!| KOROŠKI ČASOPIS 96 Leto VI, 20. september 1996, cena 200 SIT z nami po PRAVI POTI... KOPA Računalniški inženiring d.d., Kidričeva 14, Slovenj Gradec, Tel. (0602) 42-626, Fax. (0602) 43-758 (Selovi+e rešitve inj-ormacijskik sistemov za podjetja CJnjemmacijski sistemi za tr*0ovmsko m gostinsko dejavnost * * * Sistemi za video nadzor * * * Osebni računalniki, računalniške mreže, multimedia, tiskalniki Pn/,3 prava računalniška trgovina na Roroekem Za Vas od 25.9. odprta vsak dan od 9. do 17. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Velika izbira računalniške opreme, CD-plošč z igricami, izobraževalnimi in komercialnimi programi, preiskusi, predstavitve... /COP/V RAČUNALNIŠKI INŽENIRING-HIŠA BISTRIH REŠITEV DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD ZUzUJ-Tj 2>03ž© os*] UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/83-641, 83-652 tel.: 0602/42-551, 42-553, 42-591 Karikirano Septembrska seja slovenske vlade v Mariboru Se ne pomeni, da bo stekel postopek za preselitev prestolnice iz Ljubljane. Tudi seje občinskega sveta občine Ravne-Prevalje v družbenem domu na Prevaljah ne pomenijo, da je sedež skupne občine v tem kraju. Občani so lahko veseli, da ima občina sedež v Ravnah in seje sveta na Prevaljah: tako se nihče ne počuti zapostavljenega in sta oba kraja enakovredna. Nekaterim pa vrag pri.šepetava, da je samostojnost več vredna od enakopravnosti! Zakaj dva lepo zaokrožena kraja v eni občini? Javna razprava o samostojni občini Prevalje je potekala sredi jubelej-nih jesenskih srečanj, na sam DAN OTROŠKEGA VESELJA. Sklicatelji so prepričani, da pomeni povezava z nedolžnimi otročički dober znak in da bo ločitev Prevaljčanov in Ravenčanov potekala sporazumno. Blagor njim, ki to verjamejo. Pozabljajo pač na kamen spotike, ki tiči v Dobji vasi. Mejniki vzdolž katastrske občine niso vkopani tam, kjer bi želeli nove občinske meje. Prestavljanje mejnikov pa je pravo prekletstvo. Že Aškerc je opozarjal na peklenske muke prenašanja mejnikov. Seveda, če so bili prestavljeni skrivaj. Če pa se prestavljajo javno, s soglasjem vseh prizadetih, je to otročje lahko opravilo? Tako upajo tudi tisti,ki se pripravljajo za vlogo župana. Menda kandidatov kar mrgoli. Konkurenca je dobrodošla. Lepo bi bilo, da bi svoje programe predstavili čimprej, da bi se občani laže odločili na referendumu za samostojno občino. Ločitev skupne občine kar tako, brez tehtnih obljub, množic ne pritegne. Želje in obljube morajo biti vabljive, zveneče in sploh naj... naj... Prevaljčane pa nekaj vseeno skrbi. V kraju namreč ni policijske postaje. Kdo bo čuval novega župana pred razjarjenimi občani, ko bodo zahtevali izpolnitev obljub?Q TIK • Mož ima svofo logiko, Se bolj pa ima logika svojo mož. • Pri pravilnikih boš našel najmanj pravice. • Ljudje težimo k popolnosti, zato pa nekateri težijo do popolnosti. • Denar mora krožiti. Okrog revežev to res polne. • Človek ima izrazit smisel za nesmisel. NIKO VSEBINA X Kadmij v zemlji, svinec v laseh 4 X Zgodba o (ne)uspehu 5 X Prevalje za svojo občino? 