WM TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva v Di*» u-enc poslane knjige itd. Je pošiljati tamo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo, ¿s« pošiljatve je pošiljati franko. Glose k zasedanju štajerskega deželnega zbora. i. Štajerski deželni zbor je vendar nekaj storil za ublaženje učiteljske bede. Za tekoče leto je dovolil 300.000 K in za leto 1914 1,200.000 K poboljška ubogi učiteljski pari. To je bilo pa mogoče samo zaradi tega, ker so slovenski klerikalci opustili obstrukcijo. Dr. Korošec trdi, da je opustil obstrukcijo zaradi narodnostnih koncesij v prid Slovencev in iz ljubezni do učiteljskega stanu, naprednjaki pa zopet poudarjajo, da so se klerikalci zbali bodočih volitev. Oglejmo si nekoliko te trditve! Na posredovanje cesarskega namestnika se je sklenil med slovenskimi klerikalci in nemško napredno večino pakt, po katerem dovolijo Nemci Slovencem: 1. Zopetno izplačevanje brezobrestnih posojil vinogradnikom, počenši s 1. prosincem 1914. — 2. Zopetno izplačevanje prispevkov okrajnim zastopom za -vzdrževanje cest, počenši z enakim datumom. — 3. Ustanovitev slov. gospodarske šole v Št. Jurju na državne stroške. — 4. Ustanovitev slovenske meščanske šole v Žalcu, kadar dobi dežela od države prispevke iz malega finančnega zakona, ki je pa še načrt. Nasprotno so se pa morali slovenski klerikalci zavezati, da ne obstrui-rajo od nemške napredne večine predlaganega davka na pivo, draginjske dokla-de za učitelje in najetja 16 milijonskega posojila. 1. in 2. točka klerikalnih »pridobitev« je pač samo pesek v oči nerazsodni masi, zakaj to niso nikake nove pridobitve. Saj jih je vendar ljudstvo že imelo pred klerikalno obstrukcijo; podpore se niso izplačevale samo za triletne nedelavnosti deželnega zbora. Deželni zbor je sicer sprejel tudi neko resolucijo, ki zahteva izplačevanje dotičnih podpor za tri leta nazaj. Koliko so take resolucije vredne, je menda vsakemu znano. Značilno je, da te zahteve Nemci niso sprejeli v zgoraj navedeni pakt. Dejstvo je, da kujeta »Straža in »Gospodar« baš to resolucijo v nebo in tolažita s tem razjarjeno volilstvo. Vsa stvar izgleda kot prozoren volilni manever: Mogoče je sicer, da pade z gra-ške mize kašna stara drobtinica na zapuščeni Spodnji Štajer, pa šele takrat, ko postane mali finančni načrt zakon in če bo dr. Korošec pohleven. Kar se tiče slovenske meščanske šole je pač treba naglašati, da je baš klerikalna obstrukcija kriva, da še ne obstoji. Pa tudi sedaj še ni ustanovitev tako sigurna, zakaj, kdo zna, kdaj sede grof Stiirkgh na sprejeti mali finančni zakon! Če bi bili klerikalci vodili pametnejšo politiko, bi imeli štajerski Slovenci že dve meščanski šoli. K tej koncesiji so bili Nemci že pred tremi leti pripravljeni in to so tudi v seji deželnega zbora izdali. Ostane nam torej le še slovenska gospodinjska šola. To je pač malenkostna koncesija od strani dežele, saj bo zidala šolo država. In za to skledo leče so klerikalci dovolili pasirati 61 milijonsko posojilo, davek na pivo in gotovo z najtežjim srcem — učiteljsko draginjsko do-klado. Z najtežjim srcem? Saj je celo pet slovenskih klerikalcev glasovalo za doklado, med tem ko jih šest ni bilo pri glasovanju navzočih. Dr. Korošec je stvar kot pameten politik tudi premeteno izvršil le v enem se je zmotil: grešil je na nerazsodnost štajerskega učiteljstva. Če morda misli, da dobi med nami kdove koliko kalinov, se pač hudo vara. Zaman nas Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ Četrt leta ... . 2*50 „ posamezne Številke po 20 h. kliče v svoj tabor, zaman lažeta »Straža« in »Slov. Gospodar«, da je bila učiteljska draginjska doklada zahteva slovenskih klerikalcev — mi dobro znamo, da je bil to postulat nemške napredne večine, zaman se nam klerikalci sedaj prilizujejo: nismo in ne bomo pozabili gorja in obrekovanj, ki ga je že pretrpelo slovensko učiteljstvo od slovenskih klerikalcev.' Lansko leto je pisala naša spodnještajer-ska Zveza vodilnemu klerikalnemu politiku na pritisk Lehrerbunda, naj bo tako prijazen ter naznani, kdaj bi blagovolil sprejeti učiteljsko deputacijo. Še odgovora ni dobila. »Gospodar« in »Straža« v enomer blatita učiteljstvo, duhovščina mu izkuša izpodkopati ugled v šoli, nad ljudstvom in pri šolskih oblastvih, v ušesih nam še vedno zveni »pons asinorum«, napredni slovenski učitelj na Kranjskem je brezpravna raja, knjižica »Dejanja govore!« kriči do neba; in potem se upa klerikalno glasilo ubrati tako nežno-vab-ljive glasove! Mar mislite, da smo bebci? O, ko bi bil Gradec Ljubljana, potem bi že bili skovali doklado »po previdnosti«, tako pa je bila nad dvetretjinska napredna večina za pravično doklado, klerikalci pa niso smeli obstruirati. Izbrali so si manjše zlo ter glasovali za, misleč razdvojiti s tem naše vrste. Iz preišnjih izvajanj izvira pač jasno, da ni ponehala obstrukcija iz ljubezni do učiteljev, in da tudi koncesije napram ob-strukcionistom niso kdove kako velike. Saj je »Straža« sama o njih pisala pred izvršenim paktom, da so nesprejemljive. Torej je trditev naprednjakov o strahu klerikalcev pred volitvami vendar resnična! Edino strah pred volilci je gnal klerikalce v zbornico. Naj se delajo lepe kakor hočejo, naprednjaki so trdili in trdijo, prav. To je priznala tudi »Straža«, ko piše, da je pravzaprav dr. Kukovec (i. e. Narodna stranka) kriv opustitve obstruk-cije, ker je na raznih shodih zahteval od klerikalnih poslancev, da se naj na ljubo našim kmetom in učiteljem vrnejo v zbornico. Hvala gre torej v prvi vrsti vsem tistim, ki so znali klerikalcem pošteno podkuriti. Topla tovariška zahvala tistemu neustrašenemu učiteljstvu, ki se je. držalo direktiv ter odpiralo narodu oči z govorom in peresom. Naj vztraja, boj še ni končan! In kaj pa naj porečemo tistim tovarišem in tovarišicam, ki so iz varnega zavetja opazovali bojevanje svojih drugov, ravnajoč se po »krasnem« geslu: »Nikomur se ne zameri! Opravili bodo že drugi!