Štev. SO, "V Maribor«, dne 17. maja 1906, Tečaj XL. aomimt. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 E. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrijske dežele 6 E. Edor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 E. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki -Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Eoroška cesta štev. 5, — Rokopisi se na vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 16 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglasa primeren popust. Inserati sa sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacija so poštnine proste. Volilni shodi. Šoštanj. Danes dne 17. maja se predstavi volilcem v Šoštanju kandidat za državni zbor gosp. dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru. Sv. Lovrenc na Dr. polju. V nedeljo dne 20. t. m. bo pri nas po rani službi božji volilni shod v Finžgerjevih prostorih. Kandidat gosp. dr. Anton Korošec se bo na shodu predstavil volilcem. Pridite v obilnem številu na shod! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Politično gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. priredi dne 20. maja ob 3. uri popoldne v stari šoli občni javni zbor. Predstavil se bo volilcem kandidat za V. skupino g. dr. Anton Korošec. O živinoreji govori g. potovalni učitelj Jelovšek. Domačine in sosede uljudno vabi odbor. Nazaret v Savinjski dolini. Na Vnebohodovo dne 24. maja priredi tukaj po rani sv. maši kandidat za V. skupino dr. An t. Korošec volilni shod. Volilci, pridite v obilnem številu! Ljubno. Dne 24. maja to je na Vnebohodovo se predstavi po drugi službi božji pri nas kandidat za V. skupino g. dr. An t. Korošec cenjenim volilcem, ki se tem potom iz domače in bližnjih far prijazno vabijo na zborovanje. Sv. Marjeta niže Ptuja. Prihodnjo nedeljo dne 20. maja ob 3. uri popoldne priredimo tukaj v prostorih g. Miklna velik volilni shod, na katerega se vabijo volilci naši ter od Sv. Marka, Sv. JBarbare, Zavrča Polenšeka, Sv. Lenarta, sploh od Ptuja do Središča. Govoril bo deželni poslanec g. dr. Franc J ur tel a in drogi govorniki. Žal, kandidat g. dr. Anton Korošec ne more priti, ker je že prej za ta dan obljubil shode na dveh drugih krajih. Vkljub temu pridite volilci v obilnem številu. Za rogaški okraj bodo volilni shodi prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj v Kostriv-n i c i pri Lindiča; govorila bodeta gg. tajnik Vinko Žurman in župan Martin Debelak. Popoldne ob 3. uri bode pa to nedeljo volilni shod pri Sv. Roku ob So tli v gostilni g. Jurija Plevčak; kot govornika bodeta nastopila gg. France Vizovišek od Sv. Florjana in župan Janez Roškar. Zlasti pa se opozarja na veliki volilni shod na Križevo, dne 24. maja, popoldne ob 3. pri Tinču v Gaber j i pri Rogatcu, kamor sta naprošena priti gospoda poslanca dr. Miroslav Ploj in dr. Franc Jurtela. Rogaški Slovenci, Križevljani, Florjančani, Žetalčani, Rokovljani in Stoperčani, pridite na ta shod v obilnem številn! V Konjicah je na praznik Vnebohoda Gospodovega, dne 24. maja popoldne ob 3. uri volilni shod za prihodnjo volitev v državni zbor. Volilci, možje, mladeniči, pridite v obilnem številu! Zborovanje se vrši v prostorih, kjer po navadi zboruje politično društvo. Volilna borba. Dr. Korošec pa učiteljstvo. Najbolj strastno sta proti kandidaturi dr. Korošca govorila na celjskem zaupnem shodu zastopnika učiteljstva, vsaj enega dela, gg. Gradišnik in Kaukler. Brez vsakega stvarnega dokaza sta ga slikala kot sovražnika učiteljskega stanu in šole, ker ga jima je tako namalal „bau-bau" „Slov. Narod". Naj bi vendar gospodje enkrat stvar resno prevdarili, pa bi se lahko prepričali, da je ta strah pred Korošcem znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni! Naj vendar gospodje navedejo iz „Slovenskega Gospodarja" in „Našega Doma" članke in stavke, ki bi bili sovražni soli in učiteljstvu! Naj bi bili šli poslušat dr. Korošca na mnogobrojne shode, kako živo je povdarjal potrebo izobrazbe in šol! Gospodje so čudno občutljivi: če le kdo zine besedico o šoli, že so čisto izven sebe in ga imajo na sumu, da je sovražnik šole. In vendar je šola tako imenitna javna naprava, da se o njej pač mora javno govoriti in pisati; ljudstvo žrtvuje za šolo svojo srčno kri, kakor je nekdaj rekel veliki liberalec dr. Tavčar v kranjskem deželnem zboru, plačuje za šolo velikanske davke in ji izroča mladino, ali tedaj ljudstvo nima pravice zvedeti kaj o soli? Nobena stvar pod solncem ni tako popolna, da bi se ne dala spopolniti. Tudi sedanja šola se da spopolniti tako, da bo kmečkemu ljudstvu nalagala manj bremen, pa donašala več haska in učiteljem samim več veselja z lepimi vspehi. Šda je zavoljo ljudstva, ne pa ljudstvo zavoljo šole. Naj se tedaj gg. učitelji ne dajo zlorabiti gnili stranki „Slovenskega Naroda", ampak blagor ljudstva jim bodi edino vodilo. Po tem ne bodete nasprotovali kandidaturi moža, ki stoji na odločno demokratični podlagi. Kmečki in delavski stan potrebujeta dobrih šol, dobre šole pa potrebujejo dobrih učiteljev. Kot iskreni prijatelj ljudstva bo dr. Korošec tudi odločen zagovornik šole in učiteljstva. Le proč strasti in predsodke, pa se bodete ž njim prav dobro razumeli! Dva shoda v Savinjski dolini. Zadnjo nedeljo dne 13. maja se je predstavil naš kandidat dr. Ant. Korošec na dveh krajih svojim volilcem, predpoldan v Št. Pavlu pri Preboldu, popoldne v Št. Juriju ob Taboru. Povsod je bila udeležba velika, posebno v Št. Juriju. G. kandidat je razvijal v obširnih govorih svoj kmečki program, v katerem zahteva, da se postavodajalstvo ozira v isti meri na kmečki stan, v kateri si to po svoji važnosti za red in državni obstoj tudi zasluži. Z ozirom na razmere v Savinjski dolini govori tudi natančno o hmeljarskih težnjah. Slovenski poslanci morajo skrbeti, da se provenienčni zakon ne sprejme, ker bi to škodilo savinjskemu hmelju. Kupci ne bi vprašali, kako dober je hmelj, ampak odkod je. Sedaj gre savinjski hmelj pod češkim imenom na svetovni trg. Davčne oblasti želijo uvrstiti hmeljišča zaradi višjega obdačenja med vrte, ali hmeljišča niso več vrtne rastline, ampak se pridelujejo na veliko, vsled česar jim je tudi cena padla. Zato bi bilo krivično, hmeljišča še višje obdačiti. Po vzoru čeških hmeljarjev se morajo tudi slovenski LISTEK. Brusni kamen. Poveat. — Spisal I. V. Starogorski. Eno onih lepih junijskih nedelj je bilo. Navadno gredo ljudje ob tem času raje k prvim mašam, ker je hladneje kakor potem. Po potu, ki je vodil od cerkve v vas Rakitje, sta korakala počasi, pušeč iz pipe, dva že postarana možaka. Prvi gospodar in kmet pri Četinu, Mihel Četina, drugi njegov mejaš in sosed, tudi trden kmet, Urh Vrlin. Pomenkovala sta se med seboj, kakor se pomenkujejo sosedje. „Ako Bog da blagoslova in odvrne nezgodo, bo letos letina, da bo veselje", pravi Vrlin in po-kašlja. „Dež moči o pravem času, da ni premokro, ne presuho. Vse raste, kakor bi vlekel iz zemlje. Krompir cvete, da je milina gledati, žito in pšenica imata klasje, kakor ženski jeziki. Dobra letina bo, sosed 1" „Kdaj začneš s košnjo?" vpraša Četin in pogleda po nebesnem svodu. „Mislil sem, da bi jutri oni travnik zraven tvojega. Trava je človeku do pasu in gosta. In vreme bo menda ostalo tako!? Ono za Rakitjem pa nazadnje. Tam ima še čas rasti!" „Tudi jaz ne bom odlagal! čas košnje je tu in treba napraviti prostor za otavo... Khm, khm .. . Ne vem — kaSelj se me loti že več dni?!" „Naj ti napravijo ženske lipov čaj s tavžent- Danainja rožami. Lani je mene tudi prejel, pa sem ga odpravil ! „ „Saj ga pijem, pa ne pomaga nič! Za starost nič ne pomaga in če spi jem vse tavžentrože z lipovim čajem." „Nu, tako hudo ni", de zadovoljno Četin in potegne par gostih dimov. „Z menoj se še ne gre, kdor si bodi!" „Do sedaj sem bil tudi jaz še vedno čvrst in še nisem za plot. Vendar čutim, da nisem več to, kar sem bil! Primaruha, ali še pomniš ? Vse je bilo naše!" Urh Vrlin se je zravnal, kakor bi mu spomini na mlada leta povrnili nekdanje moči. „Gotovo, še se spominjam!" de Četin. „Sedaj so pa drugi na tih mestih. Premišljal sem že, bi li ne bilo bolje, ako bi odložil gospodarstvo v čile, mlade rokel? Ubijal sem se dovolj dolgo! Kaj meniš, sosed?" „Tako je! Stari dnevi so zato, da si človek odpočije, ne pa, da se muči! Imaš sina, ki ti ne bo delal sramote pri gospodarstvu in imenu! Brez skrbi mu lahko daš ključe!" „Resnica, sosed, ne da bi se hvalil! Vendar rečem, da sem storil dolžnost v odgoji otrok! Vsi trije so dobri! Barbika je že dobro spravljena in ji dobro gre, Jože ima belega kruha dovolj in Silvester naj gospodari na očetovem domu!" Zadovoljno je potegnil iz pipe, pljunil in nadaljeval : „Nu, pri tebi pa tudi ni drugače! Res je škoda Tilke, da je umrla, pa ne tuguj! Je že tako odredba božja, da eni umrjejo mladi, drugi stari! Franica itevilka ima „Nal Dom" ko pa bo dobila snubačev, da ne bos vedel, komu bi jo dal, hehe . . .!" „Kaj pa hočem", je dejal Urh zadovoljno kimaje. „Jurju dam kmetijo, Franica pa naj si poišče drug dom! Seve, jaz je ne bom silil vzeti tega ali onega! Kakor si postelje, tako spi! Naj si zvoli po svojem srcu, samo, da bo srečna in da se ne bo pritoževala. Razume se, da mora voliti iz poštene hiše 1" „Isto pravim tudi jaz! Brez ljubezni ni prave sreče in zadovoljnosti! Siliti otrok nimam pravice in to vem, da denar sam ne stori srečnega. Sicer pa, kakor mladina misli, ki še ne ve, kako se živi po svetu, ne bom dovoljeval! To ti ne gleda na dragega, kakor na lepoto in brhkostl Saj veš, kako je! Mislijo celo, da se da kamenje na cesti tudi jesti!" Starca — gospodarja sta korakala počasi in naložila vnovič. „Veš, Urh", reče Mihi, „meni se dozdeva, da se tako malce čez ograjo bolj lepo pogledata moj Silvester in tvoja Franica, kakor se gledajo sosedi! Večkrat Bem ju videl in zadnjič mi je rekla stara: veš, je rekla, naš Silvester in sosedova Franica se rada vidita! Jaz sem dejal: nu, naj se pa! Ve babnice tako vse najprej zvohate! — Sosed, po pravici rečeno, bodi že tako ali tako, saj je med nama, ako je to res, jaz mu ne bom branil! Kaj praviš ? „Tudi meni je naša že pravila, da Franica malo prerada pogleduje k Četinu. Radi mene, ako je tako, naj se pa vzameta, nu! Saj slabe gospodinje ne bo dobil in ti ne slabe sinahe!" „Bog daj!" je odvrnil Mihel.