6 X Vendar dividende iz Kormetala 8 X Kramljanje z Mitjem Šipkom 10 X Slovenj Gradec slavi 12 X Poiščite se v Prepihu 22 X Vse o radeljskem sejmu 24-25 X Varna pot v šoio 32 Na naslovnici: Radlje ob Dravi Foto: Anka PREPIH Koroški aisopls. Izdaji ČZP Volane d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvixle iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek (xl prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Bila so lem, ko so v zgornjem delu Mežiške doline najrazličnejše strokovne ustanove raziskovale vpliv svinca na ljudi in okolje. Velikokrat so raziskave potekale nepovezano, rezultati mnogokrat javnosti niso bili znani ali so bili celo prikriti in zamolčani. V zadnjih letih se strokovna javnost za to področje ni več zanimala, saj so usahnili denarni viri, ki so v preteklosti spodbujali te raziskave. Tako je bila prekinjena kontinuiteti strokovnega zasledovanja vpliva dejavnosti mežiškega nidnika na okolje, kar pa še zdaleč ne pomeni, da teh vplivov in problemov ni več. Ravno nasprotno: ekološki problemi v Mežiški dolini postajajo prvovrstno ekološko in politično vprašanje, saj se ekološki kolapsi kar nizajo, od ekološke katastrofe na Glančniku, radona v jami mežiškega rudnika, prekomernega onesnaževanja žerjavske topilnice, poletnega ožiga gozda v Črni in okolici, do ponovnih znanstvenih potrditev starih in znanih ekoloških problemov, kot so vsebnosti svinca, cinka in kadmija v zemlji in rastlinah. POGLED V PRETEKLOST Pred letom 1990, preden so v Rudniku Mežica ukinili redne raziskave vpliva njihove proizvodnje na okolje, so določevali svinec, dnk in kadmij na enajstih lokacijah v širšem in ožjem področju okrog industrijske cone. Vzorčili so v treh globinah, to je do 10 centimetrov, od 10 do 20 centimetrov in od 20 do 30 centimetrov. V vseh primerih težkih kovin velja, da je največja koncentracija v vrhnjih plasteh zemlje in v okolici vira onesnaževanja. Rezultati iz tega obdobja so prikazani v miligramih težke kovine na kilogram zemlje in za svinec je bila maksimalna dopustna koncentracija v zemlji 100 miligramov v kilogramu tal. Ta vrednast je bila na vseh enajstih lokacijah v Mežiški dolini krepko presežena. Na globini od 0 do 10 centimetrov najbolj izstopata lokaciji Kodam pri Rudarjevem z 1336 mg svinca v kilogramu zemlje in Žerjav z 1026 mg/kg. Na obeh lokacijah se v globini od 10 do 20 centimetrov vsebnost svinca v zemlji zmanjša na 535 mg/kg oziroma 450 mg/kg, v globini med 20 in 30 cm pa na 186 mg/kg oziroma 243 mg/kg. Maksimalna dopustna koncentracija cinka v zemlji je 300 miligramov v kilogramu zemlje in na enajstih merjenih lokacijah te vrednosti niso bile prekoračene. Maksimalno dovoljena koncentracija kadmija pa je določena na 2 miligrama v kilogramu zemlje, na globini do 10 centimetrov pa je bila ta meja prekoračena na vseh enajstih lokacijah, najbolj spet pri Kodrunu v Rudarjevem z 12,67 mg/kg in v Žerjavu s 6,86 mg/kg. Te meritve datirajo še v osemdeseta leta, to je v čase bivše Jugoslavije, opravljal pa jih je MEŽIŠKA DOLINA: KADMIJ V ZEMLJI, SVINEC V LASEH zagrebški Inštitut za medicinska raziskovanja in medicino dela. RAZISKAVE POSEBEJ ZA POLENO IN OKOLICO Na ta problem pa je ponovno opozoril svet občine Mežica, ki je na eni od spomladanskih sej sprejel sklep, da je potrebno analizirati tla okrog odlagališča metalurških odpadkov na Glančniku, kjer je v začetku tega leta bila velika ekološka katastrofa. To delo so prepustili najbolj poklicani slovenski ustanovi, to je Centru za pedologijo in varstvo okolja pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani, kcxrrdinator projekta pa je bil profesor dr. France Lobnik, ki je na tem področju tudi svetovna avtoriteta. Profesor Lobnik je s svojimi sodelavci nedavno predstavil rezultate preliminarnih raziskav tudi občinskim