« — Sedaj, ko sramežljivo sprejemajo od svojih tovarišev pribojevane pribolj-ške, sedaj je zadnji čas, da izpremene svoje nelepo, nekolegijalno ravnanje, sicer jim bomo podkurili tako, kakor smo klerikalcem. Za trote se ne bomo izpostavljali ! II. Voditelja Narodne stranke smo že mnogokrat slišali govoriti na javnih shodih za izboljšanje našega gmotnega položaja. Imel je vsekdar pogum zagovarjati to med nahujskanim kmetiškim ljudstvom nepopularno zahtevo. Tudi v drugih zadevah je nam šel mož mnogokrat na roko in vsi, ki ga natančnejše poznamo, lahko trdimo, da je naš prijatelj. Nasprotno smo pa slišali letos klerikalnega govornika, ki je volilcem razlagal, kakšno breme prevzame kmet, ako se nam plače izboljšajo. Dr. Kukovcu se je pa zgodila nesreča, da je glasovanje o draginjski dokladi zaspal. Mož pravi, da je šel ob 4. uri zjutraj spat, misleč, da bo obstrukcija še več ur trajala. Ko se je vrnil v zbornico, }e bilo gla- Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h h » » dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon it 118). sovanje že končano. Nimamo povoda, da bi ne verovali besedam. Vendar je za nas skrajno mučno, da se je to moralo baš njemu zgoditi. Prepričani smo, da bi se še bil premagoval do konca, ako .bi bil pomislil, da je klerikalec vsekdar lisjak. Sedaj zbadajo njega, še več jih moramo slišati mi in jih še bomo. »Straža« mu tudi predbaciva, da ni odprl ust v prilog našim zahtevam. Pribiti se mora, da je to laž! Dr. Kukovec se je za nas zavzel in predlagal, naj se sklene definitivno zboljšanje in ne samo za leto 1914, saj je bil tudi davek na pivo definitivno sklenjen. Zaradi znanega pakta pa mož ni prodrl. Sedaj pa imamo doklado le za prihodnje leto, in če se klerikalcem zljubi, jo nam za leto 1915 lahko zopet z obstrukcijo požro. Čudno, da nemška večina z Otterjem vred ni tega pomislila. Naprednim politikom priporočamo več nezaupljivosti in prebrisanosti napram nasprotniku, več energije, iniciative in konsekven-ce v boju, več podrobnega dela in več požrtvovalnosti napram zvestim sobojevnikom. Sicer pa srčna hvala vsem, ki so bili dobre volje! Ljubav za ljubav! Sanacija Zavezinih listov. Odseku za sanacijo Zavezinih listov se priporočajo od učiteljstva kranjskega okraja ti-le nasveti: 1. Vsako učiteljsko društvo imej pregledni zaznamek društvenih naročnikov učiteljskih listov. Urede naj jih upravni-štva. 2. Dvakrat ali vsaj enkrat v letu naj upravništva obveste voditelja zaznamka o onih članih, ki so vsaj za pol leta zaostali z naročnino. Upravnik si s tem delo olajša, da mu ni treba posameznikov iz-tirjavati. 3. Zaostalih dolgov na naročninah nikakor ni svojevoljno izbrisovati. Upravništva naj si omislijo litografirane razpredelnice z imenikom in zaostalo naročnino po letnicah, na primer: Ime dolžnika Zaostala naročnina Opomba 1908 1909 1910 1911 1912 1913 Te razpredelnice naj odpošljejo upravništva učiteljskim društvom, ta pa naj potem iztirjajo od svojih članov vse zaostanke po voditelju zaznamka zaostalih naročnikov. Bodimo vsiljivi! Zaostanki ne izvirajo vedno ravno iz gmotnih ozirov, temveč so to dolgovi, ki za nje tovariši niti ne vedo; oziroma jih ne plačujejo, ker jih nihče neposredno ne drega. Redno plačevanje naročnine nas sigurno reši pogube! 4. V slučaju, da društvo ne more iz-tirjati zaostalega dolga od člana, ki je zaradi bede zaostal, naj društvo iz svojega imetja krije vsaj del zaostanka in po Zavezi preskrbi izbris dolga, vnaprej pa si zasigura, da oni član redno plačuje naročnino. 5. Predlogi delegatov glede zmanjšanja listov ali podaljšanja dobe izhajanja naj se odločno zavračajo. 6. Zaveza imej na delegacijskih zasedanjih na vpogled vse pod točko 3. inie-novane zapiske in naj pazi, da na delegacijskih zasedanjih ne bodo preglasni ravno oni, ki bodo te listine zanemarjali. 7. O uspehu je poročati že na prihod-njem delegacijskem zborovanju._ Mf Agitirajte za svoje glasilo} Pridobivajte mu novih naročnikov! Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativna stvari Je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem je imela dne 1. novembra v Celju svojo odborovo sejo, katere glavni namen je bil, pogovoriti se o načinu razdelitve draginjske doklade leta 1914. Večina okr. učit. društev je po svojih odposlancih izrazila želje učiteljstva, druga so poslala pismene izjave. Po dolgi, čez 3 ure trajajoči debati se je sklenilo naročiti slovenskim odbornikom Lehrerbunda, da na dne 3. novembra v Gradcu vršeči se seji zastopajo siedeče stališče: Draginjska doklada za leto 1914 naj se razdeli v zmislu predloga deželnega odbora, oziroma izpreminjevalnih predlogov Lehrerbunda za regulacijo učiteljskih plač. Doklado naj dobe vse učne usebe, ki imajo najmanj zrelostno izpričevalo, računajoč od njih prvega začasnega na-meščenja, ne oziraje se na kvalifikacijo. V slučaju, da bi se nemški tovariši s tem predlogom ne strinjali, kar pa je skoraj nemogoče, ko so vendar imeli oni pri sestavi osnutka glavno besedo, potem naj zastopajo slov. odborniki sledeče stališče; 1. krajevni sistem naj se izključi; 2. podučiteljska leta naj se popolnoma štejejo; 3. ozira naj se le na število službenih let; 4. vsak naj dobi nekaj. Ako bi tudi s tem predlogom ne prodrli, morajo vložiti tozadeven manjšinski predlog. Na noben način pa ne smejo dovoliti, a) razdelitve doklade po odstotkih od plač, ker bi tudi zopet ravno isti, ki imajo itak najmanjše plače, dobivali najmanj; b) ne smejo biti prikrajšane omožene učiteljice; c) ne razdelitve po načinu zadnjih draginjskih doklad in č) ne po zasebnih razmerah posameznikov. Izven te glavne točke je prišla na dnevni red sporna zadeva v nekem učit. društvu, pri čemer se poudarja, da je treba privatne zadeve članov izločiti od društva, ker vplivajo razdirajoče na našo organizacijo. Več predlogov je bik) zaradi poznega časa preloženih ter se obravnavajo na prihodnji odborovi seji. Omenjamo ter prosimo, naj uvažujejo društva sledeči predlog: Vsak, ki je dobil letos draginjsko doklado, naj od te pokloni vsaj 1 K za učiteljski obrambni sklad; okr. učit. društva naj poberejo te kronce, seveda tudi od nečlanov, ter jih pošljejo Zavezinemu blagajniku, tovarišu Gnusu na Dol. Le naši organizaciji se imamo zahvaliti, da smo kaj dosegli, torej je častna dolžnost vsakega, da jo podpira. Zveza izreka zahvalo vsem poslancem in korporacijam, ki so pripomogle do izboljšanja učiteljskega gmotnega stanja! Svojim dragim slovenskim tovarišem! Povodom svoje zmage na c. kr. upr. sodišču na Dunaju dne II. oktobra 1913 proti nezakoniti razsodbi c. kr. naučnega ministrstva, oziroma proti naredbi štajerskega deželnega šolskega sveta sem prejel od znanih mi in neznanih tovarišev toliko častitk, da mi ni mogoče se vsakemu posebe zahvaliti. Srčno Vam torei hvalo potom »Učiteljskega Tovariša«! Sprejmite moje zagotovilo, da me je vodil v boj v prvi vrsti moj neodofjivi čut dolžnosti, ustaviti šolskim oblastim nezakonito ravnanje z učiteljstvom v zadevah službenega premeščenja ter šele v drugI Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. vrsti moja lastna korist, pogledati za ku- j lise naučne uprave. | Ob tej priložnosti si dovoljujem Vas nujno prositi, da blagovolite vedno in . povsod v smislu državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra leta 1867. kot državljani slovenske narodnosti rabiti dosledno le slovenski jezik, ki je bil tudi meni edino sredstvo pri prošnjah za službe, v uradovanju in v pritožbi na c. kr. upravno