m V NAŠI DHŽAVI. Pritežba naše države pri Društvu narodov. Due 17. novembra je poročal naš zunanji minister g. Jevtič ministrskemu svetu o dosedanji preiskavi o marsejskem atentatu, ki pa še nd zaključena. Ministrski svet je odobril Jevtičev predlog, da se bo naša država pritožila pri Zvezi narodov v Ženevi, ker nočejo: Italija, Avstrija in Madžarska izročiti glavnih in vodilnib krivcev mars€jskega zločina. Sedanje zasedanje Društva narodov, ki bo proti koncu novembra, bo izredno kratko in ker še ni preisivava o umoru našega kralja zaključena, bo gotovo osvojilo Društvo narodov predlog, da se preloži razprava o marsejskem atentatu do prihodujega zasedanja v januarju 1935 in bo <o vprasanje takrat prva točka dnevtiega, reda. Letos novembra bodo obravnavali v Ženevi vprašanja, ki se tičejo plebiscita v Posarju, ki bo meseca januarja 1935 in bode odločil pripadnost tega ozemlja ik Franciji ali nazaj k Nemčiji, ikamor je pripadalo pred prevratom. V DRUGIH DRŽAVAH. Otvoritev romunskega parlamenta. Dne 12. novembra jc bila otvoritev romunskega parlamenta k rednemu zasedanju. Ob tej" priliki je imel ikralj Karol prestolni govor, v katerem se jc spomnil v prisrčnib besedah svojega pakojnega svaka in našega kralja Aleksandra I. in pa častnega državljana Romunije, rajnega francoskega zunanjega ministra Barthouja. Ob 'koncu govora je naglasil ikralj, da bo vodila Romunija tudi za naprej politiko zvcstobe in prijateljstva s svojimi zavezniki. Razno iz Avstrije. Avs-trijski kancelar Schuschnigg se je pripeljal dne 15. novembra v drugič k Mussoliniju. Pred kratkem se je mudil v Rimu madžarski ministrski predsednik Gombos. Ti obiski najvišjih osebnosti Madžarskc in Avstrij« bi naj dovedli do tesnega sodelovanja med Italijo, Avstrijo ter Madžarsko. — Avstrijska vlada je spustila v javnost načrt državnega proračuna za leto 1935. Izdatki proračuna so po tem načrtu 1.993,990.000 šilingov, dohodki 1.880,550.000 šilingov, Torej je primanjkljaja 111,340.000 šilingov. Povišani so izdattd. za vojsko in znašajo 232,470.000 š. Od te svote odpade na vojaštvo 115,910.000 š, policijo 67,910.000, žandarmerij'O 37,540.000 in na pomožne čete 12,056.000 šilingov. Krog vladne krize v Belgiji. V Belgiji je došlo do ostavke vlade, fcatero Ł0 tvorili katoličani in liberalci. Kralj jo poveril mandat za sestavo nove vlade ikatoliškemu voditelju in dosedanjemu zunanjemu ministru Jasperju, iki bi naj sestavil koncentracijsko vlado z ikatolikov, liberalcev in socijalistov. Radi raznih ovir je Jaspar vrnil mandat, katerega je poveril kralj bivšcmu ministrskemu predsedniku Theunisu. Delua vladna kriza na Španskem. V španski vladi je izbruhnila delna kriza, ker je odstopil zunanji minister Sampar, kateremu očitajo ikrivdo na dogodkih zadnjih revolucijonarnih poskusov v Španiji. Koinisar za zuuanje zadeve sovjetske Rusije Litvinov bo zamenjan. Sedanji sovjetski ikomisar za zunanje zadeve Litvinov mora podati ostavko. Njegov odstop bo sprej«t po njegovem povratku iz Kovna in iz Ženeve. Na njegovo mesto jc postavljena, tako se poroča, kandidatura Tamonjakova, ki je pristaš spremembe zunanje politike sovjetske Rusije v Evropi. Če pride zares do takšne spremembe, se bo sovjetska zunanja politika spremenila v tej smeri, da &e poglobijo med Poljsiko in Rusijo prijateljski odnosi in da se doseže čim tesnejše zbližanje med Rusijo ter Nemčijo.