svetnikom Mežice. Rezultati kažejo, da so vsebnosti svinca, cinka in kadmija v vrtovih nekajkrat nad najvišjo dopustno mero, strokovnjaki pa na osnovi obstoječih rezultatov menijo, da ni nujno, da bi bila tako povečana vsebnost težkih kovin posledica te ekološke katastrofe. Brez dvoma pa je posledica več stoletnega nidarjenja in predelave ničle v tem koncu. Profesor dr. Franc Lobnik je k sodelovanju pri tem projektu povabil tudi Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboni in Kemijski inštitut v Ljubljani. Po prvih analizah so posumili, da je prišlo do napak pri vznrčenju, zato so strokovnjaki Centra za pedologijo sami vzeli vzorce. Toda tudi dnrgi vzorci in druga analiza so pokaza- li, da so bili prvi vzorci vzeti v skladu z navodili, izkazalo pa se je, da težke kovine v zemlji in rastlinah izstopajo mimo tistih normativov, ki jih določa posebna vladna Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmeti-jskilt zemljišč in gozda. Ta je postavila vrednosti v mikrogramih težke kovine na gram suhe zemlje: za kadmij dva, svinec sto in dnk 300 mikrogrmov v gramu stillili tal, na Poleni pa je ta vrednost od dva do šestkrat večja. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora pripravlja novo Uredbo in v njej bo verjetno predpisano, da so v primerih, če je vsebnost kadmija večja od 10 mikrogamov v gramu zemlje, nujno potrebni ukrepi. Na Poleni so pri mostu izmerili 12,5 mikrograma kadmija v gramu zemlje. Profesor Lobnik je na seji občinskega sveta v Mežici dejal: -Pri pregledu vsebnosti cinka, svinca in kadmija ugotavljamo, da presegajo najvišje dopustne koncentradje za večkrat, od dva do šestkrat. Razlike so tudi med vzorci, tistimi, ki smo jih vzeli na Poleni pri mostu in drugimi, ki so bili odvzeti pri upravni zgradbi rudnika. Tla namreč vsebujejo več teh elementov, kot določa uredila. Če so ti elementi v zemlji, to še ni hudega, dnigiče pa je, če jih je preveč v rastlinah. Na vrtovih smo odvzeli tudi vzorce krompirja, korenja, fižola, graha in peteršilja. Ugotavljamo, da v teh analizah izstopa predvsem kadmij, manj svinec, še manj pa dnk. Ta dolina je bila precej raziskovana s strani mnogih ustanov, tudi ti trije elementi so bili raziskani v zemlji, živalih in ljudeh. Stari rezultati kažejo na to, da je onesnaženje prisotno tudi drugod v Mežiški dolini, kar lahko po svoje dokazuje, da onesnaženje na Poleni ni nujno povzročenna zaradi deponije, ampak je lahko zgodovinskega izvora. Desetletja nazaj so bile tehnologije slabše, če Foto: Tomo Jeseničnik pa je onesnaženje novejšega izvora, na to zaenkrat še ne znamo odgovoriti,-Dr. France Lobnik je nadaljeval, da je z dobrim pranjem vrtnin mogoče odstraniti tudi do 90 odstotkov vsebnosti svinca, seveda le tistega, ki se je zadrževal na površini rastline. Na drugi strani pa je akademik Lobnik nakazal tudi nekaj rešitev: ker lx> deponija morala biti do konca prilxxlnjega leta sanirana in v celoti prekrita z zemljo, obstaja lepa priložnost, di «Istranijo zemljo z vrtov in z njo zasujejo odlagališče met-alurških odpadkov. Namesto onesnažene zemlje bi vrtičkatjem pripeljali novo zemljo. Ena od rešitev je tudi povečevanje pH vred- Komentar nosti ml, br pri bdmiju pomeni, da je bd-mij s povečevanjem pH vrednosti manj dostopen rastlinam, s sajenjem listili vrtnin, ki sprejemajo manjše količine teh elementov oziroma s sprejetjem občinskega odlob, da na najbolj onesnaženih področjih določenih