sodišče. Obenem prosim vse drage mi tovariše iz Koroške, ki se zaupno do mene obračate, da mi blagovolite v svojih zadevah vedno priložiti tudi dobesedni prepis dotičnih zakonitih določb, veljavnih za vojvodino Koroško, sicer Vam ne morem prav svetovati. Moja zmaga Vam dohaja le v toliko v prid, v kolikor se določbe tozadevnega Vašega zakona vje-tnajo z določbami štajerskega zakona. Iz Vaših poročil posnemam, da Vam prizadevajo v nesrečni Koroški velike krivice, ponajveč, ker ostajate zvesti svojemu milemu narodu. Vi ste zlate duše, ki se tudi v trpljenju ne odtujujete svoji slovenski materi. Zaradi Vas se čutim v svoji zmagi najbolj srečnega, da Vam morem pomagati j. svetom. Vam, bratje trpini, sem vsele, s sočutnim srcem na razpolago! Pogledi moji so obrnjeni k Vam, s svojim srcem hočem služiti Vam, a po Vas svojemu trpečemu narodu na tužnem Koro-tanu! Kadar sprejmem od upravnega sodišča pismeno razsodbo, Vam jo priobčim dobesedno v »Učiteljskem Tovarišu«. D ob je, dne 3. listopada 1913. Vaš tovariš Radoslav Knaflič. Lex Kolisko. D u n a j, 5. novembra 1913. Lex Kolisko je naperjen v prvi vrsti proti velikim češkim manjšinam na Nižjem Avstrijskem, posebno pa na Dunaju, kjer bijejo Cehi hud boj za obstanek. Občina jim ne da šol, vlada tudi ne in zato so si jih vkljub temu, da imamo § 19 drž. osnov, zakonov morali ustanoviti sami. Seveda s tem križev pot čeških šol še ni bil končan. Krščansko - socialna večina dunajskega občinskega sveta je ponovno z nasiljem zaprla vse Komenskega šole. Da pa se za vedno prepreči ustanavljanje Čeških šol in onemogoči tudi že obstoječe Komenskega šole na Dunaju, določa tudi lex Kolisko, da se sme privatnim in meščanskim šolam podeliti pravico javnosti le v tem slučaju, če Je učni jezik na teh šolah nemški. Vlada bi sicer jako rada predložila ta zakon v sankcijo, a nima dovolj poguma, in tako lex Kolisko vkljub temu, da se nahaja na dnevnem redu nižjeavstrijskega deželnega zbora vsako leto, še vedno ni mogel dobiti najvišje sankcije. Vlada si je pač dobro v svesti nevarnih posledic, ki bi nastale, če bi postal sklep nižjeavstrijskega deželnega zbora v resnici zakon. V tem slučaju bi bil namreč ustvarjen nevaren prejudic, in dežele, kjer se nahajajo Nemci v manjšini, bi potem z mirnim srcem in mirno vestjo lahko vrnile Nemcem milo za drago, kar bi seveda ne bilo po politiškem rezonu. Tudi Nemci sami so prepričani, da je naravnost nemogoče doseči sankcijo tega škandaloznega zakona, vendar pa vkljub temu nočejo mirovati, ampak hočejo izsiliti od vlade, da predloži zakon cesarju v sankcijo. Da bi dosegli ta svoj namen, delujejo sedaj na tem, da bi sprejeli tudi vsi ostali avstrijski deželni zbori ta zakon. Seveda tudi ta akcija ne bo dosegla svojega uspeha. Ce bi ga pa, tedaj bodo s šibo, ki jo pletejo za Slovane, tepeni tudi Nemci. Vsak šovinizem se maščuje, pa se bo tudi ta! _ Iz naše organizacije. SKUPNE ZADEVE, Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji. (Dalje.) III. Skupno zavetišče slovanskega učiteljstva ob Adriji. Referent tov. Jos. Havlik omenja, da se je na občnem zboru Zveze v Luhačo-vicah na predlog tov. Jakymovskega odboru Zveze naročilo, da bi premišljal o skupnem zavetišču slovanskega učiteljstva ob Adriji. Pred vsem je treba premisliti, če naj bi si takšno zavetišče postavilo na temelju sedanjih že obstoječih zavetišč, ali na novem samostojnem. Dose-daj so ob Adriji sledeča zavetišča: na Rabu 2, »Praha« Društva učiteljskih domov v Pragi, »Komensky« Osrednjega društva učiteljskih enot na Moravi, hrvaško učiteljstvo ima svoj dom v Cirkve-nici, Deželna osrednja Jednota učiteljic iz Češkega kraljestva v Opatiji. Gospodarska cena teh 4 podjetij reprezentira precejšnjo vsoto. Ce bi Zveza slovanskega učiteljstva imela prevzeti ta podjetja, tedaj bi bilo potreba, da bi se vse v njej združene organizacije finančno te stvari udeležile; Zveza bi mogla tako podjetje odkupiti, plačati in dalje upravljati. To bi se pa težko dalo izvesti. In če bi Zveza teh podjetij ne odkupila, bi se pa na sedanjem položaju nič ne izpremenilo. Ce bi Zveza podjetja prevzela, bi morala že na prezidnih troških precejšnjo vsoto plačati; če bi se ta vsota potrojila, bi se pa že lahko mislilo na ustvaritev samostojnega zavetišča Zvezinega. Z odkupom tedaj ne pridemo k smotru, ker bi to imelo tudi druge težave: pogajanje za ceno posameznih penzionatih, uprava na štirih mestih, s stroški zvezana inšpekcija. Predvsem je torej treba odločiti, če sploh hoče Zveza rešiti vprašanje skupnega zavetišča ob Adriji, in če, tedaj se priporoča, da bi jo rešila samostojno, četudi bi bilo podjetje manjše, ki bi pa vendar potrebi odgovarjalo. Potem bi bilo potreba izbrati tudi diugo mesto, kakor katerega imajo dosedanja podjetja, n. pr. Lošinj, Porto Re, Porto Rose ali druge. Referent navaja dva načina rešitve: podjetje za približno 90.000 K ali pa za 150.000 K- V prvem slučaju bi se dobil potrebni kapital s tem, da bi Zveza na vsakega organiziranega člana naložila 3 K davka. V drugem slučaju bi prišlo na člana 5 K, ki bi se mogle dati Zvezi v obliki posojila kakor dolžna pisma, ki se izsrečkajo. Morda bi se dalo pričakovati, da bi se dosti tovarišev izreklo tudi za prvi način, četudi ni mogoče utajiti, da je gospodarska sila učiteljstva ravno v sedanji dobi jako slaba in bi se tedaj večje podjetje v dogledni dobi težko dalo izvesti. Tudi je pa potreba opozoriti, da moravskega učiteljstva že ni mogoče šteti, ker ono je svoje podjetje že prodalo Penzijskemu zavodu, ki je podvižen ministrski kontroli. Tudi moramo slišati mnenje Društva učiteljskih domov v Pragi. Naj se zato odloči, če se naj osnuje skupni penzionat in na kakšen način, in če je možna koalicija ali ne. — Tov. Jos. Smrtka priznava, da je vprašanje skupnega zavetišča jako težko. Društvo učiteljskih domov v Pragi je za potrebo učiteljev iz kraljestva poskrbelo in zato ne more imeti nobenega interesa na snovanju novega zavetišča, že iz prirodnega vzroka, da bi si prevelika množina podjetij ne delalo konkurence in si med seboj ne škodilo. Isto bo tudi pri Deželni osrednji jednoti učiteljic iz češkega kraljestva in pri moravskem uči-teljstvu. Je pa tu še druga možnost, ki se je t6v. Havlik ni dotaknil, namreč vprašanje medsebojne reciprocitete, če bi namreč bilo mogoče v dosedanjih podjetjih nuditi članom drugih deželnih organizacij, v Zvezi združenih, gotovih ugodnosti. — S tem stališčem se strinja predsednik tov. M. Hajny, ki opozarja, da bi se modus medsebojnih ugodnosti dal raztegniti tudi na podjetja v Luhačovicah in v Zakopanem. — Tov. Jul. Smulikowski omenja, da poljsko učiteljstvo teži k temu, da bi sezidalo projektirani »Dom zdro-wie« v Zakopanem, kjer dosedanja ureditev