GIjAH svobode, SIjOVKNHKI TKI>N1K |U UamaTI Duut>w< Lidmtta. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 4. Chicago, 111. 26. januarja 1900. Leto V. CENJENI NAROČNIKI! Ulj urino vb t) ono kg- naročnike, kateri še niBo vposlali naročnino proflimo, "tla blngovole jato čim prtjje poravnati, da jim zamoremo 8e nadalje list pošiljati. "UpravnlStvo". Razgled po svetu. RU SUA. _ V Varšavi mj ustrelili večje šfee- vilo ustašev. Na splošno se postopa z ustašl z neuBtnlljcno strogostjo. V Llbavu ho 22 oseb prestavili vojnemu sodišču, katero Je Iste k smrti obsodilo, ter tudi takoj ustreliti dalo. Vojaštvo maršlra proti Frailenbur-gu, kjer «e nahaja večje število be«-očlh ustašev. Krlžarkc "Gromoboj". "Bogatlr" in "RuBlja", katere so pred dvema mesecema Vladivostok zapustili so od istega Časa zglnole. Misli se, da se ;e vojaštvo spuntalo. PoBlall so torpedno brodovje krlžarke Iskati, katero Ima nalogo 1st© v slučaju punta potopiti. Dne 23. tm. Je prišlo poročilo iz Pe-trograda, da se Je obletnica "krvave nedeljo" brez nemirov praznovalo. — Tudi Be nI nič kaj tacega pripetilo, kar bi uplivalo na sedajnl nemirni položaj. Brzojavke Iz dežele tudi poročajo, da se je vse v miru zvršllo. Edino to imelo je značaj nekaj lz-vanrednega, da so bile skoraj vse to varno zaprte. Celo v delavskem delu meBta Je bilo vse mirno, sosebno pa za to, ker so se povsod! bliskali nataknjenl bajoneti. V Vasilij OBtrovskcm predmestju, kjer Jo bilo do sedaj največ rabuk, so poslali nekoliko zvestih In zanesljivih polkov, kateri bi pričeli v slučaju nemira svojo nalogo zvrševatl. Po mestu je maršlralo vojaštvo v bataljonih In to Je bil eillnl značaj praznovanja ,,krvave nedelje". Posamezniki so nosili na levem rokavu črni obrobek kot znamenje žalovanja. Samo v Varšavi bi bilo kmalo prišlo do spopada, ko so delavci zahtevali, da se trgovine zaprejo. Vojaštvo Je na to streljalo, a vender nI bilo nobenega ubitega aH ranjenega. Pokopališča, na katerem bo zakopane trupla, v mesecu Januar!ju 1905. umorjenih delavcev, so v2e na vse zgodaj s policijo^bkolilt. Gledišča so bila povsod zaprta. — General Llnljevič jo dobil Iz Pc-trograda ukaz. da naj anarhistično gibanje v Manžurljl ucluši, na kar Je nad uporne vojake poslal generala Stakel-berga in Zakomelskija. — V sobobo poslali so na carja en voz mrtvih trupel. Lep novoletni dar. — Petrograjskl dopisnik piše "Times"-«, da vsi ruski časniki proroku-Jejo enoglasno, da se ustaja ponovi. Listi se sklicujejo na dejstvo, da bode birokracija, zanašajoč Be na bajonete hotela popolnoma udušltl listajo, a iz vslh člankov se pa vidi, da upajo na konečno zmago v boju za prostost. Kljub preganjanju so delavci ne-čejo mlati. Mesto zaprtih voditeljev so v2e druge z vol Iti. Predsednik Je objavil n.i VBe delavce oklic, v katerim naglasa, da Isti kateri bode dne 22. Januarja delal, ga bodo ustrelili. Radi tega Je vlada najstrožje naredbe odredila, ter ne bode poznala nobenega pardona pri njeni operaciji. — V Odesi Je ljustvo prestrašeno, ker tamošnjl guverner je ukazal, da morejo z dne 25. januarjem vsi visoko-Solcl začeti hoditi k predavanju. Ako se bude kdo ustavljal, bode radi dl nepokorščine kaznovan. — Iz Dunaja se poroča, da je bil car zopet v smrtni nevarnosti. Železnlčnl stražnik Je našel na progi, po katerej bi so imel car peljati v Carskoje selo, zaboj napolnjen z dlnamltom. Ko ga Je hotel odstraniti se je razstrelil, ter zraven stoječo hišo poderl, kakor tudi vse naokolo se nahajajoče ubil. — Policija Je zasledila vec Izdelo-valnic bomb. Včeraj Je prijela nekega moža, ko Je hotel razstreliti Nikolajevo cerkev. — Vsaka brzojavka dOprlnaša vesti o krutem postopanju vlade napram ustašem. Dno 20. t m. v London došlu brzojavka Javi. da so v teku zadnjih dnlj 250 petrograjsklh ustašev zaprli. Zaprti bo delavski kolovodje kakor tudi dijaki, zdravniki In odvetniki. — Iz Priterborga poročajo: Vsako jutro najde Wltte, ko se probudl, na svoji mizi preteča pisma revolucionarjev. če tudi Je celo svojo osebno stražo zameni! z detektivi. — Zdaj se Je dokazalo, da donaša ta pisma Wltte-jeva soproga sama, ki Je v zvezi z revolucljonarJI. Tako piše neki francoski list In končuje z popisom Wltte-Jeve ženltve. Wltte Je videl bvoJo sedanjo soprogo nekoč na potovanju kot ženo nekega trgovca. To je bilo na Kavkazu, in tam je navada, da se žene kupujejo In tako Je storil tudi Wltte. ker mu je žena ugajala. — G. F. WHght, profesor na Ober-lin univerzi, se Je ravnokar vrnil z dolgega potovanja po Ruskem. V pogovoru s časulšklm poročevalcem m Je prof. Wrlghte Izrazil povoljno o postoponju ruske vlade v sedanjem kritičnem položaju. Rekel je, da car Nikolaj nikakor nI podoben slikam, kakoršne nam podajago o nJem "rumeni" časniki. Dasl mogoče precej konservativen, vendar je pa trdne volje In želi dobro svojemu narodu. — Ljudstvo ga ljubi in spoštuje kakor svojega očeta. Ruska vlada v nemirih In uporih ni ravnala nič drugače kakor so ravnale druge vlade v podobnih slučajih. Primerja! Je sedanjo rusko vlado z Združenim! državam! za časa civilne vojske. Ameriški vojskovodje bo ravqall veliko bolj oblastno In okrutno kakor pa delajo sedaj ruski častniki. Nobena druga vlada na svetu bi v podobnem slučaju danes ne ravnala drugače kakor ravna Rusija. Tako zagovarja profesor carja??! AV&YRIJA. bivali, namreč 4 krajcarje od osebe. Tudi se upirajo prelBkavanJu zaprtih postopačev, ter pravijo, ako jim država no poviša plačo, ne bodo več v izvrševali zdravniške prakBe, izvzemšl v zelo nevarnih položajih. IZSELJEVAN J E IZ OGRSKEGA SE MNOŽI. Neštevllno Izseljencev prihaja lz Ogrskega v Ameriko. V teku meseca januarja se Je z različnimi parnlki prlpeljajo GOOO Izseljencev večinoma Ogrl. Čuje se pa, da «e t>ode pomladi število zdatrio pomnožilo. kajti čete pokrajine se nameravajo Izseliti. Vlada ugiba kako bi izseljevanje v taki množini preprečila, vender ne more dobiti pravega pripomočka. NAPETO RAZMERJE MEO AVSTRIJO IN 8ERBIJO. Radi eolnega prepira se odnošaj med Astrljo In Serbljo poostruJe. ^že teden dni] obravnava Serblja rlcll obnovitve trgovinske pogodbe z Avstrijo, a v tekU pogajanj se Je dognalo, da Je Serblja z Bolgarsko ustanovila eolno pogodbo. Avstrija pa smatra to zedlnjenje ne samo kot sovražno za svoje trgovinska podjetja,, pat pa tudi kot tako, ki bl znale pripeljat! do političnih komplikacij, ter je prekinilo obravna-nje. Ob enem pa Je tudi Srbijo napro-Blla, da od zedlnjenja z Bolgarsko odstopi. To prošnjo pa je Srbija odklonila. Avstrija se stem ne zadovoljuje, ter bode s kupčljsko zvezo z Srbijo prenehala, kar pa hode Srbski deželi veliko guiotno Anapravilo. Na Srbskem so merodajnl krogi radi tega razburjeni. NEMČIJA. Ameriške vesti. ZAHTEVA DELAVCEV. NOVO MINISTERSTVO. Država se pogaja z voditelji raznih strank tlkaje se prememb Gautsch-ovega mlnisterstva. Po sedanjem načrtu bl novi kabinet sestavili v parlamentarnem smislu, kateri bi se bavil z volilno pravico, o vojnem kreditu kakor tudi z urejevanjem ogrskih odnošajev. Dr. Julij Derschotta Iz štajerskega, katerega so nameravali izvoliti za gospodarskega ministra bo sprejel železniško mlnlsterstvo. Poljaku bodo poverili Bodno mlnlsterstvo. A Cehi tudi zahtevajo svoj oddelek o katerem se pa še le posvetujejo. Hiine preiskave pri Sokolih. Pri članih poljskih Sokolov v Jaro-člnu in Miloslavu Je' policija Izvršila hišne preiskave. Take namerava tudi po drugih mes-tali izvesti. Uzrok tacega postopanja nI znan. STRAJK ZDRAVNIKOV. Avstrijski zdravniki po deželah, kateri niso zadovoljni s svojo plačo so pričeli štrajkatl. Sklenili so, da ne bodo več koze sta-vl 11 za to plačilo, katero so do sedaj do- J Boji ruskega proletarijata zasadili so tudi v druge države kal, in v Nemčiji je vže ta kal počel poganjati, kajti nemški Bocljalisti so začeli protestirati proti odredbam radi splošne volilne pravice. V Hamburgu so se vže spoprijeli, barikade so napravili, ter policiji prov-zročlll odpor z oboroženo silo. Kakih 20 policistov je težko ranjenih. Nad 20 trgovin je demollranlh. Policija Jo zaukazala. da se morajo vse gostilne v ustaškem oddelku ob G url zvečer zapreti. Vsi delavci, kateri so se vdeležlll demonstracijo, so od dela odpuščeni. NJlli Število znaša 4000. I/. Berollna poročajo, da so se v nedeljo vsi shodi in demonstracije Izvršili v najlepšem redu. Konslgnlrano vojaštvo in policija nI Imela nobenega povoda delovati. Govorniki kakor tudi sklicatelji shodov so naprosili ljudstvo, da »e v mini ra-zlde, kar se je tudi zgodilo. Pouličnih demonstracij ni bilo. Iz vseh Večjih mest prihajajo brzojavna poročila, da bo se shodi dobro obnesli, ter v miru Izvršili. Cesar Viljem — "policist!" Poroča se iz Herollna, da jo cesar kljub slabemu vremenu, v nedeljo dne 22. tm. ixdfcljske naredbe, ki bl služIle v obrambo slučajnih nemirov sam pregledoval, ter se prepričal, da se je njegovo povelje Izvršilo. MAROKO. Marokanskl delegat Sldl E1 Mokhri je mnenja, da bode marokansko posvetovanje trajalo še dolgo časn. Radi tega Je najel parnlk, kateri mu bode pripeljal njegov harem v Algeclras. Eksplozij«. Brazlljska vojna ladija "Aquldalan" b< Je vsled na njej nastale eksplozije v Jacarecaqua potopila. 