vitnin ne bi gojili. Prvi in najhitrejši ukrep je prav sajenje listili vitnin, ki sprejemajo manj bdmija, kar so pred leti priporočali tudi v Celju (Bukovžlak). Na tem področju bi lahko sadili in uživali paradižnik, fižol in krompir, odsvetujejo pa solato, špinačo, korenje, redkvice. Občinske svetnike Mežice je zanimalo, bko vpliva večja vsebnost težkih kovin v zemlji. Profesor Lobnik na to ni mogel odgovoriti, saj pravi, da za takšne odgovore ni strokovnjak niti za to pristojen. Vendar je znano in dobzano, da se nebtere bolezni pri bdmi-ju pojavijo na tisoč prebivalcev bolj pogosto v tistih okoljih, kjer so vsebnosti kadmija večje... Raziskave v Mežici bodo poteble tudi v prihodnje, tokrame analize je financirala občina, v prihodnje bodo skušali poisbti še dmge vire. Spodobilo bi se, da bi k temu kaj primaknili tudi tisti, ki so za to btastrofalno stanje najbolj odgovorni: aid-nik Mežica v vseh današnjih lastninskih variantah. Profesor Lobnik pravi, da bi bilo potrebno ugotoviti, kje so žarišča in območja, kjer je zemlja najbolj obremenjena s težkimi kovinami, da ne bi vsi in povsod v Mežiški dolini menili, da je zemlja pretirano onesnažena. Dejal je tudi, da je potrebno narediti osnovo za načrte, kaj je še potrebno narediti, da bi dobili ustrezne odgovore. Vendar je že na seji dejal, da bodo žal ti odgovori slabi, kar pa vedo že danes. Velikokrat se je omenjala tudi vloga države, ne samo pri finančni podpori projektom. Prof. France Lobnik je letos zgodaj spomladi Ministrstvu za okolje in prostor predlagal, da bi v Mežiški dolini in v delu Celja, kjer so vrtovi zelo onesnaženi, zamenjali onesnaženo zemljo in jo nadomestili z zemljo jz Savinjske doline, koder potekajo avtoceste. Realizirati takšen projekt pa ni tako enostavno, saj gre za program, ki ga bi ga morala podpreti vlada. Hektar zemlje, posnet do 20 centimetrov, tehta tri milijone kilogramov, obstajajo pa ocene, da bi v Mežici in Celju bilo dovolj 40 hektarov zemlje, da bi zamenjali najbolj onesnaženo zemljo. TAKO JE V MEŽICI, KAJ JE ŠELE V ŽERJAVU IN ČRNI? Že lansko leto pa se je analize okolja v Žerjavu in Črni lotil tudi profesor dr. Janez Stupar iz odseka za fizikalno kemijo in kemijo okolja Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, ki je preučevanju vsetrnosti težkih kovin v vodi, zraku in zemlji dodal za naš prostor novost - analizo las. Za raziskavo si je izbral Žerjav kot primer tradicionalnega in starega industrijskega središča, Ljubljano kot največje in glavno mesto ter Rakitno, majhno in čisto vasico na robu Ljubljane. Rezultati te raziskave pa tudi kažejo, da je v Žerjavu še vedno precej več svinca v zraku kot v Ljubljani in Rakimi. Tako je v kubiku zraka v Žerjavu 215 nanograma svinca (ng/m3), v Ljubljani 44 ng/m3 in na Raktini 5,8 ng/m3. Pri kadmiju med Ljubljano in Žerjavom ni bistvenih odstopanj, saj je v kubiku zraka v Žeijavu 0,43 ng kadmija, v Ljubljani 0,42, še bolj čist pa je zrak na Raktini, kjer so izmerili 0,19 ng kadmija v kubiku zraka. Dovoljena meja onesnaženosti zraka s svincem je en mikrogram na kubični meter zraka in v nobenem kraju zrak s svincem in kadmijem ni onesnažen preko dovoljene meje. Enako velja za vodo, kjer onesnaženost s svincem in kadmijem ne presega dovoljenih meja. Voda v Žeijavu vsebuje od 0,7 do 1,7 mikrograma svinca na liter vode, v ljubljani od 0,6 do 1,9 in v Raktini 0,3 do 1,8 mikrograma v litru vode. Zanemarljivo malo je