ne zadostuje niti poljskim tovarišem. Predlogi tov. Havlika so mu simpatični, le da so preidealni in postajajo tudi utopi-stični. — Tov. Ivan Stronsky pravi, da dosedaj še ubožna organizacija rusinske-ga učiteljstva v Galiciji, trajajoča 8 let, pomišlja za enkrat o zavetišču v Karpatih blizu Črne gore; druga misel je zavetišče na Krimu skupno z ruskimi Ukrajinci. Za obe ti podjetji je pa potreba mnogo denarja; dokler se to ne zgodi, bodo ukrajinski tovariši veseli, če jih sprejmejo češki tovariši v svoje zavode. — Tov. Ante Opašič opozarja na pripravno mesto za zidavo zavetišča v Istri. — Tov. St. Nowak soglaša s tem, da bi se nudile članom Zveze z drugih narodnosti medsebojne ugodnosti v obstoječih podjetjih. V sedanji situaciji ni mogoče izvesti niti predloga tov. Havlika, pa če bi šlo le o davku 3 K. Člani Zwiazku bi bili v stanu za to žrtev le, če bi se izvedla ureditev plače. Zveza naj se zato predvsem na vse kriplje trudi, da bi bila izvedena ureditev plač in šele potem bo mogoče misliti na izvedbo referentovih predlogov. — Tov. P, Skalicky pozdravlja misel tov. Opaši-ča, in prosi, da bi se ta misel ne izpustila iz vidika in se, če le mogoče, izvedla. — Tov. B. Skäla in Jos. Smrtka sta tudi govorila za predlog tov. Opašiča in navedla iz izkušnje praktična navodila, kako bi se predvsem dalo to izvesti. — Referent Jos Havlik omenja, da si je bil svest težkoč, ki se pojavljajo pri osnovanju skupnega zavetišča, toda sam ni hotel te misli pokopati in pri obstoječi težnji v učiteljstvu po podjetnosti upa, da se da vendar nekaj takega izvesti. Prišel je zato s predlogom, ki se da udejstviti. Naj se to vprašanje še nadalje študira, naj se ga ima v evidenci, in odbor naj skrbi za udejstvitev. Zato predlaga: »Odbor Zveze slovanskega učiteljstva sklene, da naj se misli na samostojno rešitev klimatičnega zavetišča na Jadranski obali. Za udejstvitev te misli naj se izvoli posebni referent.« — Tovariš | J. Br. Szado predlaga: »Predsedništvo j naj poskrbi za informacije, pod kakšnimi i pogoji bi se mogli sprejemati člani družin j deželnih organizacij v razna obstoječa zavetišča.« — Oba predloga se sprejmeta, in za referenta se izvoli, ker je tov. Havlik z delom preobložen, tov. Ante Opašič iz Pazina, ki bo zaeno s predsed-ništvom Zveze imel vprašanje v evidenci. (Dalje.) Kraujsko. Jesensko zborovanje Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj se je vršilo dne 16. oktobra t. 1. popoldne v fi-zikaličnem kabinetu kranjske gimnazije. Z ozirom na to, da se je prav ta dan že pričel pouk v ponavljalnicah, zaradi česar je bil marsikdo zadržan udeležiti se stanovskega zborovanja, se sme imenovati udeležba prav povoljna. »O geoloških dobah« je kaj poučno predaval gospod profesor dr. Vladimir Herle. Zanimivo predavanje, ki je trajalo nad 1 uro in pol, je podprl predavatelj z nazornimi pripomočki, to je z mnogimi okameninami raznih dob in z barvastimi geološkimi zemljevidi. V podrobnem popisu je prešel vseh pet dob: pravek, stari, srednji, novi in sedanji vek. Predsednik se mu je v imenu društvenikov na odlično uspelem referatu toplo zahvalil. Nadučitelj Josip Lapajne je razpravljal nato o gmotnem položaju Zavezinih listov s posebnim ozirom na naročnike domačega okraja. V debato je poseglo več udeležnikov. Vsi stavljeni predlogi, ki so bili soglasno sprejeti, se odpošljejo odseku za sanacijo Zavezinih listov. Ker bodo morali — glasom letošnjega delegacijskega sklepa — vsa Zavezina društva razpravljati na svojih zborovanjih o gmotni ureditvi naših listov, prinašamo v primerno uvaževanje vse te predloge na drugem mestu današnjega »Učit. Tovariša«. Voditeljem zaznamka o zaostalih naročnikih za kranjski okraj je bil izvoljen poročevalec J. Lapajne. Predlogi, zadevajoči zborujoče učiteljsko društvo, se glase: 1. Odbor učiteljskega društva imej v evidenci vse naročnike Zavezinih listov in nadzoruj plačevanje. Pri vsakem jesenskem zborovanju naj voditelj zapisnika prebere vse dolžnike in njih dolgove, kar naj dobi pri upravnikih. 2. Odbor iztirjaj vse dolžnike. Dolgovi naj se plačajo potom društva v mesečnih obrokih, oziroma potom voditelja tega zaznamka. O uspehih je poročati na pomladanskem zasedanju. 3. Upravništva se naprosijo, da eno leto listov še ne ustavijo. — Po zborovanju smo se sestali v gostilnici »Pri Jahaču« k prijateljskemu sestanku, kamor so prišli tudi geometer Fr. Zupančič, skladatelj A. Lajovic, v Kranju se mudeči kipar Berneker in profesorji Fr. Dolžan, dr. V. Herle in M. Pirnat. Štajersko. Slovenjebistrlško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 13. novembra t. I., ob polu 10. v Slovenski Bistrici v hotelu »Avstrija« ob nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju. 2. Dopisi in poročila. 3. Poročilo o jubilejskem »Za-vezinem« zborovanju v Ljubljani. 4. Ali Widrovo »Moje prvo berilo« ali Kruljče-va »Majo prva čitanka«, referent učitelj Anton Špan. 5. Pobiranje udnine za »Slovensko Šolsko Matico«. 6. Slučajnosti. Ker se bomo še o raznih društvenih učiteljskih zadevah pogovorili, se nadeja polnoštevilne udeležbe Josip Sabati, t. č. predsednik. Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 30. oktobra t. 1. v Gomilskem Zgodilo se je, čemur smo se Savinjčani že skoro odvadili, da je bilo število zboro-valcev lepo. Zato pa je bil presednikov pozdrav, iskren pozdrav vsem, sosebno pa novim članom tov. Vudlerjevi. Lav-ričevi, tov. Gomsiju in cenjenim gostom Iz obilice društvenih zadev navajamo sledeče: Tov. Minka Mikličeva je podala točno in jasno sliko o delegacijskem zbo rovanju Zaveze. Culi smo mnogo »našega«, a doslej neznanega. Hvala ji! Z zanimanjem smo poslušali predavanje tov Flereta »o delovni šoli«. Vodilna misel temi je bila: »Združenje ročnega dela z duševnim delom!« Učitelj poučuj nazorno, oziroma otroci naj se uče potom nazornosti! Nazornost pa bodi ročno delo učencev, a ne učitelja! Otrok naj se ne uči le po besedi, ampak po lastnem prepričanju — po delu samem. Referent navaja v primere predmete ljudsko-šolskega pouka in obravnavo teh po zapisani »vodilni misli«. -■- Slušatelji smo pazljivo poslušali predavanje, kar je v zahvalo referentu izra zil predsednik. — Nadalje se je v živi debati obravnavala točka, zbok koje je predsednik na poziv vodstva Zveze sklical zborovanje. Predlogi, ki so se tozadevno izrekli, so bili objavljeni omenjeni organizaciji o priliki odborove seje dne 31. oktobra v Celju. Tudi slednja točka »slučajnosti«, je bila zanimiva. V domačem tonu, v tonu učitelja smo se pogo vorili o mnogih točkah, zadevajočih naš delokrog v prid šoli. — S presrčno željo, da se 19. novembra zopet vidimo v Gomilskem, zaključi tovariš predsednik lepo uspelo zborovanje. Njegova želja 1 želja vseh je, da se »društveni tujci« pri društvu udomače! — Vsak učitelj Ijodi ne le gledalec) ampak delavec stanovske organizacije! Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem daje svojim članom na znanje, da v Lehrerbundovi odborovi seji dne 3. t. m. zaradi ključa za razdelitev draginjske doklade za 1914 ni prišlo do definitivnega sklepa. Od nemškega Ver-banda sta bila prijavljena dva predloga, od katerih se je eden skoraj popolnoma vjemal s predlogom slovenske Zveze. V štiri ure trajajoči debati o obeh predlogih se je navedlo toliko točk za in proti obema predlogoma, da je končno postala situacija malone vsem odbornikom Lehrer-bunda nejasna. Zaradi tega se je sklenilo, zadevo za kakih 14 dni odgoditi, takrat sklicati novo Lehrerbundovo sejo, v njej predložiti natančen računski material za oba predloga ter poročati o izvedljivosti obeh predlogov. Takrat se bo potem Leh-rerbund odločil._ Politiški pregled. * Nova brambna predloga. Vlada je predložila državni zbornici novo bramb-no predlogo, po kateri zahteva 31.300 vo-aških novincev več, in sicer v armadi 16.500, v vojni mornarici 1500, v avstrijski deželni brambi 7300 in pri ogrski deželni brambi 6000. Slična predloga je bila istodobno tudi predložena v ogrskem državnem zboru. * Aktiviranje rezervnih častnikov pri deželni brambL Ker pri deželni brambi primanjkuje veliko subalternih častnikov, tako, da dela službo pri mnogih stotnijah le en subalterni častnik, namerava de-želnobrambno ministrstvo aktivirati večje število rezervnih častnikov aspirantov. * Nemški častniki za turško armado. Pariški listi poročajo iz Carigrada, da se je predsinočnjim sklenila med turško vlado in nemškim veleposlanikom pogodba, po kateri se sprejme v turško vojsko nemško vojaško odposlanstvo za vežba-nje turških vojakov. Na čelu nemških inštruktorjev bo general z obsežnimi pooblastili. * Bosenska kriza. Pogajanja med hrvaškimi in muslimanskimi poslanci glede delamožnosti bosanskega sabora so končana. Na konferenci je prišlo do popolnega sporazuma. Izdan je bil komunike, ki poživlja vlado, naj čimprej izposluje pred-sankcijo jezikovnega zakona, skliče sabor in predloži predlogo o znani reformi, ki bo varovala tako interese kmetov kakor turških ag. Ce vlada izpolni te zahteve, potem se Hrvati in muslimani zavežejo, da stopijo v vladno večino v saboru. Obrambni vestnik. Iz sežanskega okraja nam pišejo: Vsa znamenja kažejo, da smo učitelji le zato tu, da igrajo kraški magnatje z nami svojo frivolno igro. Delavcev se boje, pred uradništvom imajo rešpekt, kmetu-trpinu je bolje reči »ljubi prijatelj« nego tepec, in tako ostanejo končno le še učitelji, ki so izročeni na milost in nemilost njihovemu cinizmu. Priznavajo sicer radi, da smo »kulturni pionirji«, zato pa sklepajo z neizprosno, njim lastno cinično logiko, da smo ravno zaraditega neumni dovolj, da nam lahko zalučajo v obraz vsako nesramnost, da je le zavita v papir z etiketo: »pionirjem kulture«. — Najnovejša taka nesramnost se je zgodila na zadnji seji c. kr. okr. šolskega sveta v Sežani. Lansko leto smo imeli učitelji na Sežan-ščini briljantno draginjsko doklado v približnem znesku mesečnih 6 K — reci in piši: šest kron, učiteljice pa ne niti celih 5 K (pet kron) na mesec. Naši brihtni magnatje, vsi izkušeni živinorejci, vedo seveda prav dobro, da so postali v zadnjem času otrobi za nekaj vinarjev cenejši. In imenitna misel: Naša živina izhaja lahko bolji kup, ergo izvira iz tega z vso neizprosno njihovo cinično logiko, da bodo zaradi tega tudi pionirji prosvete lahko nekoliko omejili svoj konsumpcijski kapital za vsakdanji kruhek. Njihova (živinorejcev) brezstidnost garantira za pravilnost premis, njihova bistroumnost za pravilen sklep, torej summa summarum: otrobi cenejši — draginjska doklada črtana, in tako bomo letos brez draginjske doklade! — Toda s tem seveda ni še končana vsa skrb sežanskih »živinorejcev«. Dobro vedo namreč, da se rentira v hlevu le zdrava živina. Zato so v svoji živinorejski modrosti sklenili, da sme vsaka »kravica«, ki bi bila toliko bolna, da bi mogla absolutno in to na podlagi zdravniškega izpričevala dokazati, da je zaradi vednega intenzivnega izmolzanja tako izčrpana, da potrebuje poleg otrobov še kakega drugega močnega krmila, da sme torej vsaka taka »kravica« prositi iza Laginjsko doklado. S tem novim sklepom seveda ne dvigne že neki prejšnji tozadevni sklep okr. šolskega sveta, da se vsak bolan učitelj lahko obrne s prošnjo za podporo iz bolniškega fonda okr. šol. sveta. — Tako pretresano, za dobro spoznano in zato sklenjeno na seji c. kr. okr. Šolskega sveta v Sežani dne 30. oktobra na dan sv. Klavdija, ki bo proglašen od letos naprej za patrona domače živine, 1913 let po Kr. rojstvu. = »Pons asinorum«. Pod tem naslovom piše »Sava«: Duhovnik dr. Janez Evangelist Krek je napisal v »Slovencu« le pred kakimi 17 leti pamflet pod imenom »Pons asinorum« (Oslovski most), s katerim je hotel osramotiti slovensko učiteljstvo na najgrši način. Vsa javnost se je zgražala takrat nad tem nečuvenim napadom. Med temi je bil najglasnejši takratni kurat ljubljanske prisilne delavnice, duhovnik Anton Koblar. Nekemu svojemu naprednemu prijatelju je pisal pismo naslednje vsebine: »Danes sem čital v »Slovencu« ostudni napad na slovensko učiteljstvo. Pons asinorum! No, kaj tako nesramnega tudi v židovskih časopisih ne najdem. Bodete pač vsi učitelji pokazali škofovim slugam, da zna dolgoušec tudi krepko brcniti nazaj! Solidaren protest vsega učiteljstva bi bil na mestu!«... No, takrat je bil ta kurat še velik liberalec na božjem svetu. Zgolj volilni glasovi listih preklicanih naprednjakov, na katere meče danes iz varnega kotička ogenj in žveplo, so mu pomagali do liberalnega državnozborskega mandata. Če pa je bil tedaj bogatajec, brezverec in nekrščanski človek, to sedaj kot klerikalni dekan on sam najbolje ve. To pismo se je tekom časa že parkrat objavilo. Toda, kadar pridejo te besede na svetlo, vsakokrat postane bivši kurat iz prisilne delavnice bolestno nervozen. 2e 17 let je od tega, pa še ni miru pred tem pismom. Saj ni čuda, če je tako silno preplašen in vznemirjen. Dr. Krek ne pozabi tako hitro onega, ki je kdaj kaj slabega pisal o njem. Zapisana in objavljena beseda ostane. In zopet to pismo, pa ravno zdaj pred volitvami! Mandati za splošno kmetsko in mestno kurijo — vse je izpraznjeno. E, dr. Krek je še vedno upliven voditelj klerikalne stranke! Svet se obrača, tako se pa vendar ne obrne, da bi se na višjem mestu, kjer se odajajo mandati, za vedno pozabilo, kar se je enkrat napačno storilo. Ta prepereli oslovski most se še sedaj ni podrl in še vedno noče biti pozabljeno ono protestno pismo. Kaj pa, če bi resno mislili doli v Ljubljani pri izvrševalnem odboru klerikalne stranke, da tiči v bivšem liberalnem državnem poslancu ne-vzdržema nekaj bogotajskega, nekaj brez-verskega in nekaj protikrščanskega? Škofovi sluge ne pozabijo tako hitro dol-goušcev, oni znajo še vedno krepko brcniti nazaj.