Češnjevkom) pa le še 30 do 40m (Žlebnik, 1971, 15).
Sorško polje
Sorško polje je globoka kvartarna kotlina, v kateri so kvartarni zasipi skupaj
debeli do 120m (Žlebnik, 1971, 26). Ob cesti Kranj-Medvode je na površini le
prodni zasip. Le nekaj metrov pod njegovo površino se pojavlja mlajši konglomeratni
zasip. Večjo debelino doseže prodni zasip le v stari zasuti dolini, ki si jo je Sava
zarezala v konglomeratni zasip med Drulovko in Goričanami (Žlebnik, 1971, 31).
Potem ko je dolino do vrha zasula s prodom, si je zarezala današnjo sotesko vzhodno
Kvartarni savski zasipi in neotektonika	309
od tod med Drulovko in Smlednikom v mlajši konglomeratni zasip, med Smlednikom
in Medvodami pa celo v terciarno in triasno podlago.
Površje prodnega zasipa je nagnjeno 4,5 %o v smeri toka. Površje mlajšega konglo-
meratnega zasipa, ki je pri Kranju še nad površjem prodnega zasipa, tone sredi
Sorškega polja za okrog 5 m pod prodni zasip. Pri S vet j u se ponovno pojavi nad
prodnim zasipom v obliki izrazite, do 5 m visoke terase. Enakomeren strmec površja
prodnega zasipa kaže, da po njegovem nastanku ni bilo tektonskih deformacij.
Površje mlajšega konglomeratnega zasipa je sredi Sorškega polja rahlo ugreznjeno,
ob robovih pa rahlo dvignjeno nad površje prodnega zasipa.
Pri Jeprci se dvigne nad površje prodnega in mlajšega konglomeratnega zasipa
tudi starejši konglomeratni zasip (Žejski hrib, 370 m). Zahodno pobočje Žejskega
hriba je pri Jeprci strmo, kar je verjetno posledica lokalne erozije pred nasipavanjem
prodnega zasipa. Na vzhodnem delu pri Podreči pa je mnogo bolj položno, nagnjeno
za okrog 30 %o proti severozahodu. V cestnem zaseku pri cerkvi na Jeprci so tudi
konglomeratne plasti nagnjene v tej smeri. Položno pobočje na severovzhodnem
koncu hriba je torej verjetno del prvotnega površja zasipa, ki je zaradi tektonskih
premikov nagnjeno v nasprotno smer, kot je bilo odloženo.
Podobna, a mnogo širša konglomeratna terasa se dviga nad suho dolino med
Smlednikom in Vodicami. Dno doline moramo po njeni višini prištevati k mlajšemu,
teraso na njeni severni strani pa k srednjemu in starejšemu konglomeratnemu zasipu
(Žlebnik, 1971, 33). Površje te terase je skoro vodoravno in le ponekod položno
nagnjeno proti severozahodu.
V	vrtinah na Sorškem polju so na nekaterih mestih med konglomeratom ugotovili
vložke rjave gline, ki so verjetno ostanki preperinskega pokrova na nekdanjih
površinah zasipov (Ž 1 e b n i k, 1971, 26-27). Po podatkih, ki jih navaja Žlebnik, so
na si. 2 vrisane domnevne pokrite meje med zasipi. Površje starejšega konglomerat-
nega zasipa je po teh podatkih nagnjeno v jugovzhodnem delu Sorškega polja za
okrog 20 %o proti toku Save, površje srednjega konglomeratnega zasipa pa občutno
manj. Površje mlajšega konglomeratnega zasipa se spusti le nekaj metrov pod površje
prodnega zasipa. Sorško polje kaže torej tendenco stalnega pogrezanja med nastaja-
njem kvartarnih dolinskih zasipov.
V	vzdolžnem profilu na si. 2 je na Sorškem polju vrisana tudi predkvartarna
podlaga. Meja je vrisana kot sklenjena črta brez prekinitev s prelomi, vendar se
moramo zavedati, da imamo o poteku te meje le sorazmerno malo podatkov iz
dosedanjih vrtin. Morda se meje starejšega in srednjega konglomeratnega zasipa
spuščajo ob prelomih stopničasto proti sredini polja, vendar zaenkrat o obstoju
takšnih prelomov nimamo še nobenih dokazov.