-- Domov prišedši je Urh bolj zvedavo pogledal ppilogo. hmeljarji potegovati za to, da se prepove hmeljskim kupcem sklepati feupnn pogodbe s pivovarnam , P redno je ietoletni nasad dozorel, ker je to vedno na škodo hmeljarjem. G. kandidat še omeni tudi umestnih sklepov hmeljarskega društva v Žalca, ki je sklenilo potegovati se za to, da se želeinični tarif za izvoz hmelja in za uvoz hmeljskih drogov zniža in da se tudi vrzne cene za nabiralce hmelja znižajo. Z velikim zanimanjem so zborovalci poslušali izvajanja g. kandidata, ki se niso gibala v praznih besedah, ampak se pečala s samimi vprašanji, ki so za kmeta zanimiva pa tudi važna. In če je tudi prišel še kdo s kakim nezaupanjem do dr. Korošca na shod, med njegovim govorom se je moral vsak nasprotnik spreobrniti ter sprevideti, da si kmetje ne moiejo želeti bolj gorečega zagovornika kmečkih teženj. Za to so tudi zborovalci na obeh shodih sprejeli brez ugovora kandidaturo g. dr. Antona Korošca. Pri Sv. Juriju ob Taboru so stavili tudi kmetje več vprašanj do g. kandidata, tako zaradi železnične zveze s Kranjsko, zaradi provenienčnega zakona, zaradi šole, zaradi carine. G. kandidat je na vse vprašanje točno in v zadovoljstvo zborovalcev odgovoril. Ko še je vlč. g. župnik priporočal kandidaturo g. dr. Korošca, se je zbor z navdušenimi klici na kandidata zaključil. Za četrto skupino v celjskem okraju, ki je po smrti posl. Barksa tudi brez poslanca, je naglasi! svojo kandidaturo g. dr. Karol Verstovšek, profesor v Mariboru. Priglasili so torej dosedaj za to kurijo svojo kandidaturo dr. Povalej, Ros in dr. Verstovšek. Rogaška Slatina. Dne 13. maja se je ob veliki udeležbi vršil osnovni shod kat. političnega društva za sodni okraj rogaški. Dozdaj je bilo delovanje našega političnega društva omejeno samo na župnijo Sv. Križ, zanaprej pa sega njega delokrog na celi rogaški okraj. Sklicatelj preč. g. nadžupnik Franc Korošec razloži potrebo in veliko važnost novega društva za narodno probujo celega okraja. Ljudstvo se mora udeležiti političnega življenja, zlasti volitev, če ne, mu preti pogin. Nato nastopi staroBta županov, g. Martin Debelak, ki zbranim volilcem s toplimi besedami priporoča kandidata za 5. kurijo, dr. Antona Korošca v Mariboru. Ob velikem navdušenju se je sprejela enoglasno resolucija: Volilci, zbrani 13. maja pri Sv. Križu na osnovnem zborovanju kat. političnega društva za sodni okraj rogaški, se odločno izjavljajo za kandidaturo dr. Ant Korošca in obljubijo le njemu svoje glasove. Novi odbor se je sestavil tako: Predsednik preč. g. nadžupnik Franc Korošec, podpredsednik g. Martin Debelak, tajnik g. Vinko Žurman, blagajnik gosp Mat. Košak. Bog daj obilo blagoslova prerojenemu društvu 1 V Trbovljah je bilo zadnjo nedeljo zborovanje „Podpornega delavskega društva". O volilni spremembi je govoril g. Gostinčar iz Ljubljane. Liberalni študent Roš je rohnel proti slovenski duhov- ščini m napadel g. dr Jankoviča in dr. Korošci. Zavračal ga je g. Lončarič ter priporočal kandidaturo g. dr. Korošca, ki je od narodnega voditva postavljen kandidatom. V imenu dr. Korošca obljublja, da bo v slučaju izvolitve dr. Korošec rad prišel poročat tudi med delavce v Trbovlje. Navzoči so pritrjevali govoru ter obljubili, da volijo dr. Korošca. Ls nekateri pristaši Rjševi so bili za g. Re-beka iz Cilja, ki pa je kandidaturo odkrito in pošteno odklonil. Kam tudi pridemo, če bo vsak kraj imel svojega krajevnega kandidata. Naš skupni kandidat je dr. Korošec in za njega v boj, sicer zmaga kandidat meščanov orehovski Bračko! Politični ogled. Državni zbor s* je sešel zopet dne 15. t. m. Zbornici se je predstavil novi ministrski predsednik princ Hohenlohe. V nastopnem govoru je povdarjal, da se mora sprememba volilnega reda na vsak način izvršiti in da se bodo pri nagodbenem vprašanju z Ogrsko strogo varovale koristi avstrijske državne polovice.' Slovenska ljudska stranka na Kranjskem je imela zadnjo nedeljo ljudski shod v Vipavi. Liberalci so hoteli motiti zborovanje, a kmetje so jih kar ven pometali in zborovanje seje lahko roiruo vršil«». Govoril je vodja stranke dr. Ivan Šusteršič. Prejšnji ministrski predsednik baron Gauč je imenovan od cesarja za predsednika najvišjega računskega dvora. Nemški cesar namerava obiskati našega cesarja dne 6. junija. Na Dunaju ostane dva dni. Sestanku pripisujejo politično važnost. Slovanom v prid nemški cesar gotovo ne bo govoril! Ruska državna duma (državni zbor) se je otvorila dne 11. t. m. Pred zbornico je bila velika množica ljudi, ki je zaklicala vsakemu poslancu posebej, naj doseže splošno pomiloščenje političnih hudodelcev. Za predsednika je bil izvoljen Muramiov. Poslanci s > v zbornici res najprej zahtevali v gin-ljivih besedah pomiloščenje političnih kaznjencev. Vstaja v Nemški Afriki. Komaj je Nemška država nekoliko udušila upor Hererov, ki je trajal blizu dve leti po njenih naselbinah, že prihaja druga vest, da se je začel gibati zamorski narod Hoten totov. Nemci postopajo z ubogimi zamorci nad vse surovo, zato ni čuda, če se uprejo. Razne novice. * Promocija. G. Drag. Koder man je bil dne 12. t. m. v Gradcu promoviran za doktorja prava. * Rabite samo slovenske vžigalice! Družbi sv. C rila in Metoda v Ljubljani je oddala zopet tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica 1000 K. To je že drugi tisočak v tem šolarnem letu. Zavedni Slovenci, rabite edinole vžigalice v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. svojo hčer, ki se je sukala pred ogledalom in že tretjič vezala svilen robec, ker ji ni hotel prav stati. Dekle je nehote zardelo, menda samo ni vedelo zakaj. Ali jo je pa očetovo oko zalotilo pri kaki skrivni misli?! Urh se je nasmehnil in se še potem, ko je odšla Franica v cerkev, nasmejal glasneje, tako je bil vesel hčerke. Miha pa je djal doma pipo v zapeček, sedel in globoko oddahnil. „Tako je, ako je človek stari Komaj prestavlja noge in če ga ne zdela vročina, ga Btare zima. Eno in drugo ni kaj prida! Zato pa rečem, Silvester," je dejal in dvignil palec, „da sem sit gospodarstva! Primi ti vso stvar, potem se oženi, če hočeš! Ako ne, pa si kuhaj sam, peri s i m, gospodinji ali gospodari sam! Jaz sem dovolj dolgo! Si čul! ?" „Cul sem že," odvrne Silvester. „Ali ne vem, sem li že dovolj sposoben za to?!" „Ha, sposoben! Misliš morebiti, da te bom hodil še iz groba učit! Glej ga! Ko sem bil jaz v tvojih letih, sem z veseljem prijel za delo in gospodaril, da je kaj! In prigospodaril tudi, kakor vidiš! Hehe, moj dragi, Četin ni kar tako! Zato pa stvar dobro premisli in kmalu!" „Bom žel" odvrne Silvester in odide. „liehe!" se je Mihel večkrat nasmejal, ko je izpil vino, ki je%ostalo od včeraj. H. Bilo je nekega večera v majniku, toraj nekaj dnevov prej, kakor sta se pogovarjala soseda o svojih otrocih. Silvester, krepek mladenič in priden, je šel iz mesta. Hodil je plačevat davke, ker oče ni r«d hodil dolgo pot. Bil je dobre volje in ga je malo preveč skrnil, kar pa seveda ni zameriti mla demu človeku, če si ga včasi malo preveč privošči. Silrester ni bil pivec in se ga je hitro nalezel. Bila je že tema, ko je prišel v vas. Prijeten nočni hlad je uplival dobrodejno na razgreto glavo, zrak je bil nasičen lepega vonja cvetlic in drugega cvetja. Oa pa je ugibal razna vprašanja. Tudi o lastnem gospodarstvu . . . Potem bi si vzel deklico za ženo, deklico — sosedovo Franico. Zadnjič mu je dejala, da bo njegova in nobenega drugega in da ga ima rada. Veselo se smejoč je stopal proti domu. V žepu je imel nekaj sladčic v papir zavitih — za Franico. V jutru ga je videla in se norčevala, naj ji nekaj prinese. On ji je pa v resnici prinesel! Potem je kupil nov brusni kamen. Košnja se bliža, koso že ima, kamen je kupil danes ... Šel bo kosit k sosedovim, Franica pomagat sušit k njim... Pri takih misbh mu je bilo prijetno pri srcu. — Stariši se tudi ne bodo protivili, in na jesen ali po zimi bi bila lahko poroka. Seveda, ako oče odložijo gospodarstvo, kakor so rekli parkrat žel? — Sedaj mu pa šine nekaj v glavo. Čas ima, priliko tudi?! Pod okno k Fra-nici, da ji sladčice! — In zavil je k sosedovim. Pes je zalajal, pa spoznal Silvestra ter se potegnil v svoje ležišče, kot bi hotel reči: „Ti že smeš, ti, pa nobeden drug!" Pod oknom je obstal in ugibal. „Se bo oglasila ali ne!? Trmasta je, kakor njen oče in malo prehitro se vjezil Nu, brez napak * Posredovalnica služb gostilniške zadruge v Ljubljani, Gradišče št. 7 naznanja, da rabi več natakaric, kuharic in služkinj za splošna dela. Priporočljivo je, da se gostilniški uslužbenci vseh kategorij marljivo oglašajo v zadružni posredovalnici. Posredovanje za posle je brezplačno. * Praktični tečaji za zeleno cepljenje. Deželni vinogradniški inštruktorji bodo letos v sledečih vinogradih in času praktično razkladali zeleno cepljenje, gojenje trte v poletju in uničevanje trtnih škodljivcev: V okraju Maribor vinogradniški inštruktor Vincenc Brezaer iz Št. Ilja: 29. maja ob 9. dopoldne pri Thalerju v Št. Ilju, ob 2. popoldne pri Ledineku v Polički vasi; 30 maja ob 9. dopoldne pri Lipu v Hlapju, ob 2. popoldne pri dr. Bartu v Pačeniku; 1. junija ob 9. dopolne pri gospej Repnik v Cirknici; 2. junija pri Kremaucu v Račpahu. Vinogradniški inštruktor Franc Viramt v Slov. Bistrici: 16. junija ob 10. dopoldne pri Scberbaumu v Framu; 18. junija ob 10. dop. pri šoli vRazvanju; 19. junija ob 10. dop. na posestvu šentpavelskega samostana v Lembahu. — V okraju Št. Lenart, Radgona, Gornja Radgona vinogradniški inštruktor Ivan Pirher iz Št. Lenarta; 5. junija ob 9. dopoldne pri Ermanu v Partinju; 7. junija ob 9 dopoldne pri Eilecu v Zgor. Ročici; 8. junija ob 8. zjutraj pri Pečovniku v Cermlen-šaku; 10. junija ob 3. popoldne pri deželni trsnici pri Sv. Antonu; 12. junija ob 9. dopoldne pri Kocuvanu v Sovjaku; 13. junija ob 9. dopoldne pri Brezniku v Rožičkem vrhu; 15. junija ob 9. dopoldne pri gospej Wurzinger v Velkem Janišpergu. — V okraju Ptuj vinogradniški inštruktor Jožef Zupane iz Piuja: 14. maja ob 1. popoldne in cal dan 19 junija na deželni trsnici v Rodnem vrhu; 15 maja ob 9. dopoldne pri Wratzfeldu v Jablancih, ob 2. popoldne pri istem posestniku v Sedlačeku ; 17 maja ob 9. dopoldne in cel dan 18. junija na deželni trsnici pri Sv. Urbanu; 18. maja ob pol 12. do pol. pri Pukšiču v Preradi; 19. maja ob 10. dop. pri Beneschu v Mestnem vrhu; 21. maja ob 1. pop. in 20. junija cel dan na deželni trsnici v Naraplah. — V okrajih Rogatec in Šmarje vinogradniški inštruktor Franc ¡stamberger iz Šmarja: 10. junija ob 3. pop. na deželni trsnici v Žetalah; 14. junija ob 3 pop. pri Rokavcu na Sladki gori; 17. junija ob 8. dop. pri župniku Šiba tu v Žusmu; 19. junija ob 8. dop. pri Žurmanu v Sv. Trojici pri Slatini; 21. junija ob 9. dop. pri nadučitelju Kurbusu v Slivnici; 26. junija ob 8 dop. pri Gajšeku v Kostriv-nici; 28. junija ob 9. dop. pri dr. Derču v Zibiki; 29. junija ob 3. pop. na deželni trsnici v Dvom pri Šmarju. — V okrajih Ljutomer in Ormož visogradniški inštruktor Alojzij Ašič iz Ormoža; 18 maja ob 9. dop. pri Meznariču v Trnovcih; 19. maja ob 9. dop. pri Siegmundu v Brebrovniku; 21. maja ob 9. dop. pri Gomziju v Vičancih; 22. maja ob 9. dop. pri župniku Zadrjvcu v Sodin-cib; 23. maja ob 9. dop. pri Severu