tudi kadmija. Dovoljena meja onesnaženosti pitne vode s svincem je 0,05 miligramov svinca v litru vode, za industrijske vode pa 0,5 miligramov stanca v litru vode. Razlike pa so v obremenjenosti zemlje s svincem in kadmijem. V Ljubljani je bilo v vzorcu 48 mikrograma svinca v gramu zemlje, v Rakimi 35, medtem ko v Žeijavu kar od 500 do 3100 mikrogramov svinca v gramu zemlje. Tudi te raziskave potrjujejo, da je v Mežiški dolini zemlja prekomerno onesnažena mdi s kadmijem: v Ljubljani ga je bilo v odvzetem vzorcu 0,43 mikrograma v gramu, na Raktini 1,2 mikrograma v gramu, v Žerjavu pa od 2,3 do 20 mikrograma v gramu zemlje. Spomnimo se: mejna vrednost pri kadmiju je dva. In kaj je v laseh odkrival prof. dr. Janez Štupar? Deček iz Ljubljane ima v enem gramu povprečno 1.84 mikrograma svinca, v laseh ljubljanske deklice pa je svinca 0,75 mikrograma v gramu las. Na Rakitni je v laseh dečka povprečno 0,77 mikrograma/g, deklice pa 0,51 mikrograma/g. Odstrižen las fanta v Črni pa je s svincem povprečno obremenjen dvajsetkrat bolj kot vrstnika v Ljubljani: fantje imajo povprečno 20 mikrogramov svina v gramu las, deklice pa 5,7. Pri vsebnosti kadmija v laseh pa med kraji ni bistvenih razlik. Dečki v Ljubljani in Žerjavu imajo povprečno 72 nanograma kadmija v gramu las (ng/g), na Raktini 60, deklica v Ljubljani povprečno 26, na Rakimi 39 in v Žeijavu 53 ng/g. Dovoljene ali mejne vrednosti za lase niso določene, zato pa so dovolj zgovorne primerjave. Ti podatki kličejo po dodatnih raziskavah v Mežiški dolini, saj je dr. Janez Štupar raziskavo las opravil pri populaciji otrok, ki se je rodila po letu 1978, ko so v Žerjavu že postavili odpraševalni sistem in znatno zmanjašali onesnaženost okolja s svincem.Q (mp) Zgodba o (ne)uspehu Piše: Miro Petek Brez večjih odmevov gredo mimo podatki urada za makroekonomske analize, ki v eni od zadnjih analiz ugotavlja neenakomerno porazdelitev gospodarske rasti v Sloveniji. Razlike med regijami se namreč povečujejo. V osrednji slovenski regiji, to je ljubljanski, je bilo v lanskem letu ustvarjeno 38 odstotkov bruto dodane vrednosti, koroška regija pa je z 2,5 odstotka prav na repu. V ljubljanski regiji, kjer je sedež raznih skladov, državnih ustanov in monopolističnih podjetij, izgub ne poznajo. Te pa se kopičijo v regijah z močno industrijo in kmetijstvom, kot sta denimo Gorenjska in Koroška, kjer predstavljajo prihodki industrijskih podjetij 73 oziroma 69 odstotka vseh regijskih gospodaiskih družb. Brez državne pomoči železarnam bi bil vsaj v koroški regiji skoiajda popoln gospodarski zlom. Kot korektiv za zmanjšanje razlik med regijami je država uvedla pomoč za demografsko ogrožena območja. Kakšna je ta pomoč in njena učinkovitost, nemara dovolj zgovorno pove podatek, da je bilo v letu 1991 za demografsko ogrožene namenjeno še 0,21 odstotka bruto domačega proizvoda, lani v samo še 0,05 odstotka BDP. Tako na področju koroškega gospodarstva, predvsem kovinsko predelovalne in tekstilne industrije že lahko govorimo o mariborskem sindromu (v resni krizi so nekateri predelovalni obrati Slovenskih železarn na lokaciji na Ravnah, za družbo Tom Mežica je napovedan stečaj, Sklad za razvoj je za vuzeniško livarno oznanjal stečaj, pa si sedaj zaenkrat premislil). V letu dni sta na Koroškem šli v stečaj dve tekstilni tovarni (Kroj Vuzenica in Okus Radlje) z več kot 300 zaposlenimi, prav nič rožnato pa se ne piše tudi Tekstilni industriji