212 mornarjev je pri tem zgubilo Bvoje življenje, a 98 mož se Je rešilo. Delavci po rudokoplh v Indianopolis zahtevajo, da se Jim poviša plača za tz%:-— Tudi zahtevajo, da se pri delu otroci ne uporabljajo. ŠTRAJK TRAJA 19. MESECEV. Kljub gladu In revščini se Alabam-skl rudarji nočejo podati, ter štraj-kajo vže 19 mesecev. Trinajst delegatov, kateri zastopajo nad 9000 rudarjev bo "United Mine Workers" naprosili podpore. Opisali so revščino rudarjev In njih družin kateri nimajo ne obuvala ne obleke. Do sedaj se Je štrajkujočlm izplačevalo vsaki teden $2.30 podpore. Delegati pravijo, da ne bodo rudarji odnehali od svojih zahtev, kljub temu da dobivajo tako malo podpore. Le to želijo da 1)1 dobili potrebno obleko In obutev za družine. Tajnik Wilson je pa Izjavil, da štraj-ka samo 3392 rudarjev, ter da bl po treboval $98.310 da preskrbi družine štrajkujočlh s potrebnimi stvarmi. — Omenil pa je, da nacljonalnl odbor iilina pravice podeljevati podpor, ter Je delegato zavrnil, da naj Be obrnejo z njih prošnjo na eksekutlvnl odbor. "ŽENIN" ŽENSKA. John Allalne Whlttman In Marljeta Jelly, kaslrka sta se v Kansas City, Mo. v petek pred sodnikom poročila. Danes Je pa prišla novoporočena žena policiji prijaviti, da Je "ženin ženskega Bpola. "Njega" bo takoj zaprli ter "ga" bodo Bodill radi krive prisege, proti kateri je zagrešil, ko Je dobival ženito-vanjsko privoljenje. "Jaz sem ženska" Je Izjavil "on" Into ml Je Paulina Webster, a delala Beni vedno kot možki. In radi tega sem se tudi poročila z Marleto, kutero lju-htm In brez katere ne morem živeti" Sodnik je poslal "nJega" v Ječo, kjer bode obhajal "medeno tedne" v samoti. TRIJE ROJAKI USMRTENI. Trije "Austrlans" najbrž Slovenci so našli smrt pod plazom snega, ki Jih Je zasul blizu premogovnikov C. F. & I. kompanije, blizo Gleenwood Springs. Njih Imena so: H. Kaskl, Peter Morel In Marko Jursič. Ostavili so delo opoludne v premogovniku In ae podali domov k obedu, ko bo Je utrgal velikanski plaz snega ter Jih zasul. Pogrešali Jih niso do večera. — Trupla so odkopall. 18 oseb usmrčeniht V Phlladelphlji Je dne 22. tm. v St. Petrovi cerkvi, kjer so Imeli črnci neko slavnost, nekdo zakričal "ogenj". Nastala Je splošna panika, pri katerej je bilo 18 oseb usmrčenih in nad 50 težko ranjenih. Nesreče. —. Franco Zupančič Iz Urško vasi bo je. v Leadvllle, Golo., ponesrečil. 1000 funtov težak kos železa Je padel nanj, ter ga usmrtil, V stari domovini zapušča očeta in dve sestri, tu pa lirata. — Peter Fuglha, doma iz VImolJ na Dolenjskem, je dne C. tm. v Aspcna Colo., umrl. Pokojni je bil star 38 let. Umrl Je za plučnico. Bil Je neoženjen, ter zapušča eno sestro v stari domovini. — Ponesrečil se je v Jolletu dne 18. tm. rojak Martin Kolar. Padel je 40 čevljev globoko ter si zlomil levo ramo In se nevarno poškodoval v notranjih delih telesa. Prepeljali so ga v Silver CrosB bolnišnico. Zdravniki Imajo malo upanja, da bl ponesrečenec okreval. Odločna samomorilka. — 22 letna Libija Caldwell lz St. Louls-a se je poskušala vže enajstkrat usmrtiti, a vsakokrat so jo se rešili. Krvava nedelja. Preko 20.000 oseb Be Je v New Yor-ku udeležilo obhoda, katerega so priredili v spomin na rusko "krvavo nedeljo". Na Union Square so govorniki govorili, ter sprejeli resolucijo v prid ruskega proletarjata. NobIII so rudeče zastave In z revolucljonarnlml napisi nadete prapore. Eden iz med tih ae je glasil: "Ako bl med mesarji In morilci nastal tekmovalni boj, moral bl car Nikolaj dobiti prvo darilo". Se ni zmenil za mrtvo soprogo. Uprav nemogoče se nam dozdeva, da zamore biti vsled dela kak človek tako Izmučen, da se, ko pride domov In najde Boprogo mrtvo, za njo ne zmeni ter so mirno vleže k i>očitku. Tako se Je zgodilo z Henry Heldtbm. ki stanuje v hiši štev. GO East Broadway v New Yorku. Heidt Jo po poklicu pometač mestnih ulic In nastopi svojo službo popo-ludne ob 5. url ter dela zjutraj do 3. ure. Tako Je bilo tudi v četrtek. Ko Je prišel domov, ležala Je njegova žena mrtva na tleh v kuhinji in ne da bl se za njo zmenil, Be Je slekel ter odšel v postelj. Ko se Je ob 8. url probudll, je premišljal, bl-11 ne bilo umestno naznaniti policiji o neprtčakovanoj smrti svoje žene. Na to je telefonlčno obvestil policijo, da je njegova žena umrla, da pa ne ve čemu. Ko Je prišel nek policaj v Heldtovo stanovanje, ga je vprašal: "Ali niste vedeli, da je vaša Žena mrtva?" "Da; saj jaz sem tako misli." "Čemu pa niste o tem komu Bpora-člll?" 'Bil sem tako Izmučen." Kraj trupla pokojnlce ležal je malt pes. Zdravnik je dognal, da je Held-tova umrla vsled srčne hibe. ZapretIH s itrajkom. Lackawanna X Western železnice pre-te s štrajkoni, da si Izposlujejo krajši delavni čas, večjo plačo In čisten)e lokomotiv po posebnih ljudeh. CHICAGO. Število umrlih v Čikagi v preteklem tednu. V teku preteklega tedna je v Clka-gl umrlo fill ljudi In sicer 338 možklh In 273 ženskih. Samomorilcev- smo Imeli 7 med tem ko Je bilo umorjenih 30 ljudi. Največ ljudi Je umrlo za pljučnico. Nesreča na železnici. Dne 22. tm. trčila sta na 35 <^sti dva vlaka skupaj. Devet oseb bilo Je ranjenih, med temi ena smstnonevar-no. Prehitra vožnja Je nesrečo provzro-čila. Žeteznični roparji? Železnica uprava v ČlkagI Je dobila obvestilo, da namerava 20 roparjev napasti ekspresnl vlak, ki Je last Milwaukee in St. Pavlovo železnice. Da ta napad odvrne Je vodstvo potrebne korake odredilo, ter ukazalo lokomotlvnlm vodjem, da se ne ozirajo na nobeno dvomljivo znamenje, ampak. da v takem slučaju vozijo z vso hitrostjo, ter vlaka ne ustavijo. Visoka starost. Gospa Marija Hunt v Clkagi je dne 23. tm. praznovala svojo 104 letnico. Ta je na duhu in telesu popolnoma čila In zdrava ter se zanima za vse dnevne dogodke. GLAS SVOBODE SIX5VENIO WEEKLY j Diroru To Tki I trrax ■■ I ■ O* I Tan Lmouib rti mi, I Pod novim orlom, i Zgodovinska povest. Ponatis Iz "Slov. Naroda" £ DRUGI DEJ-XII. Zvečer je bila po vsem mestu razsvetljava. čolni na Ljubljanici so bili okrnSenl z lampljoni in z zelenjem, na Cojzovem vrtu, Itjer Je vlaelo na stotine hifiic, pa se je kar trlo občinstva. Zbrana je bila vsa Ljubljana, in seveda sta bila navzoftna tudi Damjan in Marn, okrog katerih bo Jo zbralo vse polno francoskih dostojanstvenikov. Na oknu Cojzovo hISe pa je slonela baronica ln motrila to družbo, zlasti pa Maro, h sovražnimi pogledi. Ponosna lepotica ni mogla preboleti, da jo njo, ki Je bila dolgo časa kraljica ljubljanske družbe, izpodrinila Damjanova Mara. Godba je svirala. v zraku so šumele in pokale rakete, na ptesl&ču bo se veselo sukali innogoStevllnl pari, pri tej in oni mizi pa Je zadonela tudi kaka slovenska ali fraacoska pesem. Damjanova družba Je priSla na pleBlSče, da si ogleda rajajoče plesalke in plesalce. —■ Gospodična Mara — ali mi po starem običaju dovolite tudi danea prvi ples? Mara se Je zganila. Ta glas! Obrnila ue Je naglo. Pred njo j« uliti marki Marmont. — Ekscelencat — Zdaj so tudi drugi zapazili, da je bil prlftel maršal. Bili so presenečeni, da Jo prišel, kajti mislili bo, da se mudi še na inšpekcijskem potovanju. Seveda bo se kar hipoma zbrali francoski dostojanstveniki In Be maršalu klanjali, ali maršal Jih Je hitro odpravil, češ, da ni prišel na slavnost oflcijalno, nego da se zabava. In ponudil Je Marl roko ln jo popeljal na plesišče. Maršalov izgled je seveda vzpodbodel tudi drugo franco-sko in ljubljansko gospodo ln nakrat je plesalo vse, kar Je znalo plesati. A-ristokratje in delavci, oficirji in vojaki, dame v svilenih oblekah ln kmet-ska dekleta, vse je plesalo — policijski komisar Toussaint pa Je smehljaje dejal lntendančnemu uradniku Beaume-■u: Pa naj kdo reče, da se maršal ne zna delati popularnega. Ko bi šlo po volji teh ljudi, bi ga Se nocoj kronali za ilirskega kralja. — Ekscelenca, ste se kar nenadoma vrnili v Ljubljano, Je med plesom rekla Mara maršalu. Nihče Be Vas ni nadejal — — Tudi VI ne, gospodična? — Jaz tudi ne. Vprašala sem, koliko časa še lzostanete ln reklo se ml je, da najbrZ še cel mesec. Gotovo so vas važni opravki pripeljali nazaj. — Ne. gospodična. Zaradi opravkov nisem prišel. Pripeljalo me Je neko posebno hrepenenje. Mara je povesila glavo. Slutila je nekaj, a sama sebi ni hotela verjeti. — Pred dobro uro sera prišel, Je nadaljeval maršal. Na Reki, prav pred-no eem se vkrcal, Be me Je polastila ielja, da se vrnem v Ljubljano. In odločil Bern se takoj ln prišel. Lahno sta se zibala v lahnem plesu. Godba je svirala in čulo se Je, kako so (rancoBki vojaki peli narodno pesem. "Mlgnon, quand le soir deBcendra • [Bur la terre, Et que le rosaingol vlendra chanter [encore Quand le vent seufflera sur la vert [bruy^ro Nous irons čcouter la chanson deB Iblftcs d'or". (Mlgnon, kadar pride večer In začne slavec peti, kadar bo veter pihal če« seleno pašo, pojdeva poslušat pesem zlatega klasja;. - Lahno sta se zibala v lahnem plesu. Bližje je pritisnil maršal svojo plesalko k sebi ln jI šepetal na uho: —Zaradi Vas sem prišel! Mara — po Vas sem hrepenel! Srce ml umira ljubezni do Vas. Molče je Mara sklonila glavo na maršalove prsi. Vojaki pa so veselo peli. Car la nature aura tonjurs, Du soleil pour dorer nos gerbes, Et du roses pour nos amours. f Narava bo vedno imela solnca za našo snope in cvetic za našo ljubezen J Maršal pa se Jo nagnil k dekletu, ki Je kakor onemoglo ležalo na ujegovih rokah ln dlhnll prvi poljub na iijene lase, ki so kakor črna svila objemali žareči obraz. Gneča Je bila tolika, da ni nihče toga dogodka zapazil. Ko Je marSal pripeljal Maro k njenemu očetu. Je tam Btala cela vrsta francoskih častnikov. Nekateri bo kar silili v Maro, naj ž njimi pleae. — Meni, gospodje, gre prednoBt pred vsemi, so je oglasil visok goHpod, katerega ni nihče poznal. Kaj ni tako, gospodična Mara? Mara Jo vsa začudena