na Humu; 26. maja ob 9. dop. pri župniku Menhartu v Veliki Nedelji; 28. maja ob 9. dop. pri Frasu v Godo-marcih; 29. maja ob 9. dop. pri Mariniču v Mali ni ni nikdo! Sicer pa, zakaj bi se jezila, če jo pokličem! Malo ji bom ponagajal!" Franica pa še ni spala. Mislila je o vsem in ničem, kakor ljudje, ki se čutijo zadovoljne in jih ne tare skrb. Vsekako so se ji porajale v duši podobe, zavite v tanko, prozorno meglo. In te podobe so morale biti vabljive, ker se je smehljala. Morebiti podobe bodočih gradov nad, snovaae večidel s sosedovim S lvestrom. Rada ga je imela Franica, sosedovega Silvestra. Včasi je mislila, da je greh. Ali čista, prava ljubezen ni prepovedana, ker je Bog sam ljubezen. Zatirati pa zakone narave, jim kljubovati, je toliko, kakor gaziti svojo srečo. Iz teh domišlij jo vzbudi trkanje na okno. „Franica, ali spiš?" je klica glas. „Kaj pa je?" vpraša dekle in odpre ono. Spoznala je Silvestra. „Kaj si prinesel?" „Ugani!" se pošali Silvester. "Nič, to bo menda najbolj ugaajeno! Rad bi se norčeval!?" je rekla malo nevoljno, ker je opazila, da je več pil, kot bi moral. Iu takega ni marala videti. „Ves, kaj se pravi norčevati? Ako te zvežem v vrečo in potem jamem klicati, da prideš ven!" „Že vidim, da imaš danes dober jezik," reče pikro. Silvester ni opazil tega. „Ako bi bil dober, ga odmah pojem," odvrne Silvester. „Ne vganjaj burk! Meni se mudi spati, ker sem utrujena!" (Dalje prihodnjih.) Nedelji; 30. maja ob 9. dop. pri Vojska vMurav-skem vrha; 1. junija ob 9. dop. pri Baumanu v Pavlovskem vrhu; 2. junija ob 9. dop. pri dr. Omu-lecu v Litomercih; 5. junija ob 9. dop. pri Kosiju pri Koračici; 6. junija ob 9. dop. pri Vrablnu v Stari cesti; 8. junija ob 9. d< p. pri Piterju v Miha-lovcih; 9. junija ob 9. dop. pri Munda v Lahon-cih; 11. junija ob 9. dop. pri Zadravcu v Kogu; 12. junija ob 9. dop. pri župniku Zadravcu v Jastrebcih; 13. junija ob 9. dop. pri Štamperju v Velkem Sirmcu; 15. junija ob 9. dop pri Seršenu v Gomili; 16. junija ob 9. dop. pri Pohlu v Vi-tanu; 18. junija ob 9. dop. pri Hergu v Vinskem vrhu; 19. junija ob 9. dop pri župniku Meško pri Sv. Miklavžu; 20. junija ob 9 dop. pri B&umanu v Veličanib; 22. junija ob 9. dop. pri Raihu v Hu-berju; 23. junija ob 9. dop. pri Žiteku; 25. junija ob 9. dop. pri kletarskem društvu v Jelovcu; 26. junija ob 9. dop. pri Mursi v Presiki. — V okraju Sevnica in Kozje vinogradniški inštruktor Jakob Malus iz Blence: 13. maja ob 2. pop. v dež. trgnici v Krajni brdi; 20. maja ob 2. pop. pri Kuneju v Stolovniku; 27. maja ob 2. pop. pri gospej Golob v Koprivnici; 10. junija ob 2. pop. pri Osojniku v Trebiču; 17. junija ob 2. pop. pri Debelaku v Bučah in 24. junija ob 2. pop. pri Schmidu v ZdoLh. — V okrajih Slov. Bistrica in Konjice vinogradniški inštruktor Franc Virant v Slov. Bistrici: 28. maja ob 10. dop. pri Mohorkotu v Štatenbregu; 29. maja ob 10. dop. pri Hajseku pri Sv. Ani; 30. maja cb 10. dop. pri Mohoričn v Makolah; 1. junija ob 10. dop pri Pinterju v Hrastov cu ; 2. junija ob 10. dop. pri Kotniku v Dežnu; 6. junija ob 10. dop. pri Mastinšeku v Hošnici; 7. junija ob 10 dop. v dež. trsnici; 8. junija ob 10. dop. pri pl. Helmerju; 11. junija ob 10. dop. pri Kapunu v Črešnovcn; 12. junija ob 10. dop. pri Obrulu v Oplotnici; 13. junija ob 10. dop. pri Poseku pri Sv. Duhu v Ločah; 15. junija ob 10. dop. pri Goričanu v Prihovi; 10. junija ob 2. pop. pri Gahercu na Spod. Polskavi. Ker je ta poduk zelo važen za vinogradnike, naj se ga v obilnem števiku udeležijo pri njim najbližjem vinogradu. * Dve knjigi za slovenske čebelarje. Pred kratkim sta izšli dve čebelarski knjigi: 1. Antona Janša, ranjkega veleveščega čebelarja in c. kr. učitelja čebelarstva na Dnnaju, Popolni pouk o čebelarstvu. Po Jožefu Miinzbergerjevi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranja in urednik „Slovenskega Čebelarja". S 45 podobami. Izdalo „Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani." Založil I. N. Babnik. —2. Anton Janša, Razprava o rejenju čebel. Poslovenil Avgust Bukovič, tajnik osrednjega čebelarskega društva. Izdalo „Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani". Založil I. N. Babnik. — Cena obema broširanima knjigami je 3 K 20 v, lično vezani 4 K. — Težko smo slovenski šebelarji pogrešali dobre slovenske čebelarske knjige. Drobna čebelarska knjižica „Umno čebelarstvo" je pošla in raz ven lista „Slovenskega Čebelarja" nismo imeli nobenega vira, iz katerega bi zajemali nauke o naprednem čebelarstvu. Zato smo se zelo razveselili, ko smo čuli, da namerava „Slov. čebelarsko društvo" izdati popolno slovensko čebelarsko knjigo. Toda caše veselje je bilo prezgodnje. Prva knjiga bo največ koristila le tistim čebelarjem, kateri čebelarijo še po starem načinu v navadnih panjih z nepremakljivim satovjem, ter jo zato priporočamo le takim čebelarjem. Za naprednega čebelarja pa razven temeljnih naukov nima posebne vrednosti. O drugi knjigi: „Razprava o rojenju čebel" se moramo pa izreči zelo pohvalno, dasi tudi ne zadošča povsem sedanjim potrebam. Posebno so dobro opisana znamenja, po katerih lahko čebelar pričakuje m j. Vnanja oblika obeh knjig je lična. Upamo, da izda kmalu „Slovensko čebelarsko društvo" popolno slovensko knjigo o naprednem čebelarstvu, kakršno zahteva sedanji čas in kakršno slovenski čebelarji jako nujno potrebujemo. Mariborski okraj. m Občni zbor „Slovenskega društva" v Maribora je bil vsled odsotnosti državnega poslanca g. Robiča in deželnega poslanca g. Roškarja, ki sta svojo odsotnost opravičila, zelo kratek. Iz poročila tajnika posnamemo, da je drnštvo priredilo v zadnjem letu sest političnih shodov, poseglo v agitacijo pri volitvah v mestni deželnozborski mandat mariborski ter postavila svojega kandidata. Pri tem se je pokazalo, da se tudi v mestih slovenski glasovi množijo. Zaradi volilne preosnove se je priredil velik zaupen shod, katerega so se udeležili možje iz cele Sp. Štajerske. Društvo se je udeležilo s svojimi kandidati vobtve v osebno dohodninsko komisijo, ter prodrlo s svojimi kandidati. Mladenič Grandošek iz Št. Kungote je predlagal, da se preskrbijo za Maribor slovenski trgovci, da se ne bo zastonj pozivalo „Svoji k svojim". Župan Pišek omenja, kako težko stališče imajo udje cenilne komisije za dohodninski davek. Čeravno udje mnogokrat ugovarjajo pri sejah proti odmerjenju davka, vendar uradnik vedno odgovori, da se bodo že dotični sami pritožili, če jim je preveč. Pritoži se pa skoro nihče. Mnogo je torej takih, posebno kmetov, ki plačujejo veliko preveč osebno dohodninskega davka. Sedaj ko bodo dobili plačilni nalog, naj naredi vsakdo, ki se čuti preveč obdačenega, priziv, ki je koleka prost. G. dr. Rosi na omenja, da se od društva naredi vsako politično delo zastonj. Toda ljudje se premalo oglašajo. Potrebno je tudi, da se vsaka politična novica takoj naznani društvu, ki bo potrebno ukrenilo. V novi odbor so voljeni: predsednik kanonik č. g. dr. Mlaker; odborniki gg.: dr. Rosina, dr. Korošec, dr. Pipuš, poslanec Robič, dr. Verstovšek, dr. Dimnik, župan Pišek in posest. Čagran; namestniki gg- posestniki Lorber, Thaler, Lingl. m Pred mariborskim porotnim sodiščem bosta sojena 28. t. m. Franc Sluga vsled ponarejanja denarja in Josip Grobner vsled poskušanega umora, 29 t. m. Josipina Seršen radi detomora in Štefan Rudolf zaradi nravstvenega prestopka, 30. t. m. Josip Spaninger umora; 31. t. m. Peter Požarnik vsled ropa in Franz Čuš vsled požiga. m Koncert operne pevke gospe Mariše Skalove bo v Mariboru dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Ta koncert bo nudil za nas izreden umetniški nžitek. Veliki cirkus „Buffalo Bili" v Mariboru. Kakor ;mo že zadnjič poročali, bo priredil ta največji cirkus sveta dne 19. t. m. dve predstavi, ob 2. popoldne in ob 7. zvečer. Cene in podrobnosti vzporeda so v inzeratu na zadni strani. O predstavah piše tržaški list „Edinost". Predstave te ogromne čete so res nekaj posebnega, izrednega občudovanja vredne. Ta četa pa ne predstavlja navadnih iger navadnih cirkusov. Ne I Na teh predstavah vidi gledalec popolno, resnici odgovarjajoče življenje v divjih, ameriških pokrajinah. Na teh predstavah se pred gledalčevimi očmi natančno proizvajajo bitke z indijancami, roparski napad Indijancev na pošto. Gledalec vidi tu s kako spretnostjo mečejo Ameri-kanci zanjko (takozvani: „lasso"), s kako spretnostjo streljajo — jahajoči — na roparske ptice. Četa razpolaga z ogromnim številom 494 konj; a mej temi so nekateri tako divji, da jih ne mcrre zajezditi nihče drugi, nego edino le njih navadni jahač. Še nekoliko številk naj pove ogromnost tega podjetja. Buffalo Billova četa porabi na dan 800 kg mesa, 1000 kg kruha, 400 kg krompirja, 60 kg masla, 150 kg sladkorja, 700 kg sočivja, 320 litrov mleka in 1000 litrov čaja i kave. Šotorišče obstoji iz 1300 klinov, 4000 drogov, 30.000 metrov vr/i, 20.000. štirjaških metrov šotoriščnega platna in kakih 10.000 raznovrstnih kosov lesa in železa. m Lembah pri Mariboru Pri zborovanju sadjarskega in vinarskega društva za okraj Maribor dne 13. t. m. so si izvolili sledeči odbor: Predsednik Franc Robič, deželni odbornik v Gradcu, podpredsednik Fel. Ferk, zdravnik v Mariboru, zapisnikar Ant. Godec, učitelj v Lembahu, blagajnik Anton Ornik, nadučitelj v Lembahu, odborniki Ant. Štiegler, deželni vinarski in sadjarski ravnatelj v Gradca, Svet. Hauptman, nadučitelj pri Sv. Križu nad Mariborom, Viktor Glaser. veleposestnik v Smolniku, Feliks Robič, ekonom v Lembahu, Ivan Ral, oskrbnik v Lembahu, in Jernej Tominc, posestnik v Lembahu. m Čez sedem let pride vse na dan. Pred 7 leti je pogorelo skladišče špirita v Hočah pri Mariboru. Takrat se ni moglo poizvedeti, kedo je zažgal. Šele v zadnjem času so začeli ljudje sumni čiti, da je bil storilec neki Andrej Kol ar, delavec pri Sv. Štefanu na Gornjem Štajerskem, sokrivde sumljiva pa je njegova prijateljica Marija Rieser. Dne 6. t. m. so ju orožniki zaprli in sta svoje dejanje priznala. m Hošnica. Naš naročnik nam piše: Ujel sem živo vrano, obesim njej zvonec okoli vratu in zopet spustim. Odganjala mi je uspešno druge vrane iz njiv, ljudje pa, ki so slišali vrano zvoniti v zraku, so jeli prerokovati, da bo letos jako slabo leto in sicer iz večih razlogov: mrzle spomladi, zgodnje toče, in sedaj se je pojavila nenavadna naravna prikazen, da vrana v zraku zvoni. Prosim obvestite to nenavadno elementarno prikazen, ki se je resnično zgodila. m Poljčane. Na potu iz Križnega vrha v Polj-čane so opazili dne 7. t. m. popolnoma nagega moža. Med potom je ta človak pobil okna in vrata na kapeli posestnika Jurija Drolenik. Hotel je tudi vzeti podobo Matere božje, toda prepodili so ga železniški delavci, ki so delali v bližini. Posrečilo se je ga ujeti, ker so mislili, da je