V e s t n i k. Osobne vesti. Profesor na ljubljanskem ženskem učiteljišču g. Viktor B e ž e k je premeščen na žensko učiteljišče v Gorico. — Vodja I. mestne ljudske šole v Ljubljani g. Andrej Ž u m e r je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za kranjski in radovljiški okraj. lzpiti učne usposobljenosti za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani. Za izpite je bil odločen prvotno rok na dan 6. vel. travna 1.1. Radi potresa se je moral preložiti na dan 10. rožnika. Oglasilo se je vsega 19 kandidatov ozirorna kandidatinj. Dva sta se obrnila še v roku meseca vel. travna do komisije v Maribor, dva sta pa odstopila še pred izpitom. Usposobljenost je zadobilo 15 kandidatov in kandidatinj in sicer a) za občne Ijudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: g. Benedičič Ivan, gdč. Janžar Ana, g. Jelenc Tomaž, gospa Lesnika roj. Kovač, g. Pretnar Friderik, g. Skulj Fran. b) Za meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: g. Bernot Ivan (II. skup.), g. Finšger Fran (II. skup. z odliko) gdo. Šrnitik Frančiška (II. skup.), g. Sitsch Albert (III. skup.) in č. sestra Eleonora Mantuani (I. skup.). c) Za francoščino z nemškim učnim jezikom: gospodične Dolinar Marija, Fava Alfonza, Meyer Emilija (z odliko) in Schvvarz Bianca. Naznanilo. Onim p. n. gospodom učiteljem, ki so usposobljeni za pouk na obč. ljudskih ali meščanskih šolah z jednim učnim jezikoin, pa želijo zadobiti si učno usposobljenost še z drugim učniin jezikom, naj služi na znanje, da tak izpit ne spada med ,dopolnitvene preskušnje'. (Člen IV., točka 2. ministerskega ukaza z dne 31. rnal. srpana 1886. 1. št. 6033, min. uk. 1. 1886. št. 52, Heinz, Zbirka zak. in uk. o ljudskem šolstvu na Kranjskem, str. 383) ampak rned ,specijelne preskušnje'. (Clen V., točka 1. omenjenega ukaza Heinz, v omenjeni knjigi str. 385.) Pri tem izpitu je kandidatu torej dokazati z razpravo o pedagogiškem predmetu in z ustno preskušnjo, da ima drugi učni jezik tako v obč.e, kakor tudi z ozirorn na dotično učno tvarino pistneno in ustno popolnoma v svoji oblasti. Po glasu te določbe mora spisati kandidat v drugem učnem jeziku pismeno nalogo in se mora dati izprašati tudi iz vseh predmetov za ljudsko šolo oziroma iz piedmetov dotične skupine za tneščansko šolo tudi ustmeno v tem drugem učnem jeziku. Ravnateljstvo c. kr. izpraševalne komisije za obče ljudske in rneščanske šole. V Ljubljani, dne 15. rožnika 1895. Naloge za izpite učne usposobljenosti meseca rožnika v Ljubljani. Za ljudske šole: Iz pedagogike, nemški: Scbulgesundheitspflege, slovenski: Nadzorovanje v šoli. Iz računstva: a) 6.500 gld. treba razdeliti med 4 osebe tako, da bode razmerje med deležerna vsake prejšnje in naslednje osebe kakor 2:3; koliko dobi vsaka oseba? b) Polumer kroga znaša 34 dm.; za koliko je ploščina njemu včrtanega kvadrata večja od ploščine njemu včrtanega jednakostraničnega trikotnika? Iz realij: a) Zavedanje po straneh neba (metodična obravnava v ljudski šoli). 6) Bučela, metodična obravnava. c) Der Blitzableiter ist zu beschreiben und das Verhalten bei einem Gewitter zu erortern. — Za meščanske šole, I., II. in III. skupina z nemškim in slovenskim učnim jezikom : A. a) Der Begriff der Schulzucht, als erziebender Factor betrachtet, ist zu entvvickeln. b) Das genetische Verfaliren beim Unterrichte ist durch Beispiele aus der gewahlten Fachgruppe zu erliiutern. B. a) Kaj je plemeniti značaj in kako rnore pripomoči šola k njegoveinu razvitju. b) Koncentracija pouka je razložiti in pokazati na praktičnih slučajih iz šolskega življenja. — Za I. skupino meščanskih šol: a) iz nemščine: Die Bedeutung Klopstocks fur die deutsche Literatur. 