ogledovala tujca ln tudi njen oče Je pristopil ter vpraSuJČ upiral v moža svoje poglede. — Lepi prijatelji ste — da ste mo žo pozabili! Vam to posebno zamorim, gospodična Mara. Kaj Imate tako slab spomin za svojo čestllce? Zdaj pa so Je zjasnil Marl obraz ln ponudlvšl radostno obe roki tujcu, Je vskliknlla: — Kapitan Frčala! — Freala. da, a ne več kapitan, nogo general in začenši z Jutrišnjim dnom mastni »sporedaUt v Ljubljani. Godba Je Hvirala, vojaki bo peli, ve-veselo so rajali pari, general Fresia pa je Bodel med Bvojlml znanci. Starim prijateljem je pripovedoval o bvo-Jlh doživljajih, novim znancem pa ponosno pravil, da Jo bil prvi Francoz, ki Je prišel anno 1797. v LJublJnno. Dalje pride. DELAVKO ZAVAROVANJE. Dolgo časa je trpelo predno bo so v Ameriki pričeli bavltt % vprašanjem o delavskem zavarovanju. Posamezne evropske države imajo i vsaj načela delavca v slučaju nesposobnosti ln nezmožnosti preskrbeli, tor so vse potrebno ukrenile med tem ko pri nas — v deželi izkoriščevalcev niti govora o tem ni bilo. Ko Be Je začela Bocijalna demokracija zavzemati za rešitev te prepotreb-ne Izvedbe, so pričeli kapitalisti oporekati rekoč, da ta izvedba no bi bila „amerlkanaka". Celo v delavskih krogih to vpraša-njo ni dobilo odmevu, kajti zavarovanje proti nesposobnosti ali ostarelos-tl se Jim Je zdelo to neizpeljiva naloga. Med tem pa Je ta problem prodrl v druge kroge, kateri bo se pričeli /. zanimanjem bavltl o rešitvi tega predloga in v lanskem poročilu je državni delavski komisar v Massachusets pripomnil, da z uvedbo tacega zavarovanja, bi marsikatero revščino odpravili. Da se temu vprašanju tudi drugje pozornost obrača se razvida tudi iz članka, $ ki ga je priobčil Frank A. Vanderllp v "The North American Review. V svojem članku opisuje o prevratu na gospodarskem polju, kateri Jo provzročll novo socljalno urejevanje. On pravi nadalje: Delavec Je le iu-tomatlčnl Btroj, jo lo člen velike delavske armade. Kakor hitro ga zadene nezgoda ali pa postara ne more se udeleževati več na gospodarskem dirkanju, In njegov položaj Jo gotovo nesrečen. In ravno to Je provzročilo, da so se celo kapitalisti počeli bavltl z vprašanjem, ter prišli so do tega da rešitev tega predloga ln uvedbo delavsko pen-zlje bi bilo neobhodno potrebno, kajti s tem bi delavskemu Btanu nezmerno koristili, ter bi tudi delavski bIoJ postavili v boljši položaj. Na Nemškem vpeljati mUHJo prUll-no zavarovanje, to Je VBaki delavec vplačevati bo moral doneske a ako se ponesreči ter dela opravljati ne bodo mogel potegoval bode primerno podporo. Čeravno Imamo tudi pri nas dru&tva katera ponea rečencu v nezgodi mate-rljeino podpirajo, pa vender nimamo še takega zavoda, kjer bi na stare dni preskrbel onemoglega delavca. V naša društva pristopi lahko vsakdo prostovoljno, a prlmoran pa nI nlk-do. Radi tega se bavijo merodajni krogi, da bi bil VBaki prlmoran Be zavarovati, ter z vplačevanjem doneskov se tudi za stare dnij preskrbeti. Ko bt več delati ne mogel potegoval bi tedensko ali mesečno primerni znesek, s katerim bi se preživljal. Ustanoviti bi tofaj morali društvo, katero bi Imela nalogo delavski stan ne le v slučaju nezgodo, pafi pa tudi v ostarelostl podpirati. Državna uprava pa namerava postaviti odbor, katorl bi bo bavll a toni vprašanjem, ter upelja! delavBko za-varovanjo proti nezgodam in onemoglosti, Upajmo, tla'se to vprašanje po-voljno in kmalo reši, kajti s tem odpravljeno bodo marsikatero zlo In vsn-ki delavec bode bo hvaležno spominjal one, kateri bodo rešili vprašanje o delavskem zavarovanju. ODLOMKI. Mesto Kenosha, Wis. je Imelo pri svojem vodovodu >25.000 dobička. Ali nI to bolje, kakor rta bi kaki paraslt dobiček požrl? • * • * Glavar rimsko katoliške cerkvo v Avstraliji deluje skupno s socljalno stranko, katorl imajo ravno isti cilj In namen, kakor ml. Seveda pri nas nam pa klerikalci postavljajo znpreke. Znabltl za to, ker kapitalisti kontrolirajo cerkev? * • • Katedrala sv. Janeza v New Yorku bode stala $10.000.000.00. Ravno tam pa živi desetkrat deset tisoč ljudi kateri ne premorejo, da bi se do Bitega najedli. Gotovo bi tako tudi Krlst delni. On bi pustil mase ln otroko stradati, milijone pa bi vložil v velika poslopja In dujul mastne plače popom! In ljudje si še šepetajo, da zakaj reveži ne verujejo v cerkev. • » ♦ V mestu Omaha oropal Je neki revež pl8monošo, pri kateremu Je dobil samo dva centa. Za to Je bil obsojen v dosmrtno Ječo. Ta obravnava Jo stala državo okolo 9 tisoč dolarjev. Neki Richards, pa Je bil ravno od tega sodišča, radi tega ker si jo prisvojil 212.000 akrov zemlje, obsojen na 500 dolarjev In 6 ur zapora. V zaporu iinel Je celo komodlteto. ter Je lahko dobro Jedel ln pil. No! Velike hudodelce se izpusti, a male se pa obeša. Železnice v Avstraliji, ki so ljudska last, prineslo so preteklega leta čistega dobička $22,7-15.508. Ali nI to bolje kakor da bi toliko denarja romalo vsako loto v privatno žope kakoga tirana, ! • • • Vodja porotnikov na višjem držav-nuni sodišču v Holena. Montanl Je bil krivim spoznan in obsojen — od svojih porotnikov katerih član bij Je sam — radi krajo državne zemlje. Slepar-stvo! Kamorkoli se obrneš tam ga dobiš. To bo čuhI prosperltete — za tatove. • • • Ponarejalec in tat Dougherty, šolski nadzornik v Peoria, 111., eden najuglednejših stebrov katoliške cerkve Je ne-daj v Joči. Njegov rop znaša približno en milijon dolarjev. Dougherty Je tudi eden limed omenjene lopovske družbo kateri nasprotujejo socializmu. • • * Jacob Rustman chlcaški milijonar, tožil je trust za led. zgubil tožbo, potoni pa se vsnirlll. • • • Who are next? Mr. Sakl-se-re, Or-ang utang v Bronxu je premlnol. Njegovo meBto Jo prosto. Potrudite Be za njo, kajti tam dobite bolj srečen po-bel- nego pa pri časnikarstvu, bankah ali pa Jednotah. Za oglase in njih vsebine ni odgovorno ne uredništvo ne uprav ništvo. _____ ZastOlljpoaljem knjigo. "Kako dobite in si ohranite lepe In goste lase?" Vsakemu, kdor pošljo nekoliko poštnih znamk. Knjiga jc zelo zanimiva in koristna in za vBnkegu potrebna. P. Frank, 22i) East 3:5 Street New York City. Ako pošljete denar v sturo do-tnoviuo, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, 657 \V. 18th Str., Chicago, III. ' PODPISANA Matija Kirar In Frank (Iregorič -gostilničarja— v WHtikegiHi, 111. 70?) Market S -se drugim rojakom priporoča ta.- Postrežba toonu in solidna. Izbrana vina iu likerje, domače in importirane smodke. Rojaki dob« Čedna prenočišča. Import! ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kskor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijač« sodovlco ln mineralno vodo. 5J6 W. IS. SI, Telefon, Canal 6296 Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. J08. JERAN, 459 W. 18. St. Chicago, Be priporoča za poprav-Ijenjegod. instrumentov LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovotici že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po nuj nižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, O. NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp, doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. Srčno se Vam tahvaljuicm «u Vala uspeSna idiavila, s kterinu ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijJo zahvalo. Zajedno Vas pooblalcam, da prijavite moje pismo v Časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hpčem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoll bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa. Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za vsacega bolnika so posvetuje eel zdravniški zbor zdravnikov, osubito ko pa ravnajo po nasvetu dotičnegn zdravnika Bpedalinta. To Vinu dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotifni apeeijaliBt predpiše ravno ista zdravila, ktera jo vžo prej« atoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vnpehom. Čo imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter i>o.skusite za enkrat zdravljenje s i>omo<'jo našega imenitnega patent, električnega stroja „Statle". Ta stroj udinja izvrstno in zdravi: rev-matizeui, gobe, neivoziteto, impotence, ter oslabelost organizma. Dela čudovita ozdravljenja. Na stotino ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale ho potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev, Berite to kar potrjujejo osebe, kt»-rih alike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči instnrSki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravni a-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožue bolezni, očesne, ušesno bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za sjnilske bolezni, za henieroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilin, im-poteneo, neredno mesečno čiščenje, krvne i n trebušne bolezni,oslabelost telesa in ,vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem »tem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krila, tako, da mi jc bilo Življenje neprestano trpljenje. l)anes pa sem hvala lJogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uiivanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, Springtield Ave, Grantford., N. V . To spričevalo je bilo podpisano \ mojei prisotnosti H. septembra leta 19U3. Nikola Grill, Notary Public, 99 Grand St. Ne Izgubljajte časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bodo tu ali tam, pišite to v svojem .jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila ]k» „Kxpress" in z vsemi določili in nasveti v vsukteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam douašajo srečo in blagostanje k Vašej družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEONAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOV« Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. tfV "DNE URE: Vuk dan od 10. do 1. are pop., ter od 2. do 6 are pop. — Ob torkih in sobotah od 2. nr« d o p* do ure pop., in odU. do 8. ure ivečer — Ob nedeljah od 10. are dop. do 1. ore pop. Življenje in trpljenje naših očakov. ' - Piio dr. Slane. Grajske oskrbnike je češki kmet še leta 1848 imenoval "korobačnlke". — "Tepi ga, da bo črn," je bilo navadno povelje grajske gospode, oziroma oskrbnikov. Gospoda se je v velikih mestih vlačila in le prišla po loti na grajš-člno. In pri vsem tem nič gotovega v posestvu. Nekateri kmeti so imeli po-Beslva za podedovanje v famlliji, drugi ne, drugI zopet so bili le za čaB posestniki. Sto in sto načinov Je bilo, da Be vzamo kmetu njegovo zemljišče in njega kot suZnja na njem obdrži. Da Jo bilo slov, kmetu na iatl steljl postljano, vemo iz aktov In lz ust Btarlh ljudi. Dalefi smo bili oddaljeni od Dunaja ln kdo se je za nas brigali Farovf, samostan, grajščina sta izvajala kapitalistično tedanjo gospodarstvo na kmetiji ln naš meščan Je v teh časih malo razvit. Robote so bile neznosne. Na Kranjskem, na tem precejšnjem taborišču katolicizma ln feudalstva na austr. Jugu, bo po letu 1848 kmeti odvezali, odplačali nič manj nego: 71 različnih plačil v denarju, 93 različnih dajatev V noturi in 17 različnih tlak. Kmeti so večkrat ustali ln revoltlrall. Slovenski kmeti so tudi v 17. stoletju revoltlrall. Bodimo zadovoljni, da bo vBaJ še nekaj boljšega v sebi Imeli in tako celo suž-njeva narava Slovenec tudi pozneje nI bil, če ne pogledamo vellcega zgodovinskega časa reformacije, turških bojev ln kmetsklh ustaj v 16, stoletju. Tedaj so bile kmetske ustaje v letih: 1516, 1525 ln 1675 tudi na Slovenskem. Šole pri nas za ljudstvo ni bilo. Tu ln tam Je katera v trgih, mestih bila, tu in tam je privatno kak pametnejši duhovnik kakega kmetskega fanta učil. V šolah v mestu so podučevall u-čitelji — stari lzsluženi vojaki, mež-narjl. Glavno vodilo nauka je bilo te-penje. Jeden učitelj Je o tem pisal dnevnik, štel Je v 61 letih njegovega službovanja, da Je: 911,527 tepel s palico, 124.000 s šibo, 20,989 z ravnilom, 136,715 je udaril po rokah otrok, 10,235 Jih Je udaril na usta, 7907 okolo ušes, 1,116.800 po glavi. Pustil Jih Je klečati na grahu, na polenih, osla jim je nalepil na hrbet. Psovk Je imel 3000. S tako statistiko Be Je učitelj pri nadzorstvu v farovJu prikupil, ta Je delala dobro kondulto. Plematvo Je imelo vsa višja u-radnlSka mesta v svojih rokah. Do-fcter nI bilo drf. uradnlštva. Je pre-večnl plemenltaž silil na škofovska, proštovBka mesta, za opate v bogate Bamostane. Zdaj je našel v državni službi svoje polne Jasli. Od časa nezadovoljnosti mej kmeti, meščani z grajsko, duhovensko gospodo zrasla Je moč kralja, ali manjših vladarjev, ki prej, dokler so bili graščakl močni, nijso mogli kaj posebnega veljati. Grajski ljude so Jih Imeli v rokah. Ali zdaj so se kralji prillzali kmetom in meščanom in njihova moč Je rasla. Ta raztoča moč kraljev, deželnih knezov, (LandeshochheltJ — Je rabila svoje u-radnlštvo. Zdaj so kralji zopet ljubkovali plemenitaža. Tako Je dobil kmet tudi tu sorodstvo plemenltaštva v urade. Tudi ti uradniki niso skrbeli za to, da bi se kmet kaj učil. Neveden kmet Je najboljši delavec, so rekli gospodi plemenltašl In oni z rudečlml kolarjl, aH abatl v kutah. Vsi ti so bili trdnega prepričanja, da Je kmet nižja, ln-ferlorna rasa in za to na svetu, da dela. "Vsaka sprememba njegovega življenja v boljše bl bila proti razumu ter naravnem pravu." Je diimmer eln Un-tertan 1st. desto eher wlrd er sich alien, wie eln Vleh gefallen lassen. — Ta argumentacija nI bila spremeniti. Sami od sebe ti feudalcl kmetu v dobro ne bl za las pritegnili. TI ljudje so se in se šo mislijo kot glavne podpore državne stavbe. Danes posebno kat. duhovniki. Vera na duhove, demone strašila je v tedajnlb časih široke plasti ljudstev. Vse življenje Istih je bilo polno,prazne vere. Copernlce so Be zažigale, utopljale. Ce se je copernica u-toplla, ko so jo za poBkuB vrgli v veli-1 ko kad vode, je bila nedolžna, če ne, je Imela hudiča v sebi ln je morala na gromado. To je bila doslednost tudi še teh časov 17—18 stoletja. Hudiča so izganjali duhovniki v Avstriji le koncem 18. stoletja ln začetkoma 19. Morda ga le danes. "Bogoslovna znanost" j« bila vsa polna učenosti o ži- vem hudiču. Se tedanji zdravniki se niso mogli otresti te neumnosti. Srednje šolo so učite malo pisati, brati, potem latinščino in glavno: katekizem. (Daljd pride.) Vrtačev Peter. Črtica. Spisal E. Sikolski. Tam gori na prisojni strani lopo obdelanega pogorja, čegar greben pokrivajo Bvetlozeleni stoletni mecesnl, stal Je njegov dom. Krepek, fceden mladenič je bil ln čislali bo ga po vsej soseski. Vaškim fantom bil je vzor, ^o, tudi dekleta so Be ozirala kaj rada za njim. Na spomlad potrdili so ga bili v vojake ln le prehitro prišel Je dan, ko Je moral zapustiti svoj dom Vrtačev Peter. Doslej še nepoznana bridkost krčila mu Je Brce, ko Je videl lhtečo se domačo družino, ko se Je poslednjlč oziral po bližnjih hribih ln dolih. Skrbela ga je bodočnost, teško se je ločil od starlšev, težji pa mu je bil sloves od nje, "ki je stanovala v onej majhni, prijazni hišici tamkaj na nasprotnem griču. Da mora ostavltl tudi njo, to ga je bolelo najbolj. Starlšev mu nI vzeti mogel nihče, a kaj se more zgoditi v času, ko bo nosil puško, z njo! Mu bo II ostala zvesta do povratka..., Pri malej lesi ob bližnjici do velike ceBte čekala ga je Mlgovčeva Polonlca da se poslovi z njim ln mu pripne za klobuk lep, duhteč šopek, ki naj bi ga spominjal nje. * "Ko me odpuste domov, Polonlca, tedaj te popeljem na svoj dom," dejal Je Peter — ln pristavil tiho "onega Kovačevega se pa varuj!" — "Ne misli nanj, Peter; saj le TI si moj!" Gorke solze udrle so se zali Polonicl po obrazu, ko Bta Be poslovila. Dolgo je še slonela ob lesi, in zrla za njim. * * • Pomlad se je bila vrnila v deželo Naš Peter prestal je bil najhujši čas. Svoji Polonicl dal jo po tovarišu, "sprijenemu študentu" napisati plsmeca, o katerih je bil preverjen, da morajo užgatl šo tako trdo, hladno srce, kaj pa stoprav njeno, ki mu je bilo uže tako zvesto, tako udano. V prvih mesecih dobival je redno odgovor za odgovorom, poslej pa — bilo je okoli božiča — mu je dala Bporočlti, da je vsa taka plsarlja neumna, češ, saj pride kdaj domov na dopust ln tedaj Bl lahko povesta, česar jima treba. Pisal jej Je kljub sporočilu, pisal dvakrat, trikrat, a od nje ga nt bilo odgovora več. Petra Je pričelo silno Bkrbetl. U2e dva meseca Bta potekla mej tem In še vedno nI vedel ničesar. Bl-11 ne bilo mogoče, da se kdo drugi Bolnčl v žarkih njene ljubezniT Onl-le Kovačev Anže postopal je uže pred za njo--ln sedaj, ko nJega blizu ni? Nič čudnega bi ne bilo! Bogat Je, Polonlca Je tudi ženaka, ki bl rajša gospodinjila v belej, z opeko krl-tej hiši, z velikimi okni, kakor pa v slamnate j okajeni bajti! Take mučne mlati so bo mu burno podile po vročej glavi In mu vznemirjate ljubeče srce — njegovi predstojniki pa so opažali, da prej toll pridni Peter odnehava in mu nI prav upati,— • • • Lopa Jasna pomladna noč! Zamolklo so se čull Petrovi koraki v tlhej noči po trdem tlaku. Bil je na straži. Nebrojno zvezd se je lesketalo na Jasnem nebu, slavec Je pel v bližnjem bezgovem grmiči in murni bo cvrčali po roenej travi. Zeleni, košati kostanji so šumeli nad njegovo glavo In lehen vetrič je vslpal nanj belo, dišeče cv,etje. Daleč tam zadaj pa, za zadnjimi gorami, katere Je pokrivalo temno lesovje ln za katerimi je vedel, da leži rodni, domači kraj — vzplnval Je mesec v vsej svojej krasoti In dlvno razsvetljeval vso okolico. Težko Je bilo nocoj Petru pri srcu, težko, kakor še nikoli. Pred tednom mu je pri obisku prati! sosed, da se Kovačev nekaj "fttlma" pri Polonicl, pa da jo tudi mati bIIIJo, No. pravega mu nI dejal. !e tako čudno se je muzal. Kaj, ko bl ga Polonlca .»..? Pa vender ne! —t Živo se Je jel spominjati, kako Je v č^slh o takih no4eh stopal t lehkim, veBeltm srcem po znani stezici pod okno k ljubici. Slavec mu Je istotako gostolel, Stroko vejnata lipa tik Polo-nlčinega okna je istotako zelenala In šepetala ter vslpala nanj svoje dl&eče cveto in luna in zvezde, te so tudi lBtotako svetile ln mu kazalo pot po nočnej temini. — Neznano hrepenjenje polastilo se je njegovega srca.--Le za trenotek, da bl videl bvoJo Polonlco in čul lz njenih uBt, da mu Je še zvesta .... V naslednjem hipu pa je uže" videl v duhu svojega tekmeca, kako govori Polonicl, kako jej stiska roko ln ona mu je no odtegne. Strese z glavo, mučne domišljije JenjaJo le za hip, da se vrnojo zopet s podvojeno silo..'