Savska dolina med Medvodami in Mednim
V	tem odseku je predkvartarna podlaga plitvo pod recentnimi savskimi naplavi-
nami. Pri Medvodah je to oligocenska morska glina, pri Vikrčah triasni apnenec, pri
Mednem pa so to permokarbonski muljevec, peščenjak in konglomerat. Terasa
v višini 332 do 335m, ki je razvita na obeh straneh doline, se po višini vklaplja
v površje prodnega zasipa na Sorškem in Ljubljanskem polju. Žlebnik (1971,
37-38) opisuje v podolju med Šmarno goro in Smledniškim hribom še tri višje terase
(370, 355 in 345 m), ki naj bi ustrezale trem konglomeratnim zasipom. To območje se
je torej v kvartarju dvigalo, toda precej manj kot območje med Radovljico in
Kranjem.
310	Dušan Kuščer
Razvoj povodja ob jugozahodnem robu Kranjsko-Sorškega polja in v podolju med
Šmamo goro in Smledniškim hribom še ni pojasnjeno. Suhi dolini med Smlednikom
in Vodicami ter med Vikrčami in Skaručno kažeta, da so po njih nekdaj tekle vode
v smeri proti vzhodu, vendar še nimamo zadovoljive razlage o njihovem nadaljnjem
teku in o pretočitvah v današnjo smer.
Ljubljansko polje
Na Ljubljanskem polju je le malo teras. Vso njegovo površino sestavlja prodni
zasip, v katerega si je Sava zarezala le plitvo dolino. Strmec prodnega zasipa je tu
3%o, strmec savske struge pa le 2,5 %o, tako da se višinska razlika med obema tu še
nadalje zmanjšuje. Pri Radovljici je okrog 90 m, pri Zalogu pa niti 10 m.
Plitvo pod površino prodnega zasipa je površje konglomeratnega zasipa. Konglo-
meratnih zasipov na Ljubljanskem polju še ni bilo mogoče razčleniti, vendar zelo
verjetno tudi tu obstajajo vsi trije. Skupna debelina vseh kvartarnih zasipov je okrog
100 m (Žlebnik, 1971, 43). Pri Zadobrovi je globina paleozojske podlage le še okrog
40 m in se v smeri proti Dolskem še naprej dviguje. Ljubljansko polje je torej podobna
kvartarna kotlina kot Sorško polje. Tudi tu ni nobenih neposrednih podatkov
o prelomih, ki bi sekali kvartarne zasipe.
Sklep
Strmec površja prodnega zasipa med Radovljico in Ljubljano je nekoliko večji od
strmca današnje savske struge, kar pripisujemo večji prodonosnosti reke v ledeni
dobi. Strmec se enakomerno zmanjšuje od 7 %o pri Radovljici na 3 %o pri Ljubljani in
ne kaže nepravilnosti, ki bi jih lahko pripisali tektonskim deformacijam.
Površje vseh treh starejših zasipov pa kažejo s svojim neenakomernim strmcem,
da sta se območji med Radovljico in Kranjem ter med Medvodami in Mednim
v kvartarju stalno dvigali, Sorško in Ljubljansko polje pa stalno pogrezali. Prekinitve
nasipavanja zasipov z erozijskimi fazami niso posledica tektonskega dviganja, tem-
več posledica klimatskih sprememb ter z njimi povezanimi spremembami prodonos-
nosti in vodnega režima rek v medledenih dobah. Kvartarnih tektonskih deformacij
torej na raziskanem območju ni mogoče razčleniti v več tektonskih faz.
O neotektoniki sosednjega območja na vzhodu je pisal Premru (1976). Neotek-
tonske deformacije naj bi se tu vrstile ob številnih prelomih v več zaporednih
kratkotrajnih fazah. Pri vsaki fazi naj bi bila smer prelomov različna. Takšno hitro
spreminjanje smeri aktivnih prelomov bi kazalo na pogostno in hitro spreminjanje
napetostnega stanja v zemeljski skorji, ki pa bi ga bilo le težko razložiti. Geološke
strukture tega območja se nadaljujejo proti zahodu pod dnom kvartarnih zasipov
Ljubljanske kotline. Zato bi v podlagi teh zasipov pričakovali podobne neotektonske
deformacije, ki bi se morale ustrezno odražati tudi v deformacijah na tej podlagi
ležečih kvartarnih zasipov. Opazovane počasne deformacije kvartarnih zasipov brez
vidnih prelomov in s stalnim predznakom na istem območju (bodisi pogrezanje,
bodisi dviganje) pa so v popolnem nasprotju s Premrujevimi neotektonskimi
deformacijami. Zato mislim, da bi bilo potrebno preveriti osnovna opazovanja in
upravičenost sklepov, s katerimi Premru utemeljuje svoje neotektonske faze.