« — Mi dvomimo, da bi se nekdanjemu liberalcu in sedanjemu klerikalnemu agitatorju dekanu Koblarju izpolnila želja, da bi prišel v deželni zbor. Duhovnik dr. Žitnik je namreč dejal na klerikalnem shodu v Vipavi dne 26. oktobra t. 1., da je že sedaj bilo dovolj duhovnikov v deželnem zboru. Dekan Koblar se bo torej moral zadovoljiti tudi poslej v svoji klerikalni suknji samo z zabavljanjem, natolcevanjem in z grenko-sladkimi spomini na dobo svoje liberalne Politiške kariere. Hic transit gloriamundi! = Tržaška »Edinost« in ljubljanski »Dan« vodita že nekaj časa hudo polemiko. Ni naš namen niti naša naloga, da ki preiskovali, v koliko je ta peresni boj opravičen ali ne. Toda eno moramo reči: Tržaška »Edinost« |e v tem boju segla v ženljivi slogi pod pazduho ljubljanskemu »Slovencu« ter maha z vehementno silo Po — Učiteljski tiskarni! — Nam ni znano, kdo ima pri »Edinosti« glavno besedo, a vsekakor je treba tamkaj napraviti red, da ne bodo tržaški časnikarji neženirano pačili svoje polemike našega zavoda ter «rez opravičenja in povoda pikali »ljudi, se s ponosom imenujejo — vzgojevalci Jaroda!« (Glej »Edinost« št. 302 z dne p- oktobra t. 1.) — Naj zadošča za danes naš vljudni opomin. To je res čudno, se vsak tako rad zaleti v našo tiskar-n°> kadar mu zmanjka dokazov! V tem Cenem rokodelstvu so si enaki vsi naši "Prijatelji« v Trstu in v Ljubljani! — Si-Cer pa vemo popolnoma pozitivno, da yzbuja zaletavost »Edinosti« javno kritiko med tržaškim učiteljskimi in neučitelj-skimi krogi! Naj jo nauče manire! ** Govorniške vaje v srednjih šolah. Z Dunaja nam poročajo: Naučni minister dr. Hussarek je izdal z ozirom na željo javnosti, da naj se ne goji spretnost v prostem govoru le pri visokošolcih, marveč tudi pri srednješolcih, deželnim šolskim svetom odlok, s katerim zopet priporoča, da naj se izvajajo navodila učiteljstvu v novem učnem načrtu za gimnazije in realke glede na skrbno in metodično gojitev govorništva. Po teh učnih načrtih naj se govorniške vaje prično že v spodnjih razredih tako, da se predna-šajo na pamet priučena vzorna čtiva, da naj se prednaša proučeno učno gradivo in čtivo tako, da se v višjih razredih polagoma poizkusijo prosti govori. Ne samo v učnem jeziku, marveč tudi v drugih učnih predmetih naj se učenci navajajo, da se bodo navadili v zvezi in jezikovno pravilno izražati svoje misli. Četudi ne dopusti obsežna tvarina posebnih vaj v govorništvu, naj se nudi učencem v okviru celega pouka — osobito v višjih razredih — prilika, da se poizkusijo v prostih govorih o predmetu, ki si ga sami izvolijo s pomočjo učitelja. Naloga učiteljev je, da take govorniške vaje z uporabo primernih metod osobito pri čitanju oratoričnih mojstrskih del iz stare in nove dobe formalno in stvarno uspešno izvedejo. Priporoča se tudi, da prirejajo učitelji čitalne in predavalne krožke učencev izven učne dobe, kar se posebno lahko izvede v internatih. Srednješolski vesti)ik. mi t* ^'"dvajsetletnica slovenskih pa-¡,, «a gimnaziji v Mariboru. Dne 30. y-|.1Ja 1914 mine 25 let, odkar so ustano-rim sl°Y.ensko " nemške vzporednice šti-nižjim razredom c. kr. višje državne simnazije v Mariboru. Slovenska Šolska Matica. Slovenska Šolska Matica. Knjige za leto 1913 se tiskajo in bodo izšle prihodnji mesec. Da nam bo mogoče sestaviti po-polen imenik članov, prosimo gg. poverjenike, da se požurijo z nabiranjem članov. Najpridnejši poverjeniki so v Trstu in na Goriškem, ki imajo (razven dveh na Goriškem) že vse v redu. Najpožrtvoval-nejši izmed vseh poverjenikov je pa pač gospod šolski svetnik Fr. Plohi, ki je nabral v Gorici (mesto) 223 članov. Na Kranjskem se je šele 7 poverjenikov odzvalo prevzeti stanovski nalogi, 15 pa še ne. — Na Štajerskem je nekoliko bolje; tu smo prejeli imenike iz 12 poverjeni-ških okrajev, iz 15 okrajev pa še ne. — Iz Istre nam tudi primanjkujejo še vsi podatki. Namesto g. učiteljice Čeh - Kljun je za voloski okraj poverjenica gdč. Terezija Sikošek, učiteljica v Hrpeljah. Na Kranjskem je za kamniški okraj namesto umrlega Lovro Letnarja postal poverjenik g. Tomo Petrovec iz Jarš; v novomeškem okraju je pa prevzel poverjeni-štvo g. Davorin Matko iz Toplic. Koncem meseca bomo objavili imena vseh poverjenikov, ki so nam že vrnili izpolnjene nabiralne pole. Kranjske vesti. —r— Izobraževalni tečaji v Kranju. Mestna občina Kranj priredi tekom šolskega leta 1913'14 izobraževalne tečaje, pri katerih se bodo poučevali predmeti: slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, la-Ščina, francoščina, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo in obrtno računstvo; za deklice se namerava uvesti tudi poseben tečaj za ročna dela. Tečaji so namenjeni deklicam, ki so odrasle ljudski šoli, trgovcem, obrtnikom, delavcem itd. Učnina znaša mesečno 2—3 K za vsak predmet; delavci so učnine prosti, tako tudi ubožni udeleženci. Pouk se vrši v popoldanskih in večernih urah v gimnazijskem poslopju. Za vsak predmet se mora oglasiti najmanj 10 udeležencev. Na tečajih bodo predavali: dr. Simon Dolar, Jožef Marn, dr. Franc Mischitz, Makso Pirnat, Vilko Rus. S temi tečaji hoče mestna občina ustreči splošni krajevni potrebi in željam, ki so se večkrat izrazile. Tečaji bodo trajali vse šolsko leto. —r— C. kr. pletarska šola v Radovljici napreduje vedno lepše. Kakor kaže dosedanje zanimanje, upa vodstvo te c. kr. pletarne, da postane ravno pletarstvo v kratkem času plodonosna domača industrija ne le Radovljice in njene okolice, temveč vse Gorenjske. Letošnje šolsko leto se je sprejelo zopet nekaj novih učen cev in učenk, a sprejme se jih še nekaj, ker so zahteve po pletarskih izdelkih vedno večje. Pogoji za sprejem so: do polnjeno 14. starostno leto in ljudskošol-ska izobrazba. Umevno, da se jemljo tudi starejši vajenci, oziroma vajenke. — V c. kr. pletarni se uči izdelovanje vseh panog v to stroko spadajočih izdelkov, od najpreprostejše košare do najfinejših japonskih del. Poleg tega se izurijo obiskovalci te pletarne v vrboreji, t. j. o rigo-lanju, sajenju mladik, o rezanju kakor tudi lupljenju in sušenju mladik. S pfetarno, tu se poučuje zgolj praktično, je združena tudi pletarska šola, ki odgovarja nekako zahtevam obrtnonadaljevalnih šol. Tu se poučuje strokovno risanje, obrtno spisje, knjigovodstvo in računstvo kakor tudi nemščina. Pripominjamo še, da do-bivajjo učenci, oziroma učenke mesečno podporo, in lokalni odbor jim preskrbi po možnosti ceno hrano in stanovanje. — S