zblaznel. Pri preiskavi je zdravnik izjavil, da ni blazen, ampak da ima hudo vročinsko bolezon. m Sv. Anton v Slov. goricah. Orehovskega Wratschka pa le ne bomo volili, in najsi še stokrat Zatrjuje, da je kmet. Kakšen je to kmet, ki se cele dneve mudi po gostilnah! Kdo bo volil človeka, ki je v ozki z?ezi le z radgonskimi „piLgarji", ne pa s kmeti. Wratschka še hvali samo ptujska gnojnica, doma je ža odplavala vsa slava dob po Ščavnici. Pri prihodnji volitvi v okrajni zastop gornjeradgonski gotovo propade, tako da ne vstane nikdar več. Par njemu enakih še lumpa ž njim, drugi so ga vsi do grla siti in težko čakajo volitev. Edina Wratschkova zasluga je, da je posihnemec in brezverec. S prisego si upam potrditi, da mi je pred par leti v večji dražai zaklical v obraz: „Pa še ti tiidi verješ, da je Kristus Bog!" — Značilno je, da nemčurji ne morejo najti boljšega kandidata, in jim nazadnje vedno ostane Wratscho kot najboljši za poslanca. Veteranci antonjevški, za vas so volitve dne 29. t. m. ugodna prilika, da pokažtte, kaj v resnici ste: Slovenci ali nemčurji! Če se bodete tudi teh volitev polnoštevilno udeležili, kakor svojih društvenih sej in svoje glasove oddali za dr. Korošca, vam bomo popolnoma zaupali. m Tinje. Strela je ubila neko vdovo na Malem Tinji. V nedeljo 13. maja je šla žena od popoldanske služba božje. Kakih 200 korakov od njenega doma dobi jo huda ploha, in žena stopi pod ob potu stoječo hrnško vedrit. Tedaj pa vdari strela v drevo in zadene tadi vdovo tako silno, da je koj mrtva obležala. Rajna je bila prav tiha m pobožna žena, zato upamo, da jo je Bjg milostno sodil. m Sv. Ilj v Slov. gor. Delavec Jurij Vranče vrača! se je v soboto po noči vinjen proti svojemu doma na Stari gori. Ko je šel čez železniški tir, ga zasači vlak, ki mu je odrezal obe nogi pod kolenom in še ga je tudi drugače hudo poškodoval. V svoji pijanosti niti ni vedel, kaj se je z njim zgodilo; in ko so ga na vozičku peljali v Maribor, še je bil dobre volje in si je celo prepeval. V nedeljo pa je v bolnišnici umrl. Zapušča ženo s tremi otroki v nrjvečji revščini. Nesrečno žganje! Ptujski okraj. p Na Ptuju je umrla due 11. maja velepo-sestnica Amalija Kollaritsch v starosti 68 let, rodom Mariborčanka. Veličasten sprevod je ob asistenci 4 duhovnikov vodil mil. g. prošt Fleck, ki je olj odprtem grobu rajni, veliki dobrotnici ubogih, spregovoril kratko, a ganljivo slovo. — Na Florja-novem trgu razdirajo in podirajo veliko nekdanjo Boskočilovo hišo, da postavijo tam nepotrebno mestno hišo. Ptujsko mesto še pič nima dovolj dolgov! A kaj se ptujski mogočneži zmenijo za uboge davkoplačevalce! — 29. maja bode dopolnilna volitev za državni zbor za 5. kurijo. Slovenci, na noge za našega kandidata dr. Korošca. Stajerci-janci že delajo za svojega. — Čudne reči se godijo na Ptuju. Pod mogočno patronanco Ornigovo privandrani protestantski pastorji ne lové samo od-rastlih ljudi za odpad ampak pripravljajo za odpai tudi otroke, ki postavno radi starosti še ne smejo odpasti; pončujejo namreč šolarje, ki obiskujejo v soli redni katoliški veronauk, tudi o blaženi lutriš-veri! Ako bi kaj takega storil kak katoličan s protestantskimi otroci, to bi vam bilo upitje in gro-menje, a odpadnikom na Ptuju je vse dovoljeno, samo da žalijo katoličane in zasmehujejo Slovence, od katerih živijo in se mastijo! p Letina v ptujski okolici kaže letos iz-borno. Toda pokazala se je na sadnem drevje gosenica v tako velikem številu, kakor še nihče ne pomni. Ljudstvo je začelo pokončavati gosenico z rajcami. p Sv. Janž na Dravskem polju. Umrl je dne 13. maja ¿latomašni* vlč. g. Jan. Simonič, župnik pri Sv. Janžu na Dr. polju po daljšem bole-hanju, v visoki starosti 81 let. Pogrebni sprevod je bil dne 15. t. m., en dan pred njegovim godom. N. v m. p. ! Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Zadnjo neieljo 13. t. m. je imela podražmca sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor. Kakor je poročal blagajnik g. Cahrl, je imala podružnica v preteklem letu še precej življenja. Družbi v Ljubljano je poslala 180 03 K. Vendar bi se lahko, ako bi vsi rodoljubi po svoji moči donašali prispevke, ta svota podvojila, da, cela potrojila! Za leto 1906 se je sestavil sledeči odbor: Predsednik č. g. F. Ciuha; podpredsednik g. učitelj Čeh; tajnik č. g. O. Škžmlec; namestnik g. učitelj Dostal; blagajnik g. učitelj Cahrl; namestnik g. F. Vršič; odbornice: g. M. Sršen, g. M, Grossmann, g. E. Razlag. Po občnem zboru je sledila igra: Županova Micka. Naj bi na novo izvoljeni odbor še bolj skrbel za napredek in čast naše podružnice! Bodimo radikalni pri zidanju, ne pa pri razdiranju! — Dne 12. maja 1906 popoldne ob pel 1. smo imeli tukaj neljubega gosta. Že drugič nas je letos obiskala toča. Padala je z dežem kakih 5 minut. Znatno škodo je povzročila v ljutomerskih goricah, kjer se ravnokar začnejo razvijati kavrniki ali cveti. Bog nas varuj zanaprej takega neusmiljenega gosta, da bi si vendar enkrat nekoliko opomogli naši slovenski kmetje, ki jih tlači in žuli težko breme vednega plačila. — Redko slavlje. Dne 4. maja 1906 je obhajala velepriljubljena gospa Nina Ivančič, roj. Dev, učiteljica na dekliški Franc Jožefovi šoli tridesetletnico svojega učiteljskega delovanja. Se že najdejo učitelji in učiteljice, ki službujejo 30 in več let, toda malo jih je menda, ki bi celih 30 let nepretrgano delovali na eniinisti šoli. Velepoštovana gospa Ivančič je dobra učiteljica, pa tudi vrla rodo-Jjubkinja. Uboge slovenske otroke podpira tudi gmotno z denarjem in obleko ter tako kaže, da v resnici ljubi našo deco. Kot blagajničarka podpornega društva Franc-Jožefove šole zasluži obče priznanje za svoje delovanje. Ob priliki svoje 30 letnice je podpornemu društvu darovala 20 K. Tudi našemu slov. pevskemu društvu je darovala 20 K. Prisrčna ji hvala! V šoli so ji otroci v navzočnosti učiteljskega osobja priredili prav prisrčno ovacijo s petjem, deklamacijami in šopki. Ob tej priliki se je blaga gospa pač lahko prepričala, kako so ji vdana nedolžna otroška srca in da si je s svojim delovanjem postavila trajen spomenek v otroških srcih. Tudi okrajni šolski svet ljutomerski je cenjeni gospej k njeni 30 letnici po g. ravnatelju Robiču izročil pohvalno pismo s čestitko in priznanjem. Ljutomerski rodoljubi torej tudi tem potom izražamo vrli slav-ljenki svoje priznanje za njene zasluge ter ji iz srca čestitamo z željo, da bi še čvrsta in zdrava tudi 40 letnico obhajala na slov. Franc-Jožefe vi šoli v prid in blagor slov. otrok. — Nemška hranilnica je v trgu postavila novo poslopje. V to hišo se v kratkem preseli tudi naša ljutomerska pošta. Mi nič nimamo proti tema, da dobi naša pošta primernejše prostore; pa eno nas boli in mora boleti vsakega Slovenca. Na novem poslopju se namreč že sedaj izzivalno šopiri samo nemški napis: „K. k. Post und Telegraphenamt." To je res sramota za Ljutomer. Ta napis nam vnovič priča, kako predrzni so naši posilinemci. Ko bi imeli količkaj čuta pravičnosti, ko bi imeli količkaj spoštovanja do Slovencev, bi kaj takega ne mogli storiti. To je že skrajna zaslepljenost naših Nemcev. Pa recite g. župan, ki živite od slovenskih grošev, da ste pravični do nas Slovencev, pa recite, da s tem očito ne zaničujete slov. večine?! — In ti „giftna" kreta, ki laziš sem od Ptuja, ki vedno kvakaš: „Ljubi slov. kmet, mi smo tvoji prijatelji, mi hočemo v miru in slogi živeti z vami, povej vendar našemu županu Thurnu, naj ne žali Slovencev ter naj da napraviti poleg nemškega tudi slovenski napis. To zahteva pravica in ljubezen do bližnjega. Ali si morda že pozabil, da moramo bližnjega ljubiti! ? — Toda ti in vsi tvoji podrepniki ljubite bližnjega, to je Slovenca, samo tedaj, kadar prinese denar, kadar ga lahko gulite! Vrlo slovensko ljudstvo, dobro si to zapomni, glej, kake prijatelje imaš pri posilnemških tržanih! — Svoji k svojim in svoji za svoje! 1 Gornje Krapje pri Ljutomeru. Kakor poroča „Slovenec" od 12. maja si na celjskem zaupnem shodu tudi ljut. zdravnik dr. K. Chloupek ni upal nastopiti za kandidaturo g. dr. A.Korošca. Tadi zaupniki, ki so bili ž njim, so pozabili glasovati za g. Korošca. G. dr. A. Korošec je domačin in vrl bojevnik za nas Slovence, posebej še za nas kmete. Zaradi narodnosti je že veliko trpel, zmožnosti ima tudi toliko, ko pa katerikoli kandidat, ki se je ponujal. Zakaj si torej v našem imenu niste upali nastopiti za g. Korošca? — Zakaj niste glasovali? — To precej diši po duhu „Slovenskega Naroda." Gospod doktor, ne izpodkapljajte si sami ugleda pri nas! S svojim neodločnim nastopom si ne -pridobivate naših src! Bodite odločno naš, potem vas bomo tudi mi ljubili in podpirali. Svoji k svojim! 1 Pristava pri Ljutomeru. V Ljutomeru je te dni odpal od kat. vere nemški jurist Rossitscb; njegov dedek se je pisal se Ružič. Le tako naprej, da bomo Slovenci vsaj vedeli, kje so sovražniki svete kat. cerkve in slovenskega ljudstva! — V Pristavi se je 13. maja v Ščavnici vtopil 5 letni deček mlinarja Ferd. Slana. Več ur so iskali otroka, dokler ga niso mrtvega izvlekli iz struge. Starši, pazite na svoje otroke. 1 Izlet po ljutomerskih goricah. Ekonomi (absolventi sadjarske, vinarske in poljedelske šole), učitelji in vinogradniki ormožkega in ljutomerskega okraja priredijo v četrtek dne 24. maja izlet po ljutomerskih goricah s sledečim sporedom: Sestanek ob 7. uri zjutraj na deželni viničarski šoli v Ljutomera in pregled tamošnjih nasadov; 2. iz Ljatomera potovanje skozi Radomeršak do g. Kleinšeka ob 9. uri; 3. od g. Kleinšeka proti Jeruzalemu ob 11. uri pri g. Fischerauerju; 4. iz Jeruzalema proti Ilovcu ob 1. uri popoldan pri kletarskem društvu; 5. iz Ilovca skozi Temnal na Kajžar k g. Kočevarju ob 3. uri popoldne; 6. od g. Kočevarja na Visoki Strmec h g. Stamperju. Z ozirom na to, da se bodo izletniki vodili po najlepših goricah in da se bo od strokovnjakov vedno na stavljena vprašanja razlagalo o vinarstvu itd., o čem bi sedaj moral biti poučen vsakteri vinogradnik, pričakuje se, da se izleta udeleži vsak, komur je kaj mar za vinarski in sploh gospodarski napredek. Na svidenje torej g. ekonomi, učitelji in vinogradniki dne 24 maja pri izletu po ljutomerskih goricah. Slovenj egraški okraj. s Slovenjgradec. Neki učenec tukajšnje nemške šole si je pri obrezovanju svinčnika zastrupil kri. Vrezal se je namreč v prst, ki si ga je nato umival v umazani vodi. Le hitri zdravniški pomoči se je zahvaliti, da ni umrl. s Sele pri Slovenjgradcu. Nepoboljšljiv človek je Peter Ovčar. Že 25krat je bil zaradi vloma in ropa kaznovan in sedaj je zopet zaprt. Oropal je v Otiškem vrhn kovaškega učenca Koneža in vlomil v stanovanje upokojenega župnika gosp Kajtne pri Sv. Petru pri Sp. Dravogradu. s Plešivec. Minolo sredo dne 9. maja je bila pri nas