The Quaternary valley fills of the Sava River and neotectoriics	311
Zahvala
Članek je del raziskovalne naloge Inštituta za geologijo Fakultete za naravoslovje
in tehnologijo Usklajevanje tektonskih interpretacij Slovenije, ki jo je financiral
bivši Sklad Borisa Kidriča. Skladu najlepša hvala.
The Quaternary valley fills of the Sava River and neotectonics
Quaternary fluvial deposits can give reliable evidence of neotectonic deformati-
ons, partly by abnormal gradients of their bottoms and partly by deformations of
their originally even surfaces. In this respect the Quaternary valley fills of the Sava
River are quite instructive.
The flat pre-Quaternary basement of the Ljubljana basin was extensively covered
by fluvial sediments during the Quaternary. According to Brückner (1909) there
are four glaciofluvial systems, and they were assigned to the Günz, Mindel, Riss and
Würm glaciations. Later on, as a consequence of a misinterpretation by Ampferer
(1918) (accepted also by many other authors), only two phases of Quaternary fluvial
deposits were supposed, an »Older Valley Fill« (mostly well cemented) and a »Youn-
ger Valley Fill« (predominantly uncemented). In addition, they were described to be
indépendant of the moraines, and refered to as interglacial deposits. During geomor-
fological studies of this area by Ilešič (1935), the Quaternary terraces were labeled
with I (for the terraces of the Older Valley Fill), and with II to IX for the terraces of
the Younger Valley Fill. In some places on the surface of the Older Valley Fill
different levels could be observed and were labeled with lA for the next higher
(Ilešič, 1935, 141) and with IB for the highest level (Šifrer, 1969).
Only after a detailed mapping of the Quaternary sediments between Radovljica
and Kranj Žlebnik (1971) could show that Brückner (1909) was right and that
the Older Valley Fill represents in reality three indépendant phases of river aggrada-
tion separated by phases of erosion. He named them the Older, Middle and Younger
Conglomerated Fill, and the Younger Fill as the Gravel Fill. The dépendance of river
aggradation on moraines was shown by Kuščer (1955) for the II and IV terrace and
by Žlebnik (1971) for the Younger and Middle Conglomerated Fill.
Table 1 gives a recapitulation of the valley fills of the Sava River.
In his study Žlebnik gives also a very clear description of tectonic deformations
of the valley fills. Here we present these data on a longitudinal profile from the
terminal moraines at Radovljica to Ljubljana. For more details see Žlebnik's
publication (1971).
During the Quaternary the Sava River changed its course many times. A profile
along the course of the Sava River during the latest glaciation seems more appropri-
ate than a profile along the recent course (Fig. 1). The surfaces of the valley fills are
projected onto this profile (Fig. 2). In addition the terraces of two tributaries (Zgoša
Stream and Tržiška Bistrica River) are shown.
In the area between Radovljica and Kranj the valley fills form terraces high above
the Sava River. The thickness of the conglomerated valley fills does not exceed
20-30 m. In many places the pre-Quaternary basement is therefore visible on the
slopes of the deeply incised Sava valley (Fig. 3). The thickness of the Gravel Fill is
larger (up to 80 m). Its bottom is near the present valley floor or even below it.
312	Dušan Kuščer
The gradients of the terraces are higher than the gradient of the Sava River and
are increasing with their age. Extremely high gradients are observed on the older
terraces of the two northern tributaries shown on Fig. 2. These gradients indicate
a continuous rising tendency of the upstream part of the area during the Quaternary.
It is more pronounced in the northern part of the area. The uneven surface of the
conglomerated terraces in the surroundings of Kranj are attributed to locally more
pronounced tectonic deformations (Žlebnik, 1971, 14, 18).
River piracies between Podnart and Kranj were discussed by Ilešič (1935, 145)
and described in more detail by Žlebnik (1971, 12, 20). Here they are summarized
on Figs. 4a-4d. The irregular gradient of the gravel terrace allong the Würmian Sava
River between Podnart and Naklo can be explained as follows. After the detour of the
Sava River into the Nemiljščica Brook (Fig. 4c), the Tržiška Bistrica River, still
flowing along the former Sava River channel, had to accommodate the low gradient
of the former Sava River valley to the much higher gradient required by Tržiška
Bistrica River. This was accomplished by aggradation at the former confluence with
the Sava River and further upstream, and erosion in the downstream part of the
valley. As a consequence of this the surface of the gravel terrace of the Sava River
plunges in the vicinity of the former confluence under the younger gravel of the
Tržiška Bistrica River and reappears above it at Naklo and Polica. The highest gravel
terrace of the Tržiška Bistrica River at the former confluence and upstream is thus
much younger (late- or post-glacial) than the highest gravel terrace of the Sava River.
Only after the detour of the Tržiška Bistrica River into its present direction (Fig. 4d)
the former Sava Valley got dry. The irregular gradient of the Gravel Fill between
Podnart and Naklo with gradients partly contrary to the former Sava River course
can thus be explained by normal river aggradation after the detours of the rivers into
their recent direction.
The large plain between Kranj and Medvode (Sorško Polje) is a young Quaternary
basin. The terraces of the Older, Middle and Younger Conglomerated Fills plunge
near Kranj under the Gravel Fill. Under the plain the valley fills lie one above the
other. The whole thickness of all of them is up to 120 m, as determined by boreholes
during hydrogeologic investigations of the area (Žlebnik, 1971). Some clayey
layers, interbedded in the conglomerate, were considered by Žlebnik as possible
weathered surfaces of the Older and Middle Conglomerated Fills. This supposition
was also accepted in our profile (Fig. 2).
On the southern and eastern border of the Sorško Polje the older valley fills
emerge above the Gravel Fill. The Younger Conglomerated Fill forms a terrace only
a few meters high. The Older Conglomerated Fill forms a higher terrace sloping
clearly to NW, i.e. contrary to the Sava River course.
The great depth af the pre-Quaternary basement and the shape of the surface of
the conglomerated valley fills demonstrate a continuous subsidence of the Sorško
Polje during the Quaternary. Only the youngest, Würmian valley fill has a uniform
gradient.
Under the next downstream section of the Sava River between Medvode and
Medno the pre-Quaternary basement lies immediately under the recent river channel.
On the left side of the Sava River terraces are well preserved and can be correlated
with the terraces upstream from Kranj. They demonstrate a rising tendency of this
part of the Ljubljana basin.
The floor of the two dry valleies near Smlednik and Pirniče, sloping eastward
away from the Sava River, lie at the level of the Younger Conglomerated Fill. They
The Quaternary valley fills of the Sava River and neotectonics	313
indicate some important changes of the river system during the Quaternary, which
could not yet be explained.
The Ljubljana Polje is an other subsiding area with a thickness of all the
Quaternary valley fills up to 100 m. The surface is almost everywhere covered by
gravel of the last glaciation. Below it, usually in a depth not more than 5 to 10 m, is
the surface of the Younger Conglomerated Fill. The deeper part of the basin is
probably composed of the Middle and Older Conglomerated Fills, but up to now it
was not possible to separate one from another.
Conclusions
The tectonic deformations of the Quaternary valley fills of the Save River between
Radovljica and Ljubljana demonstrate an alternation of areas with a constant
subsiding tendency and areas with a constant rising tendency. No steps which could
be attributed to faults could be observed.
The neotectonics of the area immediately east of the Ljubljana Basin was descri-
bed by Premru (1976). The Quaternary tectonic deformations were supposed to
have taken place along numerous faults during several short-lived phases, the faults
of each phase having a different orientation. The striking contrast of the here
specified deformations to the slow and steady deformations of the Quaternary valley
fills of the Sava River require a verification of Premru's observations and of the
correctness of his interpretations.
Literatura
Ampferer, O. 1918, Über die Saveterrassen in Oberkrain. Jb. Geol. R. A., 67, (1917), Wien.
Brückner, A., v Penck, A. & Brückner, A. 1909, Die Alpen im Eiszeitalter, III,
Leipzig.
Buser, S. & Cajhen, J. 1981, Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100.000 Celovec (Klagen-
furt), Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd.
Ilešič, S. 1935, Terase na gorenjski strani. Geogr. vestn. 11, Ljubljana.
Kuščer, D. 1955, Prispevek h glacialni geologiji Radovljiške kotline, Geologija 3, Ljub-
ljana.
Oblak, P. 1952, Morfogeneza dna Ljubljanske kotline. Geogr. zbornik SAZU I, Ljubljana.
Premru, U. 1976, Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija 19, Ljubljana.
Šifrer, M. 1969, Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geogr. zbornik SAZU XI,
Ljubljana.
Žlebnik, L. 1971, Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. Geologija 14,
Ljubljana.