6) Iz slovenščine: Slomšek — pisatelj in pedagog. c) Iz zemljepisja: a) Materielle Gulturverh&ltnisse in Frankreich. b) Lunine premembe (nietodična obravnava). c) Die Grenzlinien der osterr. Centralalpen sind in einer Kartenskizze vorzustellen. d) Iz zgodovine: a) Najvažnejši dogodki starega veka okoli leta 500 pred Kr. 6) Die Reformen Maria Theresias. c) Rudolf IV. Ustanovnik. — Za II. skupino: iz matematike (tudi za III. skupino): a) Die Hčhe eines Dreieckes ist um 8 m grosser als die Grundlinie ; der Inhalt betragt 44-02 m2; wie gross ist die Grundlinie? b) Diferenca dveh števil je 12, trikratnik prvega je pa jednak petkratniku drugega; kaki števili sta to? c) Die Oberflache eines geraden rechteckigen Prisma betragt 648 m1; die zwei anliegenden Seiten der Basis differieren um 2 m und die Hohe ist um 10 m grosser als der Umfang der Grundflache; wie gross sind die Seiten der Basis und die Hohe des Kčrpers. Iz naravopisa: a) Dvoživke ali krkoni. b) Die Rosenbliitler; ihre charakteristischen Merkmale und ihre Benutzung. c) Das Quecksilber; sein Vorkoinmen, seine Eigenschaften und seine Vervvendung. Iz naravoslovja (tudi za III. skupino): a) Magnetna igla in nje uporaba. b) Es sind die Bewegungsgesetze eines freifallenden Korpers zu entvvi.keln. c) Die Enstehung des Echo's ist zu erklaren. — Za III. skupino (vrhu že omenjenih nalog): Iz prostoročnega risanja: 1. von einem Gipsmodelle sind a) die Contouren zu zeichnen, b) die Selbst- und Schlagschatten und die Lichtstellen zu bezeichnen. 2. Das Podium niit dem Katheder und der Schultafel sind nach der Anschauung zu zeichnen. Iz lepopisja: 1. Mehrere Satze sind in der a) deutschen, b) engliscben Currentschrift, e) in Rondschrift zu schreiben. 2. Das Lesen der Steilschrift. — Za specijalni izpit iz francoščine z nemškim učnim jezikom: a) Welche Vortheile gewahrt uns die Kenntnis der franzosiscben Sprache? 6) Prestave iz nemščine v francoščino. Za učiteljski konvikt so nabrali učitelji kamniškega okraja na občnern zboru okrajnega učiteljskega društva v Tuhinju 25 K 20 h namesto venca r. soprogi nadučitelja Fr. Trošta v Vodicah. Tovariši, posnemajmo vrlo učiteljstvo kamniškega okraja pri jednacih prilikah! Končna klasiflkacija učencev in učenk na ljudskih šolah v Ljubljani. Po nasvetu c. kr. mestncga šolskega sveta je visoki ces. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 13. rožnika t. 1. št. 1239 odredil, da je učence in učenke tistih razredov na javnih in zasebnih ljudskih šolah v Ljubljani, v katerih se pouk zaradi velikonočnega potresa doslej ni rnogel nadaljevati, dalje tistih razredov, v katerih se je pouk začelkom ineseca rožnika t. 1. spet pričel, zunaj Ljubljane bivajoče učence in učenke, ki jim ni bilo moči priti v šolo, končno veljavno klasificirati na podstavi klasifikacije tretjega četrtletja ter jim iziočiti dotična šolska naznanila, učenkam na obeh Uršulinskih nieščanskih šolah pa letna spričevala o šolskem letu 1894./5. V Ljubljani bivajočim takšnirn šolskim otrokom je do 15. mal. srpana