huda nevihta. Kakor grah debela toča je sipala, da je bilo belo kakor bi sneg zapadel. Veliko škode je naredila na sadnem drevju, a zadela je le nekaj posestnikov. Bog, nas varuj zanaprej! s Narodna slavnost v Šoštanju. S strahom smo opazovali nevarne oblake, kateri so se zbirali nad Šoštanjem, delali si upe, da se bo vreme spremenilo, a vse zastonj; ostalo je neprijazno vreme in bati se je bilo, da se bo cela slavnost izjalovila. A navdušenje za narodno stvar je premagalo zapreke, katere je delalo* vreme in zbralo se je nad 500 ljudij v Šoštanju, da pokažejo Šoštanjčanom svoje simpatije in pomagajo položiti temelj prvi ljudski knjižnici na Spod. Štajerskem. Slavnost so počastili korporativno bralno društvo na Dobrni, bralno društvo v Št. Ilju in posebno mnogobrojno najmlajše bralno draštvo v Dražmirju, zastopana so bila nadalje društva: „Savinjski Sokol" v Mozirju, „CeljskiSokol" ter ostala narodna društva v Celjn, bralno društvo v Vuhredu, čitalnica v Slov. Gradcu, bralno društvo v Lembahu pri Mariboru, bralno društvo v Velenju, Škalah, čitalnica v Mozirju; opazili smo goste iz Vuzenice, Vitanja, iz raznih krajev celega okrajnega glavarstva Slov. Gradec ter posebno mnogo soštanj-skih okoličanov in Slovencev iz Šoštanja. Prav prisrčen je bil sprejem došlih društev, posebno bralnega društva iz Dobrne, pod kojega zastavo je vkljuh slabemu vremenu in daljnemu potu prihitelo nad 30 vrlih mož in mladeničev v Šoštanj. Nato se je pričel koncert, proizvajan od šoštanj ske narodne godbe in pevskega zbora šaleške čitalnice; opetovano odobravanje občinstva je pričalo, da so se posamezne točke proizvajale v splošno zadovoljnost. Pri ljudski veselici se je razvila prav prijetna, domača zabava; srečolov so oblegali oni, kateri so se potegovali za enega ali več izmed 125 krasnih dobitkov; mladina se je razveseljevala v raznih bitkah s konfeti in serpentinami. Posebno živahno pa je bilo v vinski kleti „pri zlati kapljici", kjer je neumorna točajka ne le požrtvovalno delovala v prid društva, ampak tudi izborno zabavala goste, kateri so poskušali izvrstne kapljice iz vseh spodnjestajerskih vinorodnih krajev. V mraku se je zažigal krasen umeteljen ogenj in nato je rajal mladi svet do ranega jutra. V vseh prostorih je vladalo neskaljeno veselje. Nastopali so govorniki iz vseh stanov in govorili o važnosti izobrazbe, posebno o važnosti ljudske knjižnice za ozemlje, katero leži ob koroški in v okrajn Marnberg ob nemški meji. Nebrojni brzojavni in pismeni pozdravi pričajo, da se vse Slovenstvo zanima za procvit narodnega življa na vročih šoštanjskih tleh. Krasno je vspela narodna slavnost v Šoštanju, katera dokazuje, da hodijo šoštanjski Slovenci pravo pot in izbirajo prava sredstva v dosego vseobčega napredka Slovencev v šaleški dolini in v celem okrajnem glavarstvu Slov. Gradec. s Radi volitev drž. poslanca za V. kurijo se je sklical v Velenje shod zaupnih mož, zastopnikov raznih stanov šoštanjskega okraja; udeležilo se je istega 15 zaupnikov, mnogo jih je pa navzočim zaupnikom izjavilo, da se bodo strinjali s sklepi tega shoda. Glede kandidatov se je sklenilo zaupnikom, kateri bodo drugi dan zastopali šoštanjski okraj v Celju, pustiti proste roke, pač pa se je povdarjalo, da morajo gledati, da pri določevanju kandidatov ne nastane rszpor, kateri bi bil usode-polen za naše razmere. Na to se je obširno razpravljalo o našem političnem, kulturnem in gospodarskem položaju na podlagi sledeče resolucije: Na zaupnem shodu v Velenju dne 9. maja zbrani zastopniki vseh stanov v šoštanjskem okraju zahtevajo od svojih bodočih poslancev V. in IV. kurije, da naj v zvezi z ostalimi slovenskimi štajerskimi državnimi in deželnimi poslanci: 1. delujejo na to, da se sestavi v najkrajšem času program, kateri naj nam jasno kaže pot, po kateri naj hodimo spodnješta-jerski Slovenci; le na ta način se more doseči jednotno postopanje v političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih in more preprečiti stremljenje raznih krogov, ki hočejo tadi na Sp. Štajerskem razdvojiti Slovence. 2. Obračajo naj večjo pozornost nradniškim imenovanjem. 3. Skrbijo naj za napredek šolstva, za primerno in željam kmečkega stanu odgovarjajočo preosnovo ljudske šole. Zavzamejo se naj odločneje za to, da se vendar enkrat ustanovi obljubljena nižja kmetijska šola za Sp. Štajersko. 4. Uvažajejo slabe gospodarske razmere na Spod. Štajerskem, vplivajo na to, da se začne gospodarsko delo tudi pri nas in da ne bo-demo Sloveuci na Spod. Štajerskem, kakor smo sedaj, v gospodarskem oziru zadnji v celi Avstriji. 5. Hodijo med ljudstvo, isto poučujejo o vseh zakonskih načrtih, kateri se pripravljajo, slišijo želje ljudstva in spoznavajo njega potrebe. Ljudstvo bo le tedaj imelo zaupanje do svojih poslancev kot svojih voditeljev, ako bodo redno vsako leto prihajali v vse večje kraje svojega volilnega okraja, in pri vsaki važni zadevi in vsakem novem zakonskem načrtu stopili v dotiko z ljudstvom. s Vsa narodna društva v Šaleški dolini priredijo dne 24. junija izlet na Dobrno. Več o pravem času. s Zavodnje. Kmetijska zadruga za šaleško dolino priredi v nedeljo dne 20. t. m. po večcraicah v cerkveni hiši v Zavodnjem poučno zborovanje, pri katerem bodeta govorila g. potovalni učitelj G o r i č a n in g. zadružni tajnik. K obilni udeležbi vabi odbor. s Iz Škal Pričakovali smo dveh apostolov „nevere", kakor se je izrazil Čobal. pa Kristana ni bilo, ker ni imel „za rajžo". Tega Čobalovega shoda po dolgih letih se je preteklo soboto udeležilo v celem kakih 40 oseb; ožjih somišljenikov je bilo komaj eno omizje, ki je tudi na glas molilo angelovo češčenje. Liberalci bi tega ne storili!! Tako se znajo potuhniti le volkovi v ovčjem oblačilu! Kar je nadalje govoril o bednem položaju rudarskem, o potrebi organizacije ter preosnovi rudniškega nadzorništva, je bilo dobro, le da je rad vhajal na draga polja, kar pa je mogel, ker se je sam oblastno proglasil predsednikom shoda, Drenovca pa imenoval zapisnikarjem. Temu nervoznemu človeku ni bilo prav, če je kdo z medklici motil govornika. Pristaši a, la Trobina, Zalaznikov „švoger" in pa Leskošek, so smeli stresati vsakršno budalost. Slednjič je priznal Čobal, da bi tudi pri nas rad kronce zObal, češ da bo boljši od Mlakarja in Linharta. Torej le noter v edinozveličavno soc. dem. unijsko podružnico! Vstopnine je 1 K, udnine pa 30 h na teden. „Rudeči Prapor" pa se dobi zastonj, kolikor kdo hoče. Podpora bo večja, ko kje drugod. Vsako drugo strokovno društvo intrigira in delavsko slogo razdira. Bomo videli, kaj nam bo 27. maja ob 4. uri popoldne pri Boltu nato odposlanec krsč. soc. zveze povedal. Pridite gotovo vsi na ta shod, zakaj da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona! Pojasni se naj nam predvsem, ali so socijalm demo-kratje res tako verni kristjani, zlasti taki prijatelji štrajkujočih v Istriji, kakor se hvalijo? Ali je vsakdo sovražnik delavstva, kdor mu ne priporoča socijalne demokracije ? s Bralno društvo v St. Ilju pri Velenju je priredilo zadnjo nedeljo mesečno poučno predavanje. Govornik je nadaljeval zgodovino slovenskega naroda, opisal žalostne razmere kmečkega stanu, katere so povzročile kmečke vojske, govoril je o reformaciji in proti reformaciji, ter očrtal delovanje vladarjev avstrijskih do 1. 1848. sa posebnim ozirom na življenje Slovencev v tej dobi. K sklepu je podal še zgodovinske črtice trga Šoštanj, Velenja ter Št. Ilja. Redna mesečna poučna predavanja privabljajo vedno večje število poslušalcev; pri zadnjem preda, vanju smo opazili poleg mož v velikem številu za. stopano mladino obojega spola. Prihodnje poučno predavanje bo na binkoštni ponedeljek; predaval bo zastopnik kmetijske zadruge o prvem zadružnem shodu na Dunaju in, če bo čas dopuščal, o pol-dnevnem pouku. s Kmetijska zadruga za Šaleško dolino je priredila preteklo nedeljo v Škalah zelo dobro obiskano zborovanje, na katerem je zadružni tajnik govoril o zahtevi po nerazdeljenem pouku. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli sledečo resolucijo: 1 Iz zdravstvenega, vzgojevalnega, narodno-gospodarskega in nravnega ozira se naj upelje poldnevni in sicer predpoldanski pouk v ljudsko šolo. 2 Pozivajo se naši poslanci in vse občine ter kmetijska društva na Sp. Štajerskem, da nastopijo ne le za dosego te zahteve, ampak vzlasti za tako preosnovo ljudske šole, katera bode odgovarjala potrebam kmetijskega stanu. 3 Prirejajo se naj zborovanja in se ljudstvo pončuje v teh važnih vprašanjih. Konjiški okraj. k V Oplotnici je dne 21. in in 22. marca 1.1. občinske račune pregledoval od dež. odbora poslan revident za celih 6 let in dobi za to 74 K 25 v. Našlo se je, da se ti računi niso pravilno vodili in da mora zadnji župan, pokojni Blaž Kokolj, občinski blagajni 517 K 13 v, zadnji blagajničar Franc Pozne pa 250 K 98 v vrniti. Kmetje, to je gospodarstvo stranke, ki vam zdaj vsiljnje Bračkota za poslanca! Celjski okraj. c Nemška godba v Celju sestoji skoraj iz samih pisarjev pri celjskih sodiščih in pri mestnem nradu. Pri oddaji služb pisarniških pomočnikov pri sodišjih v Celjn se ne gleda na pisarniško zmožnost, ampak na to, če zna prosilec piskati na kak inStru -ment. Tako je prišlo, da je pri okrožnem in okrajnem sodišču vse polno pisarniških močij, ki so slovenskega jezika popolnoma nezmožne. Pri mestnem uradu pa itak nihče drugi ne \aa slovenski, kakor en sluga. Skrajni čas je, da se zjper tako izrabljenje uradniških mest kaj zgodi. c Celjske porotne obravnave. Pri nekem tepežn je vrgel posestniški sin Jakob Belič Francu Kunstek kamen v glavo ter ga tako težko poškodoval, da je čez nekaj dni umrl. Ta lučaj ga stane sedaj 18 mescev težke ječe. — Oskrbnik bolnišnice Adal-bert Kankowsky, ki je poneveril 8000 K, je bil oproščen, čeravno je sam priznal, da je denar poneveril. — Sodnijsko postopanje proti Pavlu Kekiču, ki je bil obdolžen, da je v Ameriki ponarejal avstrijski denar, je ustavljeno. Proti Kekiču se je vršila pred meseci obravnava, ki je vzbujala velikansko zanimanje. Kot priča bi imel nastopiti neki Sič. Zagovornik Kekičev, dr. Karlovšek, je takrat naglašal, da je Sič lump, da spada pravzaprav Sič na zatožno klop. Ponudil je tozadevni dokaz resnice, ki se je med tem v Ameriki dognal. Dokazalo se je, da je Sič glavni krivec in da je nedolžen Kekič, ki je celo leto po nedolžnem sedel v preiskovalnem zaporu. — K smrti na vešala je bil obsojen Pavel Arzenšek iz Sotenske, ker je zastrupil z mišnico svojo ženo pred štirimi leti. Ko se mu je naznanila obsodba, je bil tako potrt, da ni mogel besedice spregovoriti. — Goljufi, ki so opeharili nemško celjsko hranilnico, so bili obsojeni: Franc Guberšek na tri leta, Jožtf Dovečar na 18 mesecev, Jnrij Gaberšek na 13 mesecev težke ječe. c Sv. Jurij ob juž. žel. Udje