c. kr. pletarno je združena tudi stalna razstava pletarskih izdelkov, kjer se lahko vsakdo prepriča na lastne oči, do kake spretnosti se pospno učenci te pletarne. Ti izdelki se lahko kosajo z izdelki vseh tuzemskih in inozemskih firm. Izdelki so vsi na prodaj. Na razpolago so tudi jako lični ilustrovani ceniki. —r— Razpisane učiteljske službe. Novomeški okraj: Nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Ambrusu, voditeljska mesta na enorazrednicah ,v Gabrji, Selu pri Šumberku, Šmihelu pri Žužemberku in Zvirčah, učna mesta na petrazredni dekliški šoli v Novem mestu, na trirazred-nici v Stopičah in v Podgradu-Mehovem. Rok do 20. novembra. — Logaški okraj: Učiteljsko mesto na štirirazrednici v Grahovem. Rok do 17. novembra Štajerske vesti. —š— Če prineseš klobas, dobiš dober klas. Nekje v brežiškem okraju uči-teljuje mož, ki je že pred leti izstopil iz učiteljskega društva. Njegova stanovska zavednost je torej velikanska. O priliki letošnje trgatve je rekel nekemu gospodarju: »Le prinesite mi dosti grozdja in mošta, veste, jaz sem še star učitelj in nisem tak, kakršni so ti mladi liberalni učitelji!« Mož je govoril prav! Napredni učitelji namreč rajše stradamo, kakor da bi tako nedostojno beračili. Radovedni smo, če sprejme mož draginjsko doklado, ki jo je priborilo napredno učiteljstvo? Mi trdimo, da ne! Kdor je drugega mnenja, plača groš. —š— Schulvereinska šola v Sevnici ob Savi se je letos skrčila iz trirazrednice v dvorazrednico. Vpisali so se le 4 novinci. Odkar ima Sevnica svojega Sokola, so si Slovenci priborili obrtno zadrugo in gasilno društvo. Da, da, če Sokol dvigne drzna krila!... —š— Odbor društva »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks« razglaša: Umrla sta dva stara člana, in sicer dne 8. oktobra Franc Rösch, nadučitelj v p., dne 23. oktobra pa Ivan Hyden, nadučitelj v p. — Donesek 4 K za ta 116. in 117. smrtni slučaj mora biti gotovo plačan še tekom meseca novembra. — Letos zaznamuje društvo doslej 9 smrtnih slučajev. (109.—117.) —š— Delo Südmarke. »Grazer Tagblatt« poroča: Pripr&ve za novo naselbino Südmarke v Rogatcu obetajo lep uspeh, posebno ker daje nemštvu mnogo ugodnosti deželno kopališče rogaške Slatina, kamor se naseljuje vedno več nemškega elementa. Südmarka upa in hoče izvesti trdno nemško kolonijo v Rogatcu in bo za utrditev nemštva v novem krogu postopala po dobro izvedenih načrtih. —š— Slovenščine se učijo. Graški nemški listi razglašajo: Tečaji za priuči-tev slovenskega jezika, ki jih prireja aka-demični narodno delavski odsek, se vrši vsak torek in petek od 6. do 7. ure zvečer. Začnejo se dne 28. oktobra v slušal-nici vseučilišča VIII. (t. nadstropje). — Nemci izpregledavajo, da brez slovenščine ne gre. Ali bodo tudi spoznali, da potom nemškega šulferajna zabranjujejo slovenski deci pouk celo v ljudski šoli. Goriške vesti. —g— S Tolminskega nam pišejo: Učiteljska društva naše dežele pridno zborujejo, samo naše spi spanje pravičnega, kakor bi se nam godilo kar najbolje. Druga društva zborujejo po večkrat letno, naše je pozabilo celo na redni občni zbor. Ni čudo, da nas zgoraj nič ne upoštevajo. Zganimo se vendar tudi mi, za-htevajmo svojih pravic, kakor smo jih zahtevali in se zanje borili nekdaj, pokažimo, da smo zreli možje, in gori bodo morali obrniti račune! — Živo se spominjam svojega vstopa v učiteljski stan, s kakim veseljem sem se prostovoljno, ne čakajoč vabila vpisal v naše društvo. In sedaj? Zadnja leta je nanovo vstopilo v naš stan znatno število novih učnih oseb, ki jim je naše društvo preslabo. Mnoga vabila in pregovarjanja nič ne izdajo. Čudim se temu tem bolj, ko čitam, kako vneti in navdušeni so bili kot dijaki in abiturijenti. Mladi tovariši in tovarišice, vedite, da bo korist od naših organizacij večja za vas kakor za nas, zakaj mi odhajamo, a vi šele prihajate! Tržaške vesti. —t— Izredna petindvajsetletnica Zadnja štev. »Slovenskega Branika« piše: »Dne 9. listopada t. 1. poteče 25 let, odkar poučuje na družbenih šolah pri Sv. Jakobu v Trstu gdč. Josipina Delkinova. Jela je službovati v oni dobi, ko je bila slovenska šola v Trstu v razvoju in ko so narodni nasprotniki izkušali onemogočiti šolo z raznimi spletkami. A ne glede na to je gdč. vztrajala na svojem mestu in z vzorno marljivost}® pripomogla šoli do ugleda. Tekom 25 let jej ni dalo samo družbeno vodstvo, nego tudi šolske oblasti večkratno pohvalo za vzorno delovanje v šoli. Naš list se skromno spominja prvega takega dogodka na družbeni šoli in se klanja vrli narodni vzgojiteljici z najsrčnejšo čestitko!« — Tudi mi se radostno pridružujemo tej čestitki! —t— Na dekliški šoli na Acquedottu v Trstu je bila imenovana za suplentko gdč. Ana Čokova. —t— Število otrok v tržaških druž-binlh šolah je zopet naraslo. Dokaz temu so številke, ki jih navajamo po posameznih šolah in razredih. — Šestrazredna deška šola pri Sv. Jakobu šteje: I. razred 138 (a 46, b 46, c 46); II. razr. 128 (a 63, b 65); III. razr. 112 (a 56, b 56); IV. razr. 88 (a 44, b 44); V. razr. 44; VI. razred 62, skupaj 572 učencev. — Petrazredna deška šola na Acquedottu: I. razr. 88 (d 44, e 44); II. razr. 70; III. razr. 84; IV. razr. 62; V. razr. 27, skupaj 331 učencev. — Sedemrazredna dekliška šola na Acque-dottu: I. razr. 108 (a 54, b 54); II. razr. 83; III. razr. 85; IV. razr. 87; V. razred 69; VI. razred 75; VII. razr. 51, skupaj 558 učenk. — Šestrazredna dekliška šola pri Sv. Jakobu: I. razred 166 (a 52, b 57, c 57); II. razr. 107 (a 57, b 55); III. razr. 109 (a 55, b 54); IV. razr. 81 (a 40, b 41); V. razr. 79 (a 38, b 41); VI. razr. 70, skupaj 612 učenk. — Tržaške družbene šole štejejo 37 razredov in 2073 otrok. Istrske vesti. —i— Tovariše in tovarišice Koprskega in Voloskega okraja zadnjikrat opominjam, naj pošljejo članarino za Slovensko Šolsko Matico vsaj do 8. novembra poverjenikoma za Koprski okraj tov. Fr. Venturiniju, nadučitelju v Boršt, za Voloski okraj gospici T. Sikošek, učiteljici v Hrpelje. Pripominjamo, da so se do sedaj v celem okraju priglasili 4 Člani, kar ne dela posebne časti učiteljstvu! Splošni vestnik. 