Otiški vrh. Makroekonomski pogoji gospodarjenja so za tekstilno branžo zelo neugodni, predvsem precenjeni tečaj tolaija, na evropski tekstilni trg prodirajo države iz Azije, delodajalci pa tudi tarnajo, da je za njih nesprejemljiv tudi socialni sporazum. V takšnih razmerah je pozitivno poslovanje tega 700 članskega kolektiva gotovo nemogoče in na mesec imajo 150 tisoč mark izgube, polovico na račun amortizacije, polovico pa je čiste izgube. Vse države v Evropski skupnosti (razen Nemčije) pa tekstilno industrijo zelo podpirajo, saj zaposluje žensko delovno silo, ki sicer težje pride do zaposlitve. Vendar je lobi slovenskih tekstilcev preskromen, da hi njihova glas odmeval tudi v parlamentarni palači. Slovenski politiki se raje pokažejo in slikajo na kakšnem VIP tenis turnirju, kot pa prisluhnejo tegobam v kakšni tekstilni tovarni. Sicer pa: v tekstilni in usnjarski industriji je v Sloveniji resda zaposlenih še okoli 30 tisoč, vendar v Ljubljani te delovno intenzivne in mizemo plačane gospodarske panoge več ne premore. Tekstilne tovarne so samo še na obrobju dižave Slovenije, v Pomurju, Štajerskem, Gorenjskem, na Dolenjskem in Koroškem. □ Naša anketa Od leve proti desni: Slavko Golenko, Martina Smrečnik, Jože Polajner, Anica Čuk, Blaž Peneč in Amalija Robnik V zadnjem času je postalo na Prevaljah spet aktualno vprašanje glede ustanovitve lastne občine, kar je dobilo s Tekstilna industrija Otiški vrh Otiški Vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279 sprejetjem zakona o oblikovanju občin v državnem zboru tudi realne zakonske podlage. V okviru Jesenskih srečanj so Prevaljčani pripravili o tem vprašanju tudi okroglo mizo, mi pa smo o mnenjih občanov povprašali naključne anketirance na ulici. Če bi sodili po njihovih odgovorih, se jih večina zavzema za »odcepitev« od skupne občine Ravne-Prevalje oziroma za ustanovitev lastne občine Prevalje. Slavko Golenko - rudar, Leše: Mislim, da bi bilo enkratno, če bi dobili svojo občino. Denar bi tako ostajal pri nas, s čemer bi se bolje popravljale tudi ceste, gradila bi se nova stanovanja in podobno. Zavedam se, da bi bili začetki za novo občino bolj težki, a z leti bi se tudi to uredilo. Martina Smrečnik - dijakinja, Strojna: Za pobudo o novi občini Prevalje sem že slišala in prav bi bilo, da bi jo tudi dobili. Denar davkoplačevalcev bi se zbiral pri nas in bi ga gotovo ostalo več kot sedaj, ko je sedež občine na Ravnah. Mislim, da bi z novo občino tudi mladi lažje prišli do zaposlitve. Jože Polajner - upokojenec, Prevalje: Lastna občina bi za Prevalje in okoliške zaselke veliko pomenila. V njej pa bi bilo treba dobro gospodariti in skrlieti za to, da bi napredovali vsi kraji, na katere se zdaj nekako pozablja. Z novo občini bi bili med seboj bolj povezani. Anica Čuk - upokojenka, Prevalje: Sama sem za novo občino zelo zainteresirana, ker vem, da bi tako ostalo več denarja v kraju. Po drugi strani bi k nam denar pritekal tudi iz naslova uporabe mestnega zemljišča, nasploh pa bi se dalo bolje gospodariti kot zdaj, ko spadamo pod Ravne. Do nove olrčine naj bi prišlo čimprej. Amalija Robnik - upokojenka, Prevalje: Prepričana sem, da so stvari okrog nove občine sad določene politike. Nisem proti tej novi občini, sem pa proti temu, ek bi bilo potem še več zaposlenih, kar vse bremeni ramena davkoplačevalcev. Če bo do nove občine prišlo, je treba zagotoviti, da se bo v njej pametno gospodarilo. Blaž Peneč - trgovski pomočnik, Prevalje: Slišal sem za možnosti ustanovitve občine Prevalje in mislim, da bi bilo prav, če bi jo imeli. Tako bi o svojih zadevah sami odločali, kar bi se gotovo poznalo pri napredovanju kraja. Več bi naredili za Prevalje in okoliške zaselke, kot pa je to primer sedaj. FraneJurač Industrijska trgovina TARA v Otiškem Vrhu je po novem za vas odprta tudi popoldan, in sicer: vsak dan od 8aàiost podjetju in nikoli jim ni žal ur vloženih c delo. Zaupajo nam in verjamejo v trdnost firme.