tukajšnjega gasilnega društva gg. F. Gulin, I. Grafns, A. Paradiž in M. Kumerc «o dobili od cesarja jubilejne kolajne za več kot 25 letno delovanje v službi gasilstva. Kolajne jim je pripel dne 1. t. m. g. cesarski svetnik župan dr. Gustav Ipavic pri posebni za to prirejeni slavnosti. c Sv. Krištof nad Laškim. Za občinskega tajnika je izvoljen g. Franc Krajnc, posestnik in bivši orožnišii stražmojster nad Laškem. Ker se Nemci nad tem tako jezijo, to g. Krajnca najbolj priporoča! c Št. Miklavž nad Laškem. Na praznik vnebo-hoda Gospodovega ob pol 2. popoldan bo imel g. M. Jelovšek, potovalni učitelj, v prostorih gostilničarja g. Fr. L a p o r n i k govor o živinoreji. Živinoreja je v tem kraju skoraj edini dohodek za kmeta, žal da je vsled plazovja precej kisle krme. c Letošnji prvi čebelni roj je dobil 4. t. m. Alojz Arlič, čebelar v Socki pri Celjn, drugi roj pa 13. t. m. c Zibika. V soboto dne 12. t. m. smo tukaj pokopali vrlo gospodinjo Frančiško, ženo tukajšnjega organista Antona Čander. Bila je pokojna vseskozi lepega krščanskega zadržanja, skrbna mati svojim otrokom, pridna in zastopna gospodinja in pa zvesta krščanska žena. Pogreba se je udeležilo polno ljudstva, dokaz, da je bila rajna priljubljena. N. v m. p.! c Rimske toplice. Na Ogeeah je umrl Franc Oliva «t&r 73 let. N. v m. p.l c Žalec. Spoštovana rodbina Roblekova žaluje za šest in pol leta starim sinčekom Zoranom. Naše sožatje! c Solčava. Tukaj bomo zidali novo šolo, komisijski ogled je bil 9. t. m. Dosedaj nismo imeli redne šole, ampak je g. župnik podučeval otroke. c Cesta Solčava-Logarjeva dolina. Okrajni zastop v Gornjemgradu je sklenil pod gotovimi pogoji novo nameravano cesto Solčava-Logarjeva dolina prevzeti v okrajno oskrbo. To cesto, ki je velike strategične vrednosti zaradi podaljšanja na Koroško, bodo gradile država ter deželi Štajerska in Koroška. Z» progo Solčava-Logarjeva dolina prispeva okraj gornjegrajski 20 odstotkov. Ko se ta cesta izdela, se bo mogoče v prekrasno Logarjevo dolino pripeljati. Sploh b"» za planince ta nova zveza velikega pomena, ker bo obisk biserov savinjskih planin znatno olajšan. Brežiški okraj. b Brežice. Javno zborovanje kat. pol. društva „Sava" v Brežicah 13. t. m. je bilo silno zanimivo. Malo kedaj se zgodi, da bi v teku treh ur,se govorili tako radikalni govori, da bi navdušenost rastla od ure do ure, da bi prikipela ob koncu pri najzanimivejših slučajnostih do takega vrhunca. Zahiležiti hočem tukaj le v glavnih potezah najvažnejše dogodke tega zborovanja. G. podpredsednik „Save" pozdravi navzoče, graja politično mlačnost brežiškega okraja, ter prime v ostrih, a splošno odobravanih besedah naše poslance, da jih ni bilo niti enega na ta shod. Predsedstvo prevzame dr. Schmirmaul iz Rajhenburga. Dr. Benkovič kot prvi govornik poda v jasnih oblikah zgodovino volilne preosnove, slika nje dobre in slabe strani, kako zapostavlja Slovence nasproti Gornještajercem, kako so z vso hudobno zvijačnostjo zvarili celjski mandat in uboge Korošce oropali. Velika dvorana, ki se je polagoma do cela napolnila, je odmevala glasnega ogorčenja, ter navdušeno sprejela tozadevne resolucije. Drugi govornik župnik Presker iz Kapel govori nato o narodni disciplini v tako prepričevalnih in navdušenih besedah, da je večkrat, osobito ob koncu, za-grmelo gromovito ploskanje po dvorani. Govornik je pred vsem obravnaval narodno vzgojo mladine, geslo „Svoji k svojim", ter ostro dolžnost vsakega posameznika, da gre ob volitvah tndi volit. Tretji govornik tajnik Banko Kune j je govoril in navduševal za geslo: „Proč od Gradca!" Naslikal je krivice na šolskem, političnem, sodnijskem in gospodarskem polju tako jasno in prepričevalno, da je vse enoglasno po dvorani zadonelo: Proč od Gradca! Tozadevne resolucije so bile istotako soglasno sprejete. Vrhunec zborovanja pa je nastal sedaj pri slučajnostih. Nastopil je dr. Benkovič ter izročil ljudski sodbi brežiško okrajno glavarstvo, oziroma nje voditelja Vistarinija. Razkril je take zanimivosti od tega gospoda, o njegovi resnicoljubnosti, o njegovem pogumu, o njegovi moški besedi in o njegovi vestni marljivosti v uradu, da je od tega časa naprej tudi v srcu zadnjega kočarja obsojen. No teh prizorov ne bomo kmalo pozabili. Neustrašeni dr. Benkovič je nalašč tirjal za ta dan osebno političnega komisarja za to zborovanje, pa gosp. Vistarinija zopet ni bilo „slučajno" doma, g. komisar pa se je opravičeval, da ne ume toliko slovenščine niti on, niti konceptni uradnik, da bi mogli prisostvovati zborovanju. Tako se tedaj godi pri skoraj popolnoma slovenskem okrajnem glavarstvu, da nimajo niti ednega slovenščine zmožnega uradnega! I« ko sedaj nastopi starosta Sokolov dr. S t r a š e k, in poda zgodovino prepove dane sokolske slavnosti o Binkoštih, je privrela jeza in nevolja do take meje, da res ne vemo, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi bil Vistarini navzoč, osobiti radi svoje drzne grozitve, da dokler bo on v Brežicah okrajni glavar, bo vsikdar prepovedal vsako slovensko slavnost. Zapomnite si to, vi Slovenci kozjanskega in sevniškega okraja, ter uravnavajte za naprej svoje občevanje s tem gospodom. Glede te čez vse zlobne prepovedi sokolske slavnosti so zborovalci odposlali takoj dva brzojava, in sicer na ministrskega predsednika princa Hohenlohe in na klub južno-slovanskih poslancev na Dunaj. — Pri zborovanju je bil tudi g. Pukl iz Dunaja pričujoč, da se priporoči za IV. kurijo, kar pa se je odgodilo do tozadevnega zaupnega shoda v Celju. — To zborovanje nam ostane nepozabljivo. b Brežice. Kot posebno zanimivo notico se je na zborovanju „Save" javno povedalo, da se je brežiški Sokol obrnil ob prepovedbi slavnostni najprej na dr. Tavčarja, da bo on kot Sokol vseh Sokolov napel vse žile ter na Danaju kar najradi-kalneje pokazal svoje kvedre, ter izposloval, da se perfidno prepovedana slavnost vendar dovoli — a, čnjte! Niti odgovora ni dal! To v bramno premišljevanje vsem tistim, ki so še vedno politično slepi. b Okrajni glavar Vistarini. Po včerajšnjem zborovanju društva „Save" in obsodbi Vistarinija se v tukajšnjih krogih obče sodi, da bo okr. glavar izvajal posledice, ter takoj prosil za premestitev, oziroma za pokoj. b Kapela-Dobova. Dne 13. t. m. je potovalni učitelj g. Bel le imel dopoldne v Kapelah in popoldne v Dobovi prav dobro obiskovana podučna shoda. b Kozje. Prav hudo so se bili zburkali nebeški elementi dne 8. t. m. Naenkrat popoldan se je nebo pooblačilo pri vzhodni strani, ob 2. uri je jelo bliskati in grmeti in kmalo nato je začela padati toča kakor grah debela. V petih minntah je vso zemljo pobelila. V nekaterih krajih jo je se bilo drugi dan dovolj pod kapmi. Pošteno je klestila pri Sv. Nikolaju, v Polju, na Vrhu, en del Zdol in Kozje. — A za tem je že 12. maja sledil drugi. Tudi ta dan je rogovilila toča ob 1. uri popoldan po Veterniku in Kozjem. Na mnogih krajih je pa ploha vse zdrla in zemljo v nižave zanesla. — Kakor je znano, bo dne 29. maja volitev 5. skupine za državnega poslanca. Pridite ta dan vsi možje in mladeniči, kateri ste že dopolnili 24. leto svoje starosti, na volišče in oddajte svoje glasove za na-rodno-katoliškega kandidata g.dr. Antona Korošca, kakor se je lani sklenilo na političnem shodu v Kozjem. Nikdo naj ne ostane doma, meneč, da brez mene bodo že volili! Drobtinice. d Kazen dosmrtne ječe in še tri meseca zapora po vrhu. Dne 8. t. m. se je vršila na tržaškem sodišča precej čudna razprava. Toženec je bil 42-letni Fran Demarin, ki se nahaja v ječi v Kopru, kjer ima ostati do svoje smrti, če ne bo morda pomiloščen. Pred 15 leti je Demarin svoji materi Dominiki se sekiro odsekal glavo. Za ta zločin je bil obsojen v smrt na vešalah, a potem je bil pomiloščen in smrtna kazen mu je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Dne 12. februarja t. 1. je Demarin jetniškemu čuvaju Franu Rojcu — ki ga je opozarjal na njegovo dolžnost — iztrgal iz roke ključe ter ga z istimi udaril trikrat po glavi. Radi tega je bil tožen in se je vršila proti njemn razprava radi zločina javnega nasilstva. Bil je obsojen na tri mesece zapora z enim postom vsakih 15 dni. Sicer je pa zastopnik državnega pravdništva že v svojem obtožnem govoru, zahtevaje, da se toženec kaznuje, dodal, da bo ta kazen izvršljiva še le v slučaju, ko bi bil Demarin pomiloščen od prvo kazni. Narodno gospodarstvo. Pozeba. Branite se je vinogradniki I Piše potovalni nčitelj Ivan Belle. (Konec.) Nevarnost mraza je tem večja čim bolj suh je zrak, kajti izžarivanje je tedaj močneje in pa rosa ali megla se tvori pri tem nižji toploti. Po množini vlage v zraku je moč v naprej presoditi, pri kateri toploti se bode začela rosa delati, kako globoko bode padla toplota zraka prihodnjo noč. Z pripravami, ki določujejo to množino vlage v zraku, z takozvanimi psihrometri, se torej lahko že v naprej določi nevarnost pozebe v prihodnji noči. Take priprave so tam, koder je kurjenje proti mrazu organizirano, s koristjo v rabi. Dobč se pri H. Kappeller-ju na Danaju ali po „društvu za varstvo avstrijskega vinarstva" v Kremzu na Nižjeavstrijskem. Prilične so te priprave, ker že naprej pokažejo, ali je treba na vsak način pripravljen biti. Pri kajenju se gre največ za to, da so vsi vinogradi, da je prostor velikega obsega pokrit z gostim dimom. To je pa le mogoče, če se vsi sosedje združijo v skupno delovanje, da se organizujsjo takozvane hrambe proti slani liki brambe proti požaru. V nekaterih krajih imajo stvar tako vrejano in prizadeti posestniki prispevajo le z malimi zneski. Bramba stori vse. Sicer pa že zadostuje, če se za stvar občina zanima ali da stopi kateri izobražen vinogradnik stvari na čelo, da opazuje toplomer in da da o pravem časn znamenja. Večerni enkratni strel pr. pomeni biti pri-pripravljen, večerna dva strela pomenita posebno nevarnost, a trije streli-po noči proti jutru pomeuijo neobhodno potrebo za takojšnje kajenje. Koder imajo strelišča proti toči, se taka znamenja dajejo kaj labko. Kjer ni strelišč, velja pa kak rog, zvonenje ali kakšna druga prilična priprava. V takem slučaju imajo posamezni vinogradniki le za to skrbeti, da imajo po vinogradih pripravljene primerne grmade. V to služijo baš odpaki vinogradov samih, na pr. rezine, rož je, grmičevje, kakoršnega se dovolj pri vinogradih najde, zeleno vejevje, moker mah, ka-koršen se nabere po travnikih pri vlačenju itd. Kdor hoče še bolj gost dim, pripravi lahko tudi kotrana ali smola. Zadostujejo pa prej omenjene tvarine, ki se dobe v ali pri vinogradu samem. Najvažneje je namreč, da se napravi nmetna megla, moker dim, ki nastane tedaj, če se mokre tvarine sežigajo. Dim je tedaj poln vodene pare, ta brani izžarivanje liki megla v naravi in pri kondenzaciji postane pa mnogo toplote proste, ki