4227 slovenskih otrok se šola in vzgaja sedaj s pomočjo Družbe C. M. — Dolžnost zavednih Slovencev je, da ne odreko tej koristni šolski družbi svoje podpore! Vsi ti tisoči otrok bi se brez C. M. D. ne mogli šolati v slovenskem jeziku in duhu! Sijajni poljski zgledi — Slovencem. Poljaki na Pruskem nadaljujejo z uspehom svojo obrambno borbo proti pruskemu nasilstvu. O tem pričajo vedne tožbe istih hakatistov samih o nezadostnih uspehov njihove borbe za uničenje Poljakov. Čelo pruski vladi očitajo, da je preslabotna v zatiranju Poljakov, oziroma v izvajanju razlastitvenega zakona. Vzrok temu pa je dvojen. V prvo nima vlada dovolj nase Ijencev na razpolago, ker jih jemlje samo iz vrst protestantovskih Nemcev; a v drugo — in to je glavno — se Poljaki krepko in uspešno branijo! Vzlic vsem težavam, ki jih jim stavljajo pruski izjemni zakoni, razvijajo poljske banke za parceliranje najuspešneje delovanje. Jako so se povišale v minolem letu hranilne vloge: .za I,674.580 mark in so znašale na koncu leta 19,804.000 mark. Vrednost nepremičnin poljskih bank na Pruskem je znašala koncem leta okroglo 7,000.000 mark. Čisti dobiček je znašal nad 660.000 mark. Koncem leta so imele banke 9700 jutrov zemlje. Na novo so nakupile 7500 jutrov, a to deloma tudi iz nemških rok. Prodale so II.000 jutrov, vse to pa le v poljske roke. — Veliko je zadoščenje, s katerim pozdravljamo uspešnost borbe Poljakov na Pruskem proti germanskemu nasilju.i Pozdravljamo te uspehe, ker so naši bratje po krvi, ki se tam bore za svoj obstanek, za življenje ter za najvišje pravo vsakega živega bitja; in pozdravljamo borbo Poljakov proti silnemu sovražniku posebno še zato, ker so ti uspehi proti vsej nemški premoči v tolažljiv pouk vsem malim narodom, ker pričajo, da tudi maloštevilnemu narodu ni treba obupavati, ako zna svoje sile ujediniti in prav organizirati za skupno obrambo. Narod, ki je znal združiti svoje sile, duševne in materialne, ter jih kompaktno stavlja v službo svoje obrambe kakor naroda: tak narod je kakor v trdnjavi, ki more kljubovati močni vojski. Če pa narod, ki je majhen po številu, še cepi in s cepljenjem ubija še tiste male svoje sile, potem seveda je kakor razpršena vojska, ki jo sovražnik goni pred seboj preko poljan. Nikjer mu ni odmora, nikjer zavetja, nikjer opore! Ziv zgled za to smo mi Slovenci. Razca-pili smo se, nikjer ni točke, kjer bi bile naše sile koncentrirane. Zato nas more sovražnik poditi pred seboj, to je, invazija tujinska sega vedno globlje v deželo. Razgled po šolskem svetu. — Za drugo češko univerzo v Brnu. Zveza češkega dijaštva je sklenila prirediti demonstracijsko stavko v prilog ustanovitvi druge češke univerze v Brnu. Zveza pozove tudi vse ostalo slovansko dijaštvo na vseh avstrijskih visokih šolah, da se pridruži temu štrajku. Na Dunaju se vrši dne 11. t. m. veliko manife-stačno zborovanje slovanskega dijaštva, na katerem bo govoril prof. Srdinko. —■ Afera prof. Plečnik - Bauer. Dne 4. t. m. so imeli slušatelji praške umet--nlške akademije zborovanje, na katerem so sklenili, fla stopijo v znak simpatij z dunajskimi slušatelji umetniške akademije, ki so stopili zaradi neimenovanja prof. Plečnika za naslednika arhitekta Bauerja v štrajk, tudi oni v stavko, in sicer do konca tega tedna. — Kakor se kaže, slušatelji dunajske akademije še vedno ne mislijo nehati s štrajkom. Profesorski zbor je dal nabiti v avli naznanilo, da je predlagal dvakrat, in sicer pri-mo et unico loco prof. Plečnika, a je vlada predlog zavrnila, zaradi česar ji je moral ugoditi v toliko, da je z večino, in sicer šele secundo loco prisodil kvalifikacijo tudi prof. Bauerju, ki je bil sedaj tudi imenovan. Prof. Plečnik je brzojavil dunajskim slušateljem, da naj se iz prijateljstva napram njemu uklonijo akademičnim oblastim._ Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska »Učiteljska tiskarna' v Ljubljani. !>r»<1iii razpisi učiteljskih služb. Št, 2570. Kranjsko. Na trira?redni ljudski šoli na Dovjem se bo stalno namestil« služba učitelja. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 30. novembra 1913. Prosilci za stalno naioežčenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolng telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr, ekfajni svet v Radovljici, dne 12, ektobra 1913. Knjigoveznica Anton Janežič Floržj anslsa ulica 1A se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko »padajočih IHNtlHMMHIN HHMN d©!® WHHWmHUHHIIIIH Pri večjih naročilih 10*/0 popusta. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le «ebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani. registrov (»druga s omejenim i»mstvom. Promet do 31. oktobra K 149.224*22. Uradne ure: Vsak čet,-tek od "/,3.—1/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brei vpošiljatve navedenih nuamk se ue odgovarja. Anton Krušič, krojaški mojster in trgovec TT Gr-orlci Tržaška \ilica šte^r. v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa it. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. Knjigoveznica Iv. Bonač Ljubljana, Selenburgova al. priporoča vsakovrstna kpjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno. Najizvrstnejše in najboljše ta m b urice izdeluje in razpošilja Prva sisečka ročna izdelovalnica tamburic J. Stjepušin Sisek. Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, kitate, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica', ki prinaša razun pouka tudi krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K. FAFF šivalni stroj je najboljši šivalni stroj sedanjosti. 10 letna garancija. ===== Pouk v vezenju brezplačen. Cenilci ssa,stoaa.j iaa. poštnine prosto. Specialna trgovina šivalnih strojev in koles = Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. = .Vok FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9 Izprašani optik. Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev LJ. d. 0č«la;ia;ščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnscft, Ooerz, Zeiss l.t.d. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka!! Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej vze«ft.v Gospodinjite najceneje ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom". In zakaj? Ker „pravi :Franck" poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek. mp «7/25.6« Ali ste že član društva »Jubilejska samopomoč' ? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHME1DEK, učitelj v Krtini, p. Dob. i; P. n. učiteljstvn in slavnemu občinstvu se priporoča Kavarna „EVROPA" v Ljubljani, na Dunajski cesti. Xa razpolago je „Učiteljski TovariS" in vsi dru*i slovensU ter velika izbira tnjib časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je vedno kar najbolje preskrbljeno. Anton Tonejc, kavarnar. " 1..... 1 i 1 I ! i 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i i 1 i i 1 1 k Ferdinand Palovec konces. zobotehnik naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5 (poleg Kmetske posojilnice) ^^ zobotehniški atelje ^^ in se priporoča v obilen poset. Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. d Barhenti, flanele, seflri, plketl, kanefasf, kepr. T7"se preslsrbi M. JI R SOVA == učiteljeva soproga == Platno, damaski, robci, brisače, rjuhe, vsa oprava. lastnica ročne tkalnice v Novem Hradku Md ^ffif 16 4=0 m. ostao^LlroTr za SO TZ £ra,n.lro- Neugajajoče vrnite. Učlteljstvu popust. Vzorci franko.