« Direktor firme je Franc Gašper, žena Nada ga nadomešča in vodi kadrovsko službo. Vodja računovodstva in financ je Marija Sgerm, dipl.oec., Ernest Miheljak, dipl. oec. je tehnični vodja in vodja plana ter analiz, sin Uroš vodi žago in lamelimico, za kontrolo kvalitete skriti Branko Helbl, direktor programa oken pa je Branko Peček, dipl.ing. lesarstva. V programu oken sta pomembna segmenta priprava dela in pa komerciala.V obeh so zaposleni dobri in uveljavljeni strokovnjaki. Seveda pa imajo tudi zunanje sodelavce. Brez strokovnega in uspešnega kadra ne bi bilo uspehov, brez sodobnih znanj na področju tehnologije in poslovanja pa ni mogoče obvladovati zahodnega in domačega trga.Vse to podjetje Gašper zna in kandidira za certifikat kakovosti serije ISO 9000, s čimer se bo pridružilo najboljšim proizvajalcem. O Kje črpate znanje in energijo za tako uspešno proizvodnjo? Obiskujemo sejme v tujini, iščemo izobraževalne inštitucije, ob iskanju tržnega deleža in segmenta tehnologije se srečujemo tudi z drugimi proizvodnjami v tujini in vidimo, kako strahotno hiti ta razvoj. To je spodbuda in vodilo, da kot firma Gašper ne smemo zaostajati. Razstavljamo na Ljubljanskem sejmu in na Dunaju, drugod pa le iwsredno preko kupcev. O Kako se vključujete r kraj in v občino? Podjetje Gašper ima pomembno vlogo pri zaposlovanju ljudi, pa tudi ne stojimo ob strani pri razvoju občine, zato sponzoriramo in nudimo pomoč tudi kulturnemu življenju v občini, hkrati pa želimo še bolj kreirati razvoj gospodarstva v občini. O Kakšne investicije načrtujete v bodoče r razvoj? Pred vrati so vlaganja v posodobitev žagarskega obrata in razširitve lamilimice. Nov dopolnilni program pa uvajamo v proizvodnji oken konec meseca, to pa bo izdelovanje PVC oken, samo ta program nas bo stal 1,5 milijona mark, celotne investicije pa cca J milijone mark. O Zakaj PVC okna? Gre za obvladovanje istega trga in istih kupcev in ker se vse več njih zateka k prodaji PVC oken, želimo svojim kupcem ponuditi celovit program. S tem bomo zaposlili še nekaj delavcev. Vse investicije so namenjene za povečevanje proizvodnje, seveda se trudimo za pocenitev le-te in pa za večjo storilnost. Če želimo to doseči, mora sleherni delavec vložiti maksimalne napore. Kdor pri nas tega ne zmore, odide sam. O Investicija r znanje je tudi podpis pogodbe z GEA COUJiGE do.o. ob vaši 25. letnici? Ja, odločili smo se za podpis pogodbe glavnega donatorja ob ustanovitvi visoke šole za izobraževanje menedžerjev, ki jo omenjeno podjetje ustanavlja v Portorožu. Brez pravega znanja ni učinka ne napredka. In ravno pri razvoju vodilnih struktur je v Sloveniji velika vrzel. Čutimo, da moramo biti zraven, saj gre za specializirano smer vzgoje tega kadra, ki bi moralo biti izjemno povezano z gospodarsko sfero. O Brez ljudi ni uspeha. Kako boste slavili jubilej? Po prehojenih 25. letih trdega dela smo se odočili, da to obletnico dostojno proslavimo. Smo sopokrovitelji Radeljskega jesenskega sejma, organizirali bomo dobrodelno akcijo pečenja bika, v celoti pa bo dobiček namenjen za nakup vozička za invalidne otroke osnovne šole Radlje. V tem sklopu smo izdali tudi almanah, pa tudi na delavce nismo pozabili. 