tudi v vsakem oziru ugodno upliva. Važno je, da se napravijo grmade dovolj na gosto. One naj bodo nad in pod vinogradom in po potih in jarkih v vinogradu nastavljene. Čim manjša je njih razdalia, tem bolje. Prilična razdalja je tako nekako okoli 10 metrov. Skrbeti je tndi, da je dovolj primernih tvarin pripravljenih, da jih ne zmanjka, kadar je treba največ dima. Dim se mora valiti prek vinograda pa tudi nad vinogradom in pod njim. Dim, ki se razprostira samo nad vinogradom, za-brani izžarivanje trsja h zemlje v vinogradu, a od sosednih zemljišč, ki se hitreje hladijo, pritaka v v vinograd močno ohlajen zrak. Bolj ko je obsežen dim, toliko bolje. Knriti se ne začne prezgodaj, ker se varčuje s tvarinami, da jih v najhujšem času ne zmanjka, to je baš proti jutru. Prepozno kaditi pa tndi ne kaže, ker se zemlja že preveč ohladi. Začne se naj, ko kaže toplomer 1* nad ničlo. Kuri se pa potem neprestano, ker proti solnčnem vzhodu je najbolj nevarno. Plamen ne sme skoz grmade švigniti. Treba je le dima. Plamen se ovira z nametavanjem zelenega vejevja, plevela, zemlje ali z škropljenjem z vodo. Kakor že prej omenjeno nastane mnogo škode, če na že zmrznjene mladice naglo posije solnce, če se led v njih naglo stali, dočim lahko zdrave ostanejo, če se počasi otalijo. Ako je bil mraz posebno hnd, da je vkljnb kajenju kaj mladic ozeblo, tedaj naj se vzdržuje, zlasti še po solnčnem vzhodudalj časa. Želim našim vinogradnikom, da bi z odločnim in vzajemnim postopanjem na ta način obvarovali sebe in svoj narod velikih izgub. c) Pomoč v poseblih vinogradih, Če vsled slabe volje ozračja vkljub človeškim naporom nastane škoda, je pa treba to kolikor mogoče zmanjšati. Pri zgodnji p >zebi kaže ozeble mladice takoj obrati. Podočniki (stranska očesa), ki so bili tedaj še speči in torej niso pozebli, poženejo in znajo še precej roditi. Pri pozneji pozebi pa pozebejo včasih le vršički mladic, dočim njih spodnja očesca še zdrava ostanejo. Ako pustimo te kar tako, bodemo imeli slabo še prihodnje leto. Kakor če toča zgodaj mladice v vrhih poškoduje, poganja potem več nižjih očes, več slabejih mladic, ki trs slabijo, a ne dajo rodnega lesa za naprej. Oni vinogradniki slovenskih goric, ki so na pr. pred par leti okoli binkošti toli prizadeti bili po toči, so se o tem prepričali. Čim so tisti, ki so vpoštevajoč dobre nasvete mladice na eno najnižje oko prikrajšali, imeli jeseni krasen trs in prihodnje leto izvrstno trgatev, so tisti, ki so stvar v nemar pustili, bili mnogo na slabšem. Ravno to velja glede le deloma pozeblih mladic. Ločni in preobili za rod namenjen les, ki v takem slnč» ju itak nima več pomena, se porežejo in se z nadaljnim oplevanjem skuša odgojiti le nekaj, pa zelo krepkih, od svitlobe dobro oblitih mladic za rodovitost prihodnjega leta. Upajmo pa, da ne pride tako daleč. Najhujši slučaj pozebe je isti, če vne mladice na enoletnem lesu poženejo, da mora t>s iz starega lesa pognati. Tak trs je tudi prihodnje leto skoro popoltuma nerodoviten. V tem slučaju se vse mladice podberejo, puste se le po 2—3, da se te posebno okrepe. Maribor, 28. aprila 1906. Najnovejše novice. Ljutomersko in ormoško okr. učiteljsko društvo. Obe društvi ste zbrani na izletu v Žero vincih pri g. Pihlerju imenovali mnogozasluženega šolskega svetnika g. dr. Bezjaka — častnim članom svojih društev. Hum pri Ormožu. Šolskim načelnikom je izvoljen v novi krajni šolski svet g. Franc Paulinič, kmet in župan, njegovim namestnikom pa g. Franc Juršič, kmet, oba v Loperčicah. Krajni šolski nad zornik je g. Martin Ivanuša, kmet itd. na Humn, kateremu «e je enoglasno izrekla Hkresa zahvala za mnogoletno in zelo zasluženo načelništvo, kakor drugim odstopivšim udom. Krajni šolski svet je sklenil, da pridemo povsod do enakih velikih počitnic, enoglasno: čas od 16. julija do 15. septem. vsacega leta. Začetek šolskega leta dne 16. sept. Samo dopoldanski pouk aa deželi, possbno v poletju bi bil za naše razmere kaj ugoden. O tem bode trehalo premišljevati. Št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo 20 t. m. ob 4. popoldne otvoritev vrta na Savin. mostu. Šent-pavelska godba in možki zbor nar. pesmi (Bajnk, Žirovnik.) Ob neugodnem vremenu v četrtek dne 24. t m. Gasilno društvo za ormožko okolico s sedežem na Hardeku priredi dne 20. maja t. 1. popoldan ob dveh na Hardeku pri podpisanem načelniku svoj X. občni zbor po običajnem vsporedu. Prijazno so k udeležbi vabljeni vsi častni in izvršujoči člani, podporniki in prijatelji društva. Pomoz Bjg! Martin Stanič, načelnik. Društvena naznanila. Kmetijska podružnica pri Sv. Lovrencu na Drav polju priredi v nedeljo 20. t. m. popoldne ob 3. uri v Finž-gerjevih prostorih poduk o umnem čebelarstvu in to zadevno razkazovanje pri župnikovem čebelnjaku. Predaval bo čebelarski potovalni učitelj g. Ivan Jurančič. Uljudno je vabljen vsak, kogar zanima čebelarstvo. Bralno društvo na Frankolovom ima v nedeljo, dne 20. t. m. svojo prvo letošnjo veselico. Uprizori se burka, polna smeha, poleg pa bodo domači pevci in pevke prvič javno nastopili. Začetek po večernicah v šolskem poslopju. Zgornja Ponkva. Vsi kmetje se vabijo k poučnemu shodu, kateri «e vrši v četrtek dne 24. t. m. (na Križevo) s sledečim vzporedom: 1. govor g. potovalnega učitelja Goričana o narodnem gospodarstvu. 2. govor o raznih kmečkih vprašanjih (poldnevni pouk, preosnova ljudske šole, združenje kmetov, izobrazba itd.) Zavodnje. Dne 20. t. m. se vrši poučno zborovale kmet. zadruge v Zavodnjem, kjer bo govoril gosp. potovalni učitelj Goričan o narodnem gospodarstvu, g. zadružni tajnik pa o raznih za kmete perečih vprašanjih, kakor o presnovi ljudske šole, poldnevnem pouku, združevanju, izobrazbi itd. Dne 24. t m. se vrši zborovanje z istim vzporedom v Zgor. Ponkvi. Začetek vsakokrat po večernicah. Listnica uredništva. Gotovlje: Obrnili smo se na dopisnika in če ni resnica, Vam bomo dali v prihodnji številki zadoščenje. — Sv. Jurij ob juž. žei, Št. Ilj pod Turjakom: Žal, nismo imeli v tej številki prostora. Prihodnjič gotovo 1 — Št. Ilj v Slov. gor.: Hvala 1 Porabimo prihodnjič! — Podsreda: Preveč osebno, zato nam ni mogoče priobčiti. Oprostite I — Sv. Peter pri Mariboru: Brez podpisa, v koši — Ko7je: Oprostite, da smo tako krajšali, zmanjkalo nam je prostora. — Celje: Kakor vidite, priredi g. dr. Korošec vsako nedeljo in praznik po dva shoda. Povsod pa ne more biti! Obljubi pač tje, odkoder se ga prej prosi. Sicer pa se obrnite sami nanj ! — G. Franc Jug: Naslovite na deželni odbor in na poljedelsko ministrstvo. Prvo prošnjo pošljite v roke dež odbornika Robiča, drugo v roke drž. poslanca dr. Ploja. — Kostrivnica: Preveč osebno in nevarno. — Sv. Anton v Slov. gor.: Ono drugo je bilo za „Naš Dom" že prepozno. Pozdrave! Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani. so nadalje poslali zbirke rabljenih poštnih znamk sledeči p. n. gg.: Neimenovan iz Vitanja, Fran Perger, trgovec v Dobovi pri Brežicah, Janko Mohorko, učitelj-voditelj v Selah pri Slovenjgradcu; Mici Laasbacherjeva, učenka III. razreda v Lembahu; Jakob Hrvatski v Ljubnem v Savinjski dolini; Fran Stuhec, kapelan pri Sv. Juriju ob Stavnici; Štefan Fi-deršek v Nemški Bistrici na Štajerskem; Josip Vogrinec v Novi Štifti; Alojzij Kokelj, župnik v Vurbergu pri Ptuju : učenke V. razreda Franc-Jožefove dekliške šole v Ljutomeru; Matija Zemljič, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici; Terezija Kranjec v Loki pri Zidanem mosu. Dosedaj je došlo 200 pošiljatev. Tržne cene v Mariboru od 6 maja do 12 maja 1906 Živila, 100 kg odL dLo K h K h 16 20 17 _ rž....... 14 60 15 40 16 10 16 90 17 60 18 40 16 20 17 — 18 60 19 40 ajda..... 16 60 17 40 4 80 5 20 6 — 6 50 1 kg fižola...... — 26 — 30 — 50 — 54 leča...... — 90 — 96 — — — 7 sir...... — 34 — 38 suroro maslo 2 30 2 80 2 30 2 60 špeb, svež .... 1 46 1 50 sslje, kislo .... — 80 —- 32 ropa, kisla .... — 22 — 24 1 lit. mleko ... — — — 20 smetana sladka — 48 — 56 „ ki»ia . . . — 64 — 72 zelje ... 100 glav _ _ _ _ jajc«...... 1 kom. — — 6 Loterijske številke. Due 12. maja. Line .... 61, 32, 58, 11, 65. Trst .... 15, 13, 32, 52, 37. Lepa priložnost za upokojenega duhovniku je eno uro od Škal v zdra vem kraju. Prosto Btanovanje, lepa hiša tik cerkve s 4 sobami, kuhinjo, 2 kleti in precej velik vrt, hlev za kravo in svinje in še nekaj zemljišča. Posestniki dajo zastonj drva za kurjavo, krmo za kravo, v jeseni pičo za svinje in nekoliko žita. Naslov na č. g. Jakob Lempl, dekan v Škalah, pošta Velenja. 856 1 Enonadstrop. najemninska hiša, davka prosta, dva stavbišča, gostilniška obrt, na lepem prostoro, v Mariboru se po ceni proda, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje iz prijaznosti Oswald, Btirgerstr. 2. 355 3 Službo organista In oerkov-nika želi spremeniti natančen in zvest cerkovnik, oženjen in ima sina organista, ki je zmožen voditi cecilijansko petje, možki in mešani zbor, želi nastopiti na kakšni večji tari, kjer bi bilo prav primerno stanovanje in pošteni ponižni pevci oziroma pevke. Naslov pri upravništvu. 859 3 No vozidana hiša s petimi sobami tri kuhinje, velika klet, studenec, zraven hiše lep vrt in svinjski hlevi, se proda v Studencih pri Mariboru, Zgornjeradvanjska cesta 84. 385 8 Eno najlepših possstev blizu Celja, železnice, šole in cerkve ob okrajni cesti, arondirano, dve hiši, ena s petimi sobami, štiri gospodarska poslopja, se proda radi rodbinskih razmer. Zemljišče je zelo rodovitno, mnogo travnikov s sladko krmo in dobre njive, dovolj gozda, vse v ravnini. Redi se lahko 12 20 glav živine. Tam se proda tudi 600 centov lepe, sladke krm», tudi na malo. Cena nizka plačilni pogoji ugodni. Natančneje podatke daja Martin Grom, gostilničar, Sv. Primož, pošta Sv. Jurij ob juž. ž. 801 2 Lepo posestvo z zidano hišo in z opeko krito, hlevom in kozolcem, s kakimi 12 orali zemlje, ležeče ob okr. cesti med Zidanim mostom in Sevnico, se proda. Hiša je pripravna za trgovino in krčmo. Več pove lastnik Gašpar Šantaj na Bregu pošta Loka pri Zid. mostu. 846 8 Učenec iz boljše hiše in z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v manu-fakturni trgovini M. E. Šepec, Maribor Grajski trg št. 2. 854 3 Mlinarjil Dobro ohranjeno orodje za umetni mlin — valčni stol, dva stroja za čiščenje grisa, „eureka", cilindri i. t. d. ima po nizki ceni na prodaj Alojz Kukovec, posestnik umetnega mlina t Ptuju. 850 2 Rože za cerkve, za premiere in gostije izdeluje po najnižji ceni Terezija Senekovič, Mtthlgase št. 24 t Mariboru. 348 1 Lepa hiša s 6 stanovanji, velika klet, Btudenec, veliki vrt, četrtinko orala, kravji in svinjski hlevi, svinjska kuhinja, na prijetnem kraju v Studencih pri Mariboru, 10 minut od Jožefove cerkve, se zavoljo preselitve posestnika po prav nizki ceni proda. Pa tudi en lahki voz ia konjska oprava. Več pove posestnik Franc Cerič, v Studencih, lembaška cesta štev. 71. 