t. 1. po šolska naznanila (spri.evala) priti v vodstveno pisarno, zunaj Ljubljane bivajočim se pa po pošti pošljejo na dom. Draiginjske razmere ljubljanske so že po vsem svetu znane in tudi razupite. Take draginje in sebičnosti ni kmalu nikjer po državi, kakor baš pri nas, tako se čuje in tako toži! Živila, stanovanja, prometna sredstva i. dr., vse zelo drago, dražje nego v velikib mestili, poleg tega pa razmeroma slabo in — nerabno! Pomanjkanje stanovanj in visoke najemščine so ljubljansko mesto že dozdaj diskreditirale na zunaj, sedaj pa je najti v našern mestu celo mnogo gospodarjev, ki že zahtevajo vsled katastrofe višjo najemščino od svojih ubogih strank, dočim preže na drugi strani na državno podporo, katero bi radi iz samega koristolovstva in brezznačajne sebičnosti vtaknili v žep, a stroške za poprave naj jim povrnejo stranke v hiši. O tern odiranji prišle so pritožbe sedaj na dan in uradni list postavil se je tem špekulacijam po robu, kar kaže, da bode vlada strogo postopala pri razdelitvi državne podpore v Ljubljani. In to je popolnoma na mestu! Mar Ljubljana ni že dovolj razupita po svetu zaradi draginje, sedaj hočejo nekateri krogi še katastrofo izkoriščati proti interesom domačinov! — Povsod izsesavanje! Ali je to častno za deželo in nje glavno niesto?! Dovolj izkoriščajo katastrofo tuji ljudje, odločen boj pa je napovedati ljudem, če delajo to kot domačini! Upamo, da tudi merodavni einitelji preprečijo nakane tacih in jednacih brezvestnih ljudij, kateri bi najrajše vse reklamirali za-se: mile darove, državno podporo, draginjske ^doklade", najemščine, prislužek, z jedno besedo — vsa sredstva za obstanek svojega bližnjega. Gabi se nam, tako delajo — hijene! In tem Ijudem — če jih smemo tako imenovati — smo v pesteh tudi mesini učitelji: Že pred katastrofo je mestno učiteljstvo zaradi velike draginje in skromne plače komaj komaj životarilo; po potre.su postaja pa židjenja breme dan na dan težje. Pogled v bodočnost nam je vedno temnejši in ne vemo, knkošen bode konec, če nam slavna predpostavljena oblastva ne pridejo na pomoč. Posebno obračamo se do sl. deželnega odbora, oziroma zbora, da nam draginjske doklade skoraj nadalje nakaže in tudi nekoliko poviša. Vabilo k VIII. glavnemu zborovanji ndruštva učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega", katero se bode vršilo na Unci, dne 4. mal. srpana 1895 ob 9. uri dopoludne v šolskem poslopji. Popoludne izlet k Škocijanskim jamam. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje . odbor. Vabilo. Dne 4. rnal. srpana t. 1. bode zborovalo učiteljsko društvo za novomeški okraj v Novfctn Mestu. Pričetek bo ob 10. uri dopoludne. Poleg običajnih točk vsporeda bode glavna stvar razgovor glede letošnjega Zavezinega zborovanja v dolenjskej metropoli. Črnomelj. Letošnja redna okr. učit. konferenca vršila se bode dne 10. mal. srpana t. 1. ob 9. uri zjutraj v šolskern poslopji v Crnomlji. Razun navadnih točk dnevnega reda obravnavalo se bode tole vprašanje: Določitev učne tvarine iz spisja po obsegu postavno določenih ur za posamezne kategorije šol. Za vsako šolo naj to vprašanje izdela učiteljstvo dotične šole. Zahvala. Mnogim p. n. čestiteljem na imenovanji c. kr. okrajnira šolskim nadzornikom izrekarn tem potern svojo presrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 26. rožnika 1895. _. Žumer.