20. septembra jih bomo pogostili v šotoru in pripravili zanje in njihove partnerje zabavni večer. Vsa družina Gašper in njeni sodelavci so zasluženi za dosežene uspehe, ki jih brez posluha za potrebna vlaganja ne bi bilo. Ključni pa sta gotovo energija in vera v delo, podjetništvo in s tem prihodnost. Čestitki ob jubileju se pridržujemo tudi mi.Q Irena Fasvald In vendar - dividende iz Kormetala! DIVIDENDE BODO DELILI V KORMETALU RESDA ŠELE LETA 2000 ALI 2001, OB VESTEH O OPUSTITVI DELA V LIVARNI IN ODHODU NA ČAKANJE VSEH, KI SO TAM DELALI, PA TO POMENI TUDI, DA PRIČAKUJEJO DOBIČKE IZ TISTEGA DELA PROIZVODNJE -TOREJ PREDELAVE PLASTIKE, KI SO GA OB USTANOVITVI KORMETALA »PRENESLI« IZ KMALU POVSEM DRŽAVNEGA PODJETJA MPID.O.O. Hkrati so že objavili razpis o oddaji v najem livarske linije. Investicija v livarno in predelavo barvnih kovin se je tako izkazala za zgrešeno. Kar niso naredili inšpektorji, je opravil trg. Tudi za •plastiko« sicer še nimajo vseh potrebnih papirjev za obratovanje, vendar pravi direktor Rudolf Ozimic, da bodo še letos oddali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Seveda še vedno drži vse, kar smo o Kormetalu že zapisali: da se ukvarja s predelavo odpadkov in ustvarja nove odpadke, da obratuje in posluje brez ustrezne dokumentacije, da se drži nad vodo pri poslovanju zgolj zaradi blagohotne naklonjenosti največjega upnika - MPI d.o.o., in seveda, da ima perspektivo zgolj v tistem delu proizvodnje, ki se je že v MPI pokazal poslovno pozitivnega. Da ne govorimo o tem, da še vedno držijo dejstva iz zakulisja, vezana na odločitve, ki jih je v MPI in Kormetalu sprejemal bivši direktor obeh: o prenosu predelave plastike v Kormetal, o kreditiranju iz (še) družbene v zasebno firmo, o ignoranci okoljevarstvene zakonodaje. Sedanji direktor Rudi Ozimic, ki mu po odstopni izjavi že teče odstopni rok, meni, da po sanacijskem programu, ki ga je izdelal, delničarji lahko čez dobra tri leta vseeno pričakujejo prve dividende. Če bo seveda realiziran. V celoti je program vezan na predelavo plastike, toliko opevani projekt »Proizvodnja in predelava bakra, cinka ter ostalih barvnih kovin in zlitin iz sekundarnih surovin«, pa je po analizi nerentabilen. Za enega zaposlenega, pravi Ozimic, bi kvečjemu bil rentabilen program okrasnih predmetov... Kozarec, ki ga v enem svojih odzivov na naše pisanje o Kormetalu omenja Alojz Marjan Šegel, ing.met., upokojenec, bivši direktor MPI in Kormetala, ostaja na zunaj isti, znotraj pa »ostajata usedlina in smrad«. Usedlina: zamrznjeni topilnica in livarna Kormetala, dolgovi in dolgi nosovi delavcev in delničarjev, o smradu pa naj presodijo prebivalci gornje Mežiške doline. Smo ga izumili novinarji, ki pišemo o starih in novih poskusih onesnaževanja naše doline, ali povzročili tisti, ki so odločali o tem, kaj se bo v Žerjavu delalo?... Zgodba o Kormetalu je postala aktualna, ko je prekipelo Mežičanom zaradi odlagališča žerjavske topilnice. Takrat se je izkazalo, da je brezbrižnost, ki se vleče desetletja, postala nevarna in zgodil se je celo tektonski premik, da so Črnjani in Mežičani skupaj menili, da je treba tej brezbrižnosti narediti