847 1 Hišloo, snažno, nežno, nesamotno, zračno, popolnoma suho, vsaj eno sobo v I. nadstr., neinficirano po jetiki itd., ležečo oddaljeno od podnožja hriba, z zdravo, obilno (po možnosti tudi tekočo) vodo, arondirano z nekolikimi orali močnega, najboljšega »veta, kupi se proti gotovini, v lepem, zdravem, bolj hladnem kraju blizu kakega trga '"mesta) ob železnici Ceno, mere, podrobnosti je naznaniti pod „Mir" na upravništvo lista. 349 2 Enonadstropna hiša nese mnogo stanarine, lokali za trgovino, 2 veliki kleti, se po ceni proda. Vpraša se naj: Bankalarigasse 4. 237 2 Tamburlce na prodaj. Na prodaj so dobro ohranjeni tamburaški inštrumenti in sicer: bisernica, kon-trašica, brač I, bugarija I. in II. Pogoje radovoljno pove občinski urad Sele, p. Borovlje, Koroško. Godala se prodajo pod ceno._336 2 Izkušen zidarski pomočnik, ki je obiskoval c. kr. umet. obrtno strokovno šolo v Ljubljani, želi vstopiti pri takem podjetniku, kjer bi imel priliko, se teoretično in praktično boljše izuriti. Naslov v upravn. 837 1 Lop vinograd, zraven velik sado-nosnik, njive, travniki in lep gozd, viničarija, maj arij a, klet, hiša, stiskalnica, se po ceni proda. Kdo, pove upravništvo. 884 2 Mladenič, ki se je že 2 */4 leta učil v trgovini z manufakturnim in špecerijskim blagom in je vsled bolezni moral izstopiti, išče primernega prostora, da bi sedaj, ko je ozdravel, svoj uk nadaljeval. Podbe se naj pošljejo pod naslovom: „Ljutomer 200. Poste restante." 845 2 ♦ ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M Novozidana hiša s tremi stanovanji, klet, gospodarsko poslopj e, velik vrt, se radi odpotovanja posestnika takoj po ceni proda v Novi vasi 190 pri Mariboru. 834 1 Vino. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. ima na prodaj Jurij Mulec 6 polov-njakov dobrega belega vina. 358 2 Sodarskega učenoa, močnega, takoj sprejme Ivan Klemenak, sodar v Mozirju. 351 3 Trgovski učenec iz dobre hiše, se takoj Bprejme pri tvrdki Franc Korošec v Gornji Radgoni. 340 2 Štampilje iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 45-84 Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Flossergasse št. 6. 309 1—4 Učenoa iz dobre hiše za kovaško obrt sprejme takoj Ferdo Schlosser, kovač Zgorna Pohkava. 320 1 Kot šafar išče službe v tej stroki dobro izurjen mlad mož do 1. junija t. 1. Več se izve v upravn. lista, kjer se spričevala lahko ogledajo. 319 1 Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraik« kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uipehom j i n. ^ ter sta si odprla pot na vse strani t is^^LiSfeJ^^^ŽŽ^ O Pakraike kapljloe: De- Av^T j< > lujejo izvrstno pri vseh želodčnih '' in črevesnih boleznih ter odstra-I —' <¡ nujejo krče, bolesti iz želodca, ve- ♦ c-^' ftr&fr ' * trove in čistijo kri, pospešujejo ♦ '-ifGgZEtf,'' Prebavo zganjajo male in velike ♦ ^fa^BBSBŽppL VS^tfMt*^ gliste, odstranjsjo mrzlico in vse T > > druge bolezni, ki vsled mrzlice na- ♦ i, Btaj^jo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše »red-stvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — ■■ Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jorišič, lekarnar t Pakraen štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 atekleničie (1 ducat) I 5 K, 24 atekleničie (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleniiio (3 ducati) 12 K H 40 v, 48 atekleničie (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašljn, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, katarn in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni atekleniei 3 K 40 v; 4 originalne ctekleniee 5 K 80 t; 6 originalnih steklenic 8 K 20 t. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaj« na- I ravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. | s s i • B i 2 « B 7 * ■C Želodčne kapljice (prej „Markove kapljice") 500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice 'prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjene trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- nost, bledioa. pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in vsled tega tudislabe tvo-ritve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje a ter pomanjkanju teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. I Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi ž«lodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr. Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4>— K. 3 ducate (36 ateklenio) po II — K. 5 ducatov (60 steklenic) I7>— K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošfje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 358 2—20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka. CENE PRIMERNO NEKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TRERA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAŽEN JE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. :: H. VOLK 76 Šoštam — Štajersko " Kemična pra|njCa nrejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. :: Iščem poštenega ter dobro iz učenega kovaškega pomočnika. Dela se raznovrstno poljsko in drvarsko orodje, vozovi in plugi na težki vodi, delo skoz celo in več let, plača solidna in gotova. Anton Tišler, kovaški mojster, trg Vitanje, okraj Konjice, na Štajerskem. 858 2 Prečastlti duhovščini se naj-uljudneje priporoča in prosi za razna cerkvena dela = Anton Radej = podobar in pozlatar, Malikamen pri Rajhenburgu, Spod. Štajersko. Trgovina. VPosojilničnem domu v Makolah se odda v najem štacnna, primerna za vsako tigOTino. — Začne se lahko koj brez odloga. Prašanja na naslov: Posojilnica v Makoloh, pošta Makole, Štajersko. 441 i Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Vabilo na občili zbor okrajne posojinice v Ljutomeru ki se bode vršil v četrtek, dne 24. maja, t. I., ob 8. uri dopoldne v Fran Jožefovi šoli v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva in prečitanje revizijskega zapisnika 2. Poročilo nadzorništva o računu za 1.1905 in odobrenje istega. 3. Izločitev udov. 4. Volitev načelnika in ozir. katerega drugega člana načelništva. 5. Volitev nadzornega svetovalstva in cenilne komisije. 6. Slučajni predlogi. 353 Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 38 pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. KKKKKKKKKJt K* ********** Karol Vezjak, * tapeta* ta d«k*ra«H 669 12-9 * Schwarzgasse Maribor Schwarzgasse priporoča svojo veliko zalogo divanov, garnitur, pohištveno sukno, preproge, zastore, konjske žime. Izdelovanje vseh tapetnih del v mestu in zunaj mesta. * Novost! Kapakmatrace, priznano naj- * boljše napolnjene, nadkriljujejo daleko kar se tiče cene "in mehkobe mnogo dražje žimnate matrace in so zaradi tega zelo v rabi. jg Pozor! Kdor hoče za praznike ne samo lep, ampak tudi trpežen in fini ~ klobuk po nizki ceni dobiti, naj ga kupi pri znanemu klobu-čaiju = Francu Jankovič 192 v Vitanju. s Tam se najdejo klobuki vsake vrste in domačega == dela. • Colomo fin® ogrske gld. OaldlllC 180; iz gnjati zelo priljubljene 1*30; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 150 za kilo. Gniat & la Praga 1 ulljal brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. Fine kranjke klobase, vel., ena 20 kr. ^livnvba brinjevec, gld. OIIVUVKd i'20 liter pošilja s poštnim povzetjem od 6 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranju. :: Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznan] o doposlanem :: blagu. :: 7 Kupujem vedno 161 brinjevo olje. Častno priznanje Maribor 1885. Največjo izbiro cvetličnega, travnega, deteljnega, poljskega in gozdnega semenja priporoča v najboljši kvaliteti povsod znana trgovina s semenjem Ml. Berdajs v Mariboru na Solijinem trgu (na oglu - gradu). : Natančni oenlk Je zastonj 173 na razpolago. 1 Apno, traverze železne tračnice prodaja Prstec v Mariboru = Tržaška cesta 7. = Maribor Samo 1 dan! 11 soboto 19. maja predstava popoldne ob 2. in zvečer ob 7. uri. Blagajna se odpre ob 1. in 6. uri. Vefiema predstava, se ne razločuje <»ld. = Najstrašnejša bojna drama: Bitka pri „Little Big Horn" se predstavlja na strašen, popolnoma naraven način. Kako divjaki četo Custerja napadejo, ki jo kljub najhrabrejši brambi popolnoma uničijo. Ta vojaška scena, pri kateri sodeluje 800 Sioux-Indijancev, plenklarjev, vojakov in konjev, ima v resnici krasea konec. - Zadnja ntrdba in nad vse hrabra bramba Custerja. - Velika arena je zvečer krasno razsvetljena z lastno električno lučjo. Ena vstopnica zadostuje za vse naznanjene znamenitosti. Cene prostorov v cirkusu Bufffalo-Bill: Prvi prostor 2.— K, numerirani sedeži 4.— K, rezervirani sedeži: 5'— K, ložni sedež 8-— K, cela loža (6 sedežev) 48'— K. Za otroke pod 10 let se plača polovico. Predprodaja sedežev po 5'— K in 8'— K od 9. dopoldne na dan predstave v knjigarni Karol Scheidbach v Mariboru, Gosposke ulice 28. Cirkus bo dne 17. in 18. maja v Zagrebu, 20. maja v Celovcu. 225 10—8 Graška cesta št. 16 k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba Da edino hrvatsko varovalno zadrugo „CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta --- Zagreba ■ -...... Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .*. v Mariboru, KoroSka cesta štev. 9. .*. Zastopniki se iščejo • po vseh večjih krajih Kranjske, 713 Štajerske in Koroške. 51—34 Zahvala. Povodom prebridke i/gube našega ljubljenega sina w Petra Sere učenca I. razr. gimnazije w Mariboru, zrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba, posebno pa č. g. profesorja Kavčiču in dr. Medvedu, č. g. dekanu Gabercu, gg. profesorjem in součencem ter pevcem za ganljivo žalostinko. B ig plati! v Žalujoči stariši. Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi = vsakovrstne druge svetinje. = Anton Sumrek EE3 podobar in pozlatar v Celju ej se priporoča pre5. duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor slavnemu občinstvu za napravo in popravilo oltarjev v aznih slogih ter vsakovrstnih svetniških pidcb kakor sploh vse v to stroko spadajočih del. Dela so priznano umetniško dovršena in cene nizke"! Razglai( 831 2 V trgu Konjice se bodejo razen dosedanjih sejmov štiri novi živinjski sejmi vršili in sicer: dne 5. januarja, dne I. marca, dne 31. avgusta, dne 4. novembra. Prvi se bode vršil 31. aveusta 1906. Ako na te dni nedelja ali kak praznik pade, se bo žvinski sejem drugi dan vršil. Občina trg Konjice. Slovenci! Spominjajte se ob raznih Lepa vila e ionadntropna, z velikim vrtom nri lik ali našp di 86 P° piiliKan nase aicne, pre- ai 2a 6000 gid. proda. Naslov potrebne solske družbe | v upravništvu. 3173 sv. Cirila in Metoda! 11................... Izdajate^ in nloinik „Katol. tigk. druitvo." Odgovorni uradnik: F ar d t Liiktvar. Tiik tiskana n. Cirila.