.. Ko pa Be Jo menjavala straža, nI bilo, Petra nikjer. • * • Žarko je sijalo solnce, ko je hitel Peter po domačej dolini. Kamorkoli so mu je ozrlo oko, povsod je bilo tako lepo In vse polno življenja. Pod nJim je šumela po globokej strugi motna voda, ob cesti v živej meji so prepevali lahnokrlll ptički in tisoč In Uboč duhtečlh rožic, je klilo lz pomlajenih tat. OJ, kako burno so se mu dvigale prsi, kako vznemirjeno mu je bilo srce ko je Btoptl izza ovinka. Plaho se je ogledal na okol, potem pa se ozrl visoko tjo gori na one zelene mecesne, ki so se tako resno ozirali v tihi dolinski svet. Na holmu se mu je prikazal očetov dom, a lz nasprotnega griča ga je prijazno pozdravljala znana hišica. Tam, kjer se zavije voda v velikem zavlnku po dolini, stala je tostran mosta daleč na okrog znana Sor&-čakova krčma. Skozi odprto okno Be je razlegal glasen šum ln brušč. "Pri Sorščaku plešejo — svatba!" menil jo Peter. Res so ondl gostjo vriskati in plesali. "Le noter, le noter ljudje božjt, danes je tu vse zastonj, vse zastonj, juhej!" vpil Je Kopačnlkov Matevže, star berač, vse v jednej sapi pred vežo. "Kaj pa Je notri?" praša ga Peter. "I, kaj! Veselje, ženimo se, hI, hI, hI!" ** Uzršl skozi okno vojaško opravljenega človeka, prikazalo se je več ljudi J v veži, k t so ga radovedno ogledovali. Vojak Je hribovcu redka prikazen. "OJ, saj si ti Peter, pa kakšen vrag naj to spozna, kar notri pojdi!" kričal jo Slapar, majhen, šepav možiček v pozdrav spoznanemu došlecu. "Kdo ae pa ženi?" vprašal Je Peter v zadregi. "Ail no veš še? Anž6, Anž<5 Kovačev", vpil Je Slapar. "Cegavo je pa vzel?" — zadrhteče Vrtačev vojalc. "Zato doktC, najlepša pod n&člra zvonom". "Povej vendar, katero?!" vlknil Je nestrpno. "Le tje poglej, PeterČek moj, dobro Jo poznaš, kaj?" in b prstom je pokazal Slapar za dolgo z vinom in jedml obloženo mizo ob Bteni. Bled kakor zid, brez glasu ln misli, kakor od kamena, obstane Peter sredi sobe. Tam za mizo je ob ženinu bIo-nela nevesta Polonlca. Sladek smehljaj Jej Je bil razlit po cvetočem obrazu. EJ, bila je danes tak6 srečna! "Peter, na, pij!" klicali so ga od vseh Btranlj ln mu ponujali kupice; on pa jo še vedno zrl nemo pred se z Izbuljenimi očmi. Kar se čuje krik: "Blričl gredot"-- Res Je brzo stopalo po ceBtl par vojakov z nasajenimi bajoneti. Tudi Peter je čul ta vsklik. Slino Be mu dvignejo prsi, žile na sencih se napno, srd in obup mu zaigrava v obrazi. "Proklet bodi vajin rod in vidva!" vikne divje in besno plane lz hiše na prosto. V sobi pa zavlada grobna tišina. S silnimi skoki oddlrja Vrtačev do mostu. Sedaj so dvigne čez zid. Voda zapljuskne visoko, vskrtk — ln človek manj je na svetu. Vojaki opazlvšl ga, pohiteli bo za nJim, videli so njegov skok — a rešiti ga ni bilo več mogoče, vrtinec Je~tiil na onem mestu globok, ob nJem pa mnogo čerlj. Voda ga Jo potegnila vase; še le čez nekaj ur bo Je prikazalo njegovo truplo ob skali, a bilo je bledo ln hladno! -- ... Nekoliko časa govorili so vaščanje o nesrečnem Petru ln obirali mlado Kovačevko,--kmalu pa Jo bil pozabljen nesrečni vojak. Le uboga mati ne more pozabiti svojega jedinca, ln često jo Je videti, kako kleči na grobu samomorllčevem proseč za blagor nJega duše. "BROOKLYN" brzoparnik, ki je last "FRANK ZOTTI8. 8. CO. odpluje dnel. februarja 1906 IZ NEW YORKA. , Vožnja stane lz New Yorku, do Trsta, Reke, Karlovca, Ljubljane ali Zagreba samo 35 dolarjev. Vsi potniki, katori so hočejo odpeljati, morajo so zgladiti dne 81, januarja v našem uradu v New Yorku. Naznanite nam Vas prihod kakor tudi s kntorim vlakom pri-dete, da Vas bodemo na kolodvoru pričakovali. Od dneva ko dospete k nam, pa do izkrcanja v stari domovini nimate radi prtljago, kovčeka niti radi vožnje nobeno skrbi, kajti mi v se pravilno uredimo. Parobrod ''BROOKLYN" je najmoderneje opremljen, a kar je jako važho, da se s tem parobrodom vozijo samo naši rojaki, ter niso izpostavljeni neprilikam tujcev, kakor pri drugih parnikih. Priporočamo vsakemu rojaku, kateri se jo namenil sedaj potovati, da nam pošlje 5 dolarjev nadave, ter da se s tim prostor na latliji preskrbi, kajti drugače mu ne moramo zajamoiti, da dobi mesto na parobrodu. Rojaki iz Pittsburske okolice lahko kupite karte pri naši podružnici 609 Smithfield Str., Pittsburg, Pa. a oni iz Chicago pa v podružnici 69 Dearborn Street, Chicago, 111. FRANK ZOTTI & CO. 108 Greenwich Str., New York, i a Sloyenci v Milwaukee! S * * * * * * * * * * * Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, koVain je le-pa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^ OBRNITE SE NA i ^ * 4 Otona Preiss, 9 269 Grove St. * * 4 kjer bodete točno postreženi z najboljšim blagom. £ V zalogi Ima tudi pristne Kranjske klobase. J Pozor I Pozor! Slovenci. "Salon" z MODERNIH KEULJISČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravne pijače— najboljšo in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna ln Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ive. Chicago, III. Ycliko popusta pri cenah. V toku sedanje sezone znižali smo cehe pri Buknjah za tS odstotkov pri dolarju. Pomislite knj to pomenja, da pri našem blagu, kateri je najboljše vrsto, da prodajamo vse bolj po ceni, in sicer tako da nam nobena prodajalna v Chicagi ne more konkurirati. Ako slišito da druge prodajalne celo 5 0 in tiOod. popusta da-jajo, so Vam bode zdel naš popust majhen, pa veste da nobena kupčija se ne sklepa brez dobička. Radi tega Vam no popušču-jeino 50od. pač pa 15od. Poglavitno pa na zimskih suknjah. Tudi iutnmo veliko zalogo klobukov, kap, rokavic in obleke za možke. Tudi dajamo zelene menjalne znanmke. Telefon —Canal 1198 "Glas Svobode" [The voice op Liberty 1 WEEKLY Published by The (ilas Svobode Co 657 W. 18th St. Chicago, 111. TELEFON CANAL -127 Knwi«il HI thu I'uit Offlc« »I Chicago, 111.. »« Nt'Coull Ciftii MalUff. Subscription »1.50 per year. Advertisements ou agreement. "Glas Svobode" Izide vsafcl petek •n velja za AMERIKO: za celo leto................11.60 za pol leta ................. ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod, v Amerik'. Naslov za dopise in pošilja t ve jo sledeči: 'Ola« Svobode' 657 W. 18th St. Chicago, III. Dopisi. Izjava. Chicago, III. 20. Jan. 190G. Pred nekaj tedni izkrcal se je iz neke Člkažke luže list "Proletarec". Udahnlli bo mu življenje, neki obče-znani slov, socljallsti v Cikagl, ter ga raztrosil med ameriške Slovence. List, kojl je utemeljen na socijalni podla«!, kateri bi se tnoral potegovali za zboljšanje delavskih razmer ni ostal svest svojemu načelu, pač pa raztrosil obrekovauje ln laži o Slov. Nar. Podp. Jednotl, kakor tudi o nje uradnikih. S prvo izdajo "Proletarca", katera bi pač usebovala dobro seme, ki ht obrodilo sad; so se začeli zaletavati v steber ki Je ustanovljen od svobodno mislečih Sloveucev, ter kateri ponosno gledajo na svoje nesebične uspehe. Ako bi "Proletarec" spodbujal rojake na Bocijalno pot, tur jim predočl-val bodočnost socljallzma, ter s tem predramil marsikaterega duševnega spanja, ter skušali doseči po tej poti namen takrat bi s zadovoljnostjo gledali na njegova dela In uspehe. — A tako — Samo podla laž — samo obrekovanje. — Radi tega Je prlmoran podpisani odbor Izdati nastopno "izjavo". Rojaki v Ameriki, kateri 6e niste udje S. N. P. J. ne strašite se podlega obrekovanja, kajti Isto temelji na brezobzirni laži "Proletarcu", pristopite, ter zdoužite se z nami. kajti v slogi Je moč. S. N. P. J. Ima svobodomiselno podlago. ter ne bode odstopllu nikdar od svojih načel. Ista Je ustanovljena od rojakov kateri s svobodomiseljnim na čelom gledajo v lepo prlhodnjost. Če se pa ,,Proletarec" s svojimi privrženci še bolj zaletuje ob mogočni steber, ne bode ga ugnal In bode si Hvoje obersociJallBtlčne Rlave ob nJem razbil, tudi n«P bode dolgo ko bode "Proletarec" s svojimi pobočnlkl utonil v isti luži, iz katere se Je izkrcal. Naša dlčna "Slovenska Narodna Podporna Jednota" pa kljub tlm napadom vidno napreduje, ter bode zdpi-4eno napredovala In se bližala svojemu cilju. Če pa bode "Proletarec" se nadalje iskal, kar Je iskati počel, mu hočemo radovoljno preskrbeti isto prebivališče, katero on drugim nastavlja In obljublja. Z bratBklm pozdravom za odbor Mat. Kure I. r. Anton Trampueh I. r. Anton Duller I. r. Pueblo, Colo. 21. Jan. 1906. Dragi ml urednik! Prosim Te uljud-no. da priobčiš mojih par vrstic, v na-flem priljubljenem delavskem listu "Glas Svobode". Po naklučju ml je prišel kos papirja v roke, katerega so tiskali v Čikagl z Imenom "Proletarec". V tem kosu papirja pretaka g. Pe. tsehe krokodilove solze po S. N. P Jednotl. kakor tudi po 'Glas Svobodi'. Kaj ne goBp. Petsche, ako bi fie Va- ši nameravani aklepl spolnill, to bi bilo življenje za Vas ln Vaše privržence. Pa g. Konda Je hitro pogruntal Vašo namero ln radi tega ste se nad njega spravili z lažjo in obrekovanjem. VI pišite, da so postala g. Konda v Pueblo tla prevroča, ter da Je mogel Pueblo zapustiti. ! V obraz Vam povem, da ate lužnjl-vec, kajti rečem Vam, da smo g. Konda vsi Pueblskl rojaki spoštovali in čislali, kajti an Je pošten In to se Je pokazalo ko se je poslavljal od nas kako nam Je bil priljubljen, in ko'Je odhajal, spremljali smo sa korporativ-no na kolodvor. A če bi hotel g. Konda se zopet povrniti k nam, «a sprejmemo z odprtimi rokami. Radi tega Vam svetujem, da držlto Jezik zu zobmi, ne brigajte se za S. N. P. J. kajti ml, ki smo bili poslani kot delegatje od društev smo si Izbrali odbor, kateri oskrbuje S. N. P. J. ln skaterlm so popolnoma zadovoljuje-ma • VI se jezite, da ima tajnik 10 dolarjev mesečne plače. Prašam Vas, koliko pa VI računate rojaku za podpis kakega pooblastilu, kuj ne I« do 15 dolarjev? Vi trdite, da sto dober socljallct. G. I'etsche rečem Vam da VI imate ravno toliko pojma o Bocijaiigmu, kakor krava o bobnu. Ako bi Vi le količkaj znali o soclja-llzmu, bi ne bruhali tukšne laži čez rojake, kateri žrtvujejo svoje moči za blagor delavca — trpina. Zatorej čo hočete, da Vas ml dobri socljallsti sprejmemo v našo sredo, obleči morate drugo kožo, kajti Rarjev-cev no maramo. S Bocljalnim pozdravom Metllčan. Stippville, Kans. 17. Jan. 1900. Žalostno novico Vam moram sporočati. V tukajšnem premogokopu se Je ponesrečil naš rojak Jakob Vlderfek. Dne 13. tm. šel je kakor po navadi na delo v rov, hotel Je nabasati neko mino, a pri tem se mu Je razstrelila, ter Ka je nevarno ranila, težko če bode okreval. Prepeljali so ga v bolnico v Pittsburg. Ponesrečenec je doma nekje na Štajerskem ln je udovec. V stari domovini im* še edno hčerko. P Videršek nI bil član nljednegu društva, kar Je Jako žalostno. Rojaki! ne veste kaj Vas še čaka. Zatorej ne odlašajte, ter pristopite k enemu ali drugemu podpornemu društvu. Pozdravljam drage rojake šlrom Amerike. John Zakrajiek. * INOIANOPOLI8, IND. 17. fan. I'.HM. Dragi mi urednik! V zadnji Izdaji "Glas Svobode" pišete pod naslovom "Kranjski kaplan v Polhe Blattu" vest, katera Jc obudila veliko pozornost med tukajftnlini rojaki. A povedati Vam moramo, da tega mazlljenega popa imate člkaški Slovenci vže 14 dnlj v Vaši sredini. Dotl-čni se Imenuje Josip Laurlč. Kje je njegov dom ne vem, vender zdi se mi, da Je bil nekje v Žlreh v Blužbl. Skriva se pri Vašem župniku John Kranjcu v So. Chlcagl, ta namreč skuša ustanoviti pri nas novo slovensko faro, ter zagotoviti obstanek kakemu Jegličovetnu "Irebcu". Pred 10 dnevi Je pisal Kranjec nekomu tuk. rojaku, da Jc dobil iz stare domovine nekega duhovnika z Imenom Josef Laurlč, ter mu naročil, da naj praša tukajšne ga škofa če bi ga sprejel. Škof ga je obljubil Bprejetl, a poslati mu mora spričevala prejšnega škofa, Spričeval ni poslal, pač pa Je Kranjec pisal škofu da mu jih osebno prinese. Danes pa nas je v Člkage osrečil brzojav. kateri nam naznanja, da hode ta nov "gasput" vže Jutri pri nas. Dragi rojaki! Če Imate kaj pojasnil o tem človčku Vas prosimo, da nam jih naznanite, ter nam ga "priporočite" kakor zasluži, kajti ne bi si radi kakega druzega Jerana ali Hribarja nakopali na vrat. Bratski pozdrav fndlanopolžan. MIHA NEKAJ POVE- Jejgas, jejgas! sem djau, k sem ka mu rja dubu. A ga vlfi celih 56 ta-sme Snih Jema, a od teh je 62 pakradu iz dajč cajheng. Pa kaku lpu zna pe-Biuce fremat, "Pretekli tedni, meseci — LJubnv je malo popustila. Zavil Komar Je večkrat ven, Prišel — ko ihjI-noč Je odbila. No. no! pa pngruntnl je je. Kanmr je pouedal prav kunšteu od F*ranka. Per tem jo začeu papu-ščat, pa tud zaulje jo gercllh rad — Seueda če Je pa zaulje — pa namore nkuker pred pounačjo gejnat. Stuhtat sem se na anb ulžo k pran — NeJ bo star al' pa mlad vseglih jema punce rad. — Pa kulkukrut se uon abed i zju-tra — Pa zašpega "obraz teman ženice Seueda brant se mora čvouk — če ne Jeh pa fasa. — Tku Je dan dans perštlmenga. Tku gaspud Kamar, pran lahku delaš, kar »e t »Ijufr. Samo ta luStne na krad pa nemških cnjtengnh, pa iahku je za-uiješ kuker češ, samu dihtat na stuj, za tu ker Sovensk želode na p maša tako koštenge. Ker ueS, zgudl b set luhku, de Te buojo mat še Iz pod po-stlje z metlo poganjat, kuker so te že. Zdej pa pstlm Kamarja. Pouedal čem od obersocl zicenge Fajn so se jemel. S tem auššusom niša bili cafrldan, pa sa druzga zvalel. Pa grozen sa bc ferdrlsal, kar bukle so tergal, pa na okul metal. Pa še druge zohne so zaštantal, Nu, z ana beseda Imel sa prau ta prane cincarele. Kdu Je pre-zdent pa še nisem pagruntal. Uagat so dal fersta — mente, tist k bo belj težak. 11st pa bou prezdent. PUEBLO, COL. Dne 22. dec. 1905. Vie v drugič opominjam r "Glas Svobodi" poštenjaka Matevža Stlra, bc-strlča tukajšnega očka Cirila. Ta lenuh je bil pri meni na hrani in stanovanju, a koje bilo čas dvamesečno hrano plačati, jo je prav po katoliško popihal in 2 njim tudi mojih 142.75. Ako mi ue plača, kar je dolžan bodem poskrbel, da bode njegovo Ime celo leto v "Glas Svobode", a da bodo tudi t stari domovini tlfika poznali tudi ▼ "Slovenskem Narodu" t Ljubljani. Jfartfn Kočevar. Vse late, ki so pri nas koledarje naročili prosimo potrpljenja. Prvo naročilo nam Jc pošlo, a drugo dobimo vsak Čas In potem dobi vsak svojo. Upravniitvo. Kdor hoče kmalu dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži parnlkov francoske družbe Qmpagnie Generale IVansatlantigiie. LE 6. DNI NA MORJU. Parni ki plujejo iz New Torka ysak eetr-tek ob 10. uri dopoldan. Ulavni agent za Ameriko in Canado na 82 Broadway St. New York. MAU1UCE VV. KOZMINKKI, glavni ujhmt zu zapad, na 71 Dearborn 8t, Chicago, III. Frank Mrdosh, agent n;i 0478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. JankoYich, agent na 2127 Archer Ave, Chicugo, 111. Slika predočuje zlato dainsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. • V naravni velikoNtf slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. A AA To vrste ura stank le I-T.l/lf V obilo naročilo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znuni Jacob Stonich, 72 E. .Madison St. Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peel lil pohištvo pri W NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III- BRATJE PELAYCI! Cene delnicam so vedno višje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropej^kih vodah pokazal krasno prosperiteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobro p. 1. Radi tega bo tudi cone delnicam poskočile, še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrud-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma. In se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the Stato of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ža $1.500.000 uplaranih. T p 108 (Jreenwlcli Street, New Yark. Cenjeni gospod:— S tem predplačam na....................delnic Frauk Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibuo pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. GLAS 8V0B0DE Slovenska Katodna Podporna Jednota. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 659 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matua StrOhkn, 14:} Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Maktin Konda, (>.">7 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladic, 184 W. 19th Str., Chicago, III. Blagajnik: Fbank Klouucah, %17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinau, P. O.Box 193 La Salle, 111. -John Ve«ščaj, 074 W. 21st PL, Chicago, III. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Mabtin^Potokab, 5(51 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, (517 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol, 343 Fulton St. Pullman, 111. Mabtin Skala, Box 1050 Ely, Minn. Jobip Matko, Box 481 Cluridgo, iJu. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. VSE DOPISE naj blagovoledmatverii zastopniki pošiljuti na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Nadzor-(liki: Pomolni odbor: Bolniški odbor: PRISTOP. K drufitvu "SlavIJa" St 1 v Chicago, III.: Ivan Gesel, 1501; Ivan P. Gešel, 1502: Frank Jurjovec, 1503; Douiiulk Pistotnlk. 1504; Josip Za-košek, 1505. Društvo Meje 80 udov. K drufitvu ••Triglav" št. 2 v La Snlle, III.: Frank FranClC, 150G. Društvo šteje 127 udov. K društvu "Adrlja" št. 3 v Johnstown, Pa,: Ivan Jerafia, 1507; Johlp Jerafia, 1508. Društvo šteje 58 udov. K drufitvu "Delavec" 5t. 8 v So. Chicago. III.: Frank KjohIA, 1509. Društvo fitoje 28 udov. K društvu "Trdnjava" fit, 10 v Itock Springs, Wyo.: Peter Verklln, 1510; Josip IvefilC, 1511; Frank IvefilC, 1512. Društvo šteje 73 udov. K drufitvu "Sokol" fit. 11 v Roslyn, Wash.: Ivan Murat,. 1513; Adaui Kranjčec. 1514; Jernej Ulzjak, 1515; Jernej KostanlC, 1510. Drufitvo šteje 23 udov K drufitvu "Sloga" fit. 14 v Waukogftn, III.: Anton Kofitf, 1517; Frank Japel. 1518; Ivnn Tnmln, 1519; Ivan llladnlk, 1520; Andrej LenarAlč. 1521. Drufitvo fiteje 20 udov. K drufitvu "Zarja" fit. 15 v Raven.Htlnle, WaHh.: Mihael Ocepek, 1522; Cesaro Mncole, 1523; Ivan Bizjak, 1521. Drufitvo fiteje 35 udov. K drufitvu "Sloga" fit. 1C v Milwaukee, Wis.: Ivan Krolnlk, 1525. Drufitvo fiteje 13 udov. K drufitvu "Bled" fit. 17 v Loraln, O.: Ivan Lampe, 152G. Drufitvo fiteje 34 udov. K društvu "Sokol" St. 20 v Ely. Minn.: Anton Hlntman, 1527: Ivan Puiovec, 1528; Josip Kalan. 1529; Frank llarle, 1530; Andrej Pipan, 1531. Drufitvo fiteje 42 udov. K drufitvu "Orel" fit. 21 v Pueblo. Coin.: Josip IvanetIC. 1532; Drufitvo fiteje 31 udov. K drufitvu "Danica" fit. 22 V Trlmountuin. Mich.: Frank Stemplhar, Drufitvo fiteje 53 udov. K društvu "Šraarntca" fit. 24 v Jenny Llnd., Ark.: Anton Vidergar, 1534; Frank Cerar, 1535; Urban Men gar, 1530; Josip Orlic, 1537; Poter Verbis, 1538; Josip Bistan, 1539; Frank Hribar, 1540; Andrej Verblč, 1541; Leopold Kolenc, 1542; Frank I'tklicati zdravnika zanje, ker Bino vedno rabili Vaš baliam za pljuča kadarkoli je pretila prehlajenje ali bolezni v pluoih in vedno jih je ozdravil." Mr. in Mrs. John Soustal, Heading, Pa. • h-h i« h i i i i »:krr>:t:i:< h- ZAMETI. Ako hodite po globokem snegu, in zmočite svoje noge, so vsedett na prepih-iz VBega tega prihaja prehlad. Kašelj in prehlad, ki nista kronična, se moreta ozdraviti v enem dnevu z najbolj hitro delujočim sredstvom, kar jih pozna znanost. Severovi Tableti proti prehlajenjn ozdravijo iutluenco, hripo, prehlajenje in ne puščujo nobenih slabih učinkov za seboj kakor mnogo takozvanili zdravil za kašelj. Nosi vedno eno škatljo Bel>oj! Oni so zavarovalna polica proti pre hlajenju, - v Cena 25 centov. V VSEH LEKARNAH. ZDRANISKI NASVETI BREZPLAČNO. OPOMBA: tlakovine. Vslni cenjenim društvam naznanjam, da sem danes razposlal M. V. KONDA. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA 5 POLOM. — Konsunmo društvo v Braalovčah na štajerskem Je Izdihnilo in se nahaja v likvidaciji. Kakor na Kranjskem tako so tudi na Štajerskem pred leti snovali duhovniki z veliko vnemo v vseh mogočih krajih konBumna društva,. Ker so bila osnovana na Isti podlagi kakor kranjska, so jela zapored propadati. Konsumno društvo v Vitanju, Šoštanju, Marenbergu, La-škemtrgu itd. so šla zapored rakom žvižgat, njim slede druga in Bkoro ne ho na Štajerskem niti enega konsuma več! To Je tista gospodarinska organizacija, ^d bi naj rešila našega kmeta propada, a ga je spravila, koder je razpredla svoje mreže, na beraško palico. Telefon • Telefon urada stanovanja Main 30. 228—Y. Dr. F. E. Hicklin La Ssile. Ill, Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo produjuluo. Jakob Dudenhoefer ■ VINOTRZEC ===== 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporoča Tsiin slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima t zalogi tudi im-portirane, vinu likerje, kakor tudi laNtnega pridelka. Oxdrarljeiye oči je moja posebnost. ROJAKI P0Z0B1 1000 mož potrebujeva v Silver Saloon*— 401-463,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše linijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. N a/nanje. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEMA LCEM . I)a9i je božič ali sveti večer še daleč, vendar pa je čas omisliti si božična darilo, n pr. iz vrsto fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katero brezdvomno najlažje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo Bliko ali svoje družine. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodeto cenili in vpoštevali naše točne in ceno postrežbe,sedaj namenjene edino le za naše slovenske prijatelje in odjemalci?, katerih napredek in vstrajnoBt je naša zahvala, ostajam z veleštovanjem m 1 / • \ \/ ^ J 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. Chicago. 111. N a z d a r rojaki' Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni ^^Saloon^^ Točiva vedno szeže pivo in pri s-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset so priporočava brata Košicek 590 S, Centre Ave. Chicago. Ill, NI ČLOVEKA. KATERI NE Iti BIL SE ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI tlDUV* 1)1 0 VELIKEM ZNANJU iN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., i " ' i ker je ta slavni professor jf^^^^f^^^^t je dokazal, da ni človeške edini zdravnik, fcateri je //J®lll 1 b?de' trpljenja ali boloz" . , . , I i wSyJyd m ni, katere bi on popolno- napisalto prekoristno kn- /ffJTw ma in temeljito ne jigo ,,Zdravje", s katero M^^^B^j^^B/KKtm poznal. Knjiga: ZDRAVJE. 7ntnrQi | l^o.jalci Slovenci, mi Vam priporočamo, da Be, ako ate ne-LulUldJ i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. |.t ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni moške in ženske. Ozdravljen. Ileum a- Ozdravljena glavobola. Ozdravljen: kaslja, Ozdravljen: živčne bo-tiznia in kronične belega toka In bolezni slabine in jetlke. leznl, pokvarjene krvi bolezni želodca. or^o^ In izP"da,,ja Itts- -— I . Mark Lcpetieh Alojzi a Slama, Janez Za*ti: 1 >ICAL INSTITDTE, jj 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. Ej Potem sini te biti z mirno du5o prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja, ki Zavo/l Hi* K. I' 1'olHns-a Je otvorien od to nre doooldne do s. nonoldne. ROJAKU Uljudno Vam naznanjam, da som stopil v zvezo z 'mestno hranilnico ljubljansko". Ta je ena prvih ln najmočnejših hranilnic naše Slovenije. Ker rojaki večkrat ulagate denar v tuje zavode Vam uljudno svetujem, da ulagajte svoj prlslužek v domačo banko, pri katerej se nI bati, da bi propadla, kakor propadajo ameriške banke. Banka obrestuje glavnico po 4 od sto, ter pripiše vsako leto obresti k kapitalu dvakrat, tako, da potem > bresti tečejo od obresti. V to hranilnico ulagajo tudi pupl-larnl denar t. j. od mladoletnih in varovancev, kar dokazujo zaupanje v banko. Tudi stoji mesto s celim svojim premoŽenjem dobro za vsfekl znesek. Pri njej je že uloženega 22 miljonov kron. Radi tega, kdor hoče Imeti svoje zaslužke na varnem naj vlaga v gori Imenovano banko. Vsakdor ki hoče vložiti denar v hranilnico naj ga pošlje meni, da ga. potem odpošljem na dotlčno mesto. Hranilnica ml potem pošlje potrdilo ln hranilno knjižico katero potem jaz Btrankl bezplačno vročim. }t. V. Konda, 657 W. 18th Str. Listnica uredništva. Oosp. Ivan Mulaček, New York Oziraje se na Vašo poslano, Vam sporočamo, da »moVatn radi istega nameravali pismenim potom odgovoriti, pa ne vemo Vašega natančnega naslova. —Svobodomiselni rodoljub v Santa Fee. in gosp. M. Petschnick v Louisville, 'Colo. Dopisa smo raci i pomankanjn prostora odložili za prihodnjo številko. Uredništvo. Listu v podporo, J. V. Chicago, III. tO.5p Anton Bortaventura kot kmatski prijatelj. K škofovi graščini v Goričanah spadajo obširna posestva. Ta zemljišča so bila svoj Čas slabo obdelana in ker so spričo slabega gospodarstva razmeroma malo nesla, jih je škof dal v najom Kmetje plačujejo najemfičino točno In redno. S pridnim ln Bkrbnlm obdelovanjem ln Izdatnim gnojenjem so močno povzdignili rodovltost teh zemljišč. To Je škofovo oko hitro zapazilo. — Zdaj hoče škof V8a v najem dana zemljišča kmetom vzeti, prav zdaj, ko je 'kmetska pridnost pomnožila rodovitnost in obdelovati Jih hoče v lastni režiji. Sklenil Je to, ker je dobil izvrst-uega odjemalca za pridelke, namreč zavode v Št. Vidu. Prej ho popje vedno trobentah koliko bodo kmetje imeli koristi od lavodov, ker se bodo vse potrebščine od kmetov kupovale. — Zdaj bo pa korist Imel škof. Za zavode berači po celi deželi in lzmoize Iz ubožnega ljudstva na leto do 100.000 K — ta dinar pa sa bo odslej preko zavodov Btakal v njegov Žep. Kmetje so imeli ninogo dela ln truda, predno so svoje pridelke spravili v denar — škof pa bo vse zvozil v zavode ln bo saui določil ceno. . Kmetje, ki so e pridnim delom povzdignili rodovltost v najem vzetih škofovih zemljišč, seveda mislili, da Jim ostanejo zenv IJišča v najemu še mnogo let, sicer bi be gotovo ne bili toliko trudili — a zdaj vidijo lahko, kake vrste kmetskl prijatelj je ljubljanski Skor Anton Bonaventura. KAJ JE VSE MOGOČE V XX. STOLETJU. ' V Ricmanjlh Be Jo zadnji čas zgodilo, da so neznatni zlikovcl natlačlll kamenčkov v ključavnico cerkvenih vrat, da ni bilo potem mogoče vrat odpirati. Da se kaj takega več ne zgodi, poslalo je županstvo občine Dolina obč. Bvetovalcu rlcmanjakemu g. Ivanu Kuretu ukaz, b katerim mu nalaga, da mora cerkvena vrata vedno stražitl ln sicer čez dan en mož, po no- VESTI II ŠTABE DOMOVINE IN iz jugoslovanskih pokrajin. Kralj Peter. Srbski kralj Peter je mož, kateri ae zanima kaj In kako mnenje ima svet o nJemu. To je pokazal takrat, ko Je zasedel še od krvi gorak prestol Srbije. Ukazal je neki agenturi, da spravi članke VBlh časopisov, ki so o njem pisali. Agentura se je seveda zvesellia to kraljevo naklonjenosti, ter je z delom takoj pričela. Ker pa Je bilo zasedanje kraljevega prestola Jako hrupno, pečali so se o tem časopisi celega sveta. Agentura je nabrala nekaj na 100.-000 Člankov, kateri so se več ali manj bavlll s zasedanjem prestola. Vsekakor Je bilo to delo Jako težavno, kajti Članki so obsegali pet debelih knjig, a račun Je znašal 37.908 frankov. Čeravno Je plačilo tih še precej zakasnelo, nI Bpravlla ta zakasnitev dotlčno tvrdko Iz ravnotežja, kajtt odlični naročniki si pustijo vedno časa za poravnanje dolga. Naenkrat pa dobi dotlčna tvrdka te knjige nazaj, a to brez vsakega pojasnila. Kljub pismenih vprašanj, pa v Delgradu molčijo, ter ne dajo nobenega odgovora. Le toliko Je znano, da kralj Peter ni več radoveden, o vsebini dotlčnlh člankov. On Je mislil, da mu bodo po raznih časopisih hvalo prepevali, a Jallbog Izpadlo je pa drugače in zmotil se Je. Dotlčna tvrdka pa mu je celo pošl-Ijatev vrnila, a kralj Peter ne ve kako bi ta papir porabil. Klerikalno delo. V zadnjem našem listu smo poročali da jo 'gospodarska zveza v LJubljani', dala dva farja zavarovati za 90.000 K ter je te police postavila a polno svoto v bilanco, čeravno so bile le par kron vredne. No plačilo Javne klerikalne goljufije nI izostalo. Gospodarska zveza Je šla rakom žvižgati, ter lahko poje se- , daj svoj "miserere" iz razrušenih far- ] ških polic In katere lahko shranijo v i trajen Bpomln na dr. Krekovo gospo- ] darstvo. čl pa dva. Vrstiti ae morajo vsi v Rlo-rianjlh in Logu bivajoči hišni gospo-darjt. Strdžo je menjati ztutraj ob B. url, ob 1. pop. ln ob 9. zvečer. Kdor Je na straži, ne sme zapustiti prostora. Posebno strogo je paziti ob sobotah zvečer in nedeljah, da se straža redno vrši. Kdor no bi Sel na Btražo, bo moral plačati najemnika In 6e kaznovan bo. Čuvaje cerkvenih vrat morajo nadzorovati trije občinski odborniki rlcmanjskl. Ta ukaz je izdalo županstvo občine Doline v smislu odloka o-krajnega glavarstvo tržaškega z dno 14. dec. Velikanska skrb vlada v Trstu za Rlcmanjce, taka skrb, da Je že do skrajnosti nadležna. Čudno ni, če zmanjka Rlcmanjcem potrpljenja ln da se takim srednjeveškim nasilnostim upro t vso odločnostjo. NI HOTEL BITI PROST. Ivan Palenčuk, kateri Je star 103 leta Jo bil po prestani 50 letni kazni izpuščen Iz zapora. Jokajoče je prosil. da naj ga še v Ječi obdržijo a prošnja je bita zaman. Kator hitro so ga izpustili, tako hitro je napravil drugo hudodelstva z namenom da ga zopet zaprejo. KDOR ZNA, PA ZNA. V ljubljanskih krogih Be govori, da je dr. SusterŠiČ v mesecu decembru zaslužil 40.000 K s prodajo nekega gozda. Za nakup tega gozda Je vzel kinetski denar iz Ljudske posojilnice — dobiček pri prodaji pa Je spravil. Take špekulacije se Imenujejo pri klerikalcih delo za slovensko ljudstvo. šel 24. pr. m. zveCer v gostilno Ovae-,nlak v Hajdlnl pri Ptuju ln proBtl večerjo ln prenočlšCu. Ker mu zaradi pomanjkanja prostora nI bilo mogoCe dati proBtora v hiši, šel je Oalser v blev in zadal neki kravi 24 globokih ran. Tako surovo Je zabadal kravo, da je zlomil noževo rezilo. Ko Je prišla po polnoči dekla v hlev, da bl dala kravam krmo, našla je potepuha na jaslih sedečega b krvavim zlomljenim nožem v roki, krava Je bila pa vsa v krvi. 8uro,^2a je žandarmerlja areto-vala in izročita sodišču. DRUŠTVO "ZORA" ŠT\25 3. N, P.. J. v Torcio, Colo., jo Imelo dne 14. t. m. svojo redno mesečno sejo, pri kateri „ so Izvolili sledeči odbor: Predsednik: Prano Bajt, Podpredsednik: Jakob Morel, I. tajnik: Franc Levar, II. tajnik: Ivan Tomšič, Blagajnik: Ivnn Adame, Nadzorniki: Anton Markovlč in Nikolaj Mollčar, Bolniški odbor: Matija Kostelc ln Josip Qregorc. Redar: Josip Majko. CLEVELAND, O. 2. fan. 1906. S tem opominjam Franca Mlinarja da mi vrne posojenih mu 25 dolarjev. Posodil sem mu jih pred dveml leti, a vrniti ml jih noče. Tudi ob enem prosim njegovega reditelja I. R. da ml plača tlstlIi -25 dolarjev, katere sem posodil njegovemu sinu ln za katere Je I. R. dober stal. V teku 14 dnij hočem Imotl plačilo, ako ne poskrbel bodem, da bodete Vaji Imeni tudi v listah stare domovine natiskali. John Vlaga 1209 St. Clair Str. ROJAKU V času od 1. marca 1905 pa do konec leta poslali so rojaki po posredovanju mojega urada v staro domovino znesek k. 63, 234.75. Kdor bl v prihodnje hotel pošiljati denarje v staro domovino, naj-sl bode svojim ljudem ali v hranilnico, naj se zaupno obrnejo na podpisanega, kajti zagotovljen bode, da bode točno ln pošteno postrežen. M. V. Konda, 657 W. 18th St., Chicago, 111. Različno ljudstvo. Ako privedeš množico ljudi v veliko produjalno, kjer "si lahko izbirajo blago po svoji volji, opazoval bodeš iziienaden knko nekateri mirno zbirajo, ter vzamejo vsakorsmo blago, katero bo jim ponudi—drugi pa so jako pretkani. ter izbirajo blago pazljivo in previdno. l*ri zbiranju zdravil pa moramo biti pazljivi, ter pomisliti na posledice, ter zbrati najboljše zdravilo, katero nam okrepi nas život. Ako trpimo na nervoznosti, ako imamo pokvarjene prebavno organe, takrat se zatecimo k Trinerje-vemu zdravilnemu, grenkemu vi-nu. Ne zavživajte močnih alkoholič-nih pijač, kajti te Vam Vašo bolest pomnožijo, Naše zdravilno vino duja bolnim organom moč, ter pripomore do pravilnega prebavljenja. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S«. Ashland Ave., Chicago, 111. ROJAKU Uljudno Vas b tem vabim, da pridete dne 28. januarja 1906 ob 2 uri popoldne v malo dvorano Centre Ave in 18 cesta (Frank Mladiča) na ustanovno sejo Čitalnice. Rojaki l pridite polnoštevilno da s tem pokažete, da smo edini, ter da želimo napredka. "Sklicatelj". j Knjiga "OPATOV PRAPOR- i j ŠCAK," spisal F. R. je izšla, j Ta zanimiva zgodovinska povest j I je izšla kot podlistek v "Slov. i r Nar." in "Glas Svob". Knjiga : ; obsega 211 strani in stane 50c. j j poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj • i se zglasi za pojasnila pri uprav- : ništvu "GLAS SVOBODE". RAZNO. "Huda" obaodba. Kakor znano, sta svoječasno v Ko-šicah vdrla dva častnika v uredništvo ondotnega dnevnika, nupadla urednika ter ranila nekega črkostavca tako, da Jo umrl. Po dolgi preiskavi se Je se-duj Izrekla obsodba vojnega sodišča. Poročnik Szartory jo bil obsojen da no sme pet dni iz sobe, dočlm je njegov tovariš Bosits oproščen. 1.000.000 DOLARJEV ZGORELO. Dno 21. t. m. jo poštni vlak v Osten-do pogorel. V postnem vlaku bila je vreča denarja v vrednosti onega mlljo-na dolarjev. Ves ta denar je zgorel vendar bila jo cela vrednost zavarovana proti vsakošnl nezgodi. ČUDNA NEZGODA. čez železničnl most čez. Po pri Ku-vljl jo šel neki kmet, kateri si je hotel' okrajšati pot b tem, da Jo šel čez železno cesto. Pri prehodu h ene na drugo stran mu pa obtiči noga med šlnaral. Vsaki) prizadevanje oprostltltl se iz te pasti jo bila zaman. Ko pa zasliši zvlžg vlaka, Be z nadčloveško močjo obrne, ter hI zvije nogo lz člena tako da je bil z gorenjem delom te'lesa Izven železne ceste. Brzovlak pride, ter mu levo nogo odtrga od telesa. STRAŠNA NESREČA. se je pripetila v solinah SuranlJ na Rumunskem. Kakih 50 vašanov Je šlo po noči v rudnik, da nakradejo soli Dokler so kopali, bo Jo odtrgala nad njimi velikanska skala soli ter podsu-la nad 30 oseb. DoHedaj so izkopali le 25 mrtvih trupel, ln sicer tako zme-je srebra Izločilo ln fine porazdelilo. MOŽ S SREBRNO KOŽO. V kllniškem tedniku so pripoveduje, da jo neki 401etnl mož pred leti hudo trpel na nervoznosti. Zdravnik mu je zapisal kroglice, ki so imele v sebi srebrni nitrat. Srebrni nitrat, imenovan tudi hudičev kamen, je neka boI, ki se pridobiva z raztopljenjem srebra in solltarjeve kisline. Kroglice so dobro vplivalo ln mož jih je tudi mnogo použil, ker so mu bolečine po vsaki zaužiti kroglici odnehale. Moževa koža pa je dobila v teku treh let tudi srebrni sijaj. Danes je koža na obrazu In na rokah taka, kakor da bl bila res Iz srebra. V moževem telesu bb je namreč srebrni nitrat razkrojil ter se jo srebo Izločilo ln fino porazdelilo. DARILO NADVOJVODE FRIDERIKA. Nadvojvoda Friderik jo prodal svoje rudnike na Ogrskem neki delniški družbi ter podaril četrt milijona kron za invalidni fond delavcev; razen tega je dobil vBak delavec celoletno plačo kot novoletno darilo. 600.000 K V GROBU. V Ločah (Lticse) na Ogrskem so na neko ovadbo Izkopali pred kratkim umrlo ženo. V krsti so našli 600.000 kron, ki jih je oblast zaplenila. Edini dedič je namreč pred letom odšel v Ameriko, da bo je odtegnil vojaštvu. SPODNJEŠTAJERSK1 SLOVENSKI ČASNIKI. Z novin letom je prenehala izhajati "Sihlstelerlscho Presse" in so nadomestila z novin časnikom, ki bo zastopal interese ne samo južnoštajer-skih Slovencev, ampak vseh Jugoslovanov. Stvar Je v najboljših rokah ln je pričakovati, da to podjetje vspeva. List se bo Imenoval Siiddsterrelchische Presae" in bo Ub&jal trikrat na teden, ne samo dvakrat, kakor doslej "SUd-stetrlsche PreBse" — Tudi celjska "Domovina" bo od novega leta naprej izhajala po trikrat na teden. VOLILNA REFORMA. "Lid. Nov." poročajo, da je vladna volilna reforma določila Slovanom 233 (?) mandatov, ln alcer: Čehom 97, In Bicer na Češkem 69, na Morav-skem 26 ln v Slezljl 2; Poljakom in Malorusom v OallcIJI 95; Maloruaom v Bukovlnl 3, Ppljakom v Slezljl 2; Hrvatom v Dalmaciji 7, Srbom v Dalmaciji 3; Slovencem v Istri 2, na Oo-rlškem 2, v Trstu 1, na KranjBkem 11, na Štajerskem 8, na Koroškem 2. Nemci dobe 196 mandatov, Italijani 15, Rumuni 4. NEČUVENA 8UROVO8T. Pekovski pomočnik, sodnljsko znan potepuh. Oalser a Ptujske gore je pri- ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko > vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi * Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki spospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu.v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborilo prebavi jati je. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. m m • m POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * - * * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Tritier 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: TriMAp'ipv hritinvec. nllvovka. tronirtievec. koniak. BOLEZNI VSLED MRZLE-GA VREMENA: revmatizem, novralgija, bolečine v ledjih, prsih in krilu, hripa in intluonca so odpravijo 1 dr. richier-jev1m anchor pain mum Dr. Richterjev Anchor Pain Expeller je zolodobro sredstvo proti bolečinam v križu, pro-tinu revmatiamti itd. Pazite na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 in50c A F. Ad. Richter & Co. ill 215 Pearl St. >|r New York, a? 6 — .2 ■g S JI _ i _ o « -S . x o ® ^ * 3 š . .'(fib mlSSZ 0) O -r-* Q, o a C 58 _ . • S C O" — 5 - I—I___ ^ -S D m M O g -M -3 O p N Cd ^ a> -® £ — V---"V - ^f T.-J- Vi* »Sf MAŠKERADNI PLES, katerega priredi Društvo Slovenija, 44, Č.S.B.P.J. VRŠIL SE BODE V SflBOTO, DNE. 3. FEBRUARJA, 1906. V NARODNI DVORANI NA CENTRE AVENUE IN 18 ULICI. Vstopnina z— POSAMEZNO OSEBO Začctck\\ob 8 uri zvečer. MaSkcradni pica bode jako zanimiv, kajti odbor se trudi na to, da bode vse potrebno ukrenil. Tudi se bodo med pomembne maske razdelile častna darila. Društvo Slovenija vabi in poživlja cenjeno rojake in rojakinje, da se za ta dan skrbno pripravijo, ter mnogoštevilno udeleže. ODBOR. Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodue in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. Potujoči rojaki redno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8. Centre Aye. Chicago, 111. f Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove «sr -3=po—-- jh najnovejši modi In nizki ceni. j* JURIJ MAMEK, B81 8. Centre Ave. d bllzo 18. ulice Chicago, lil. ft I f 0 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canai. DR. WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. <2> ('emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svp'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi 1 Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 HU E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. d H63 Blue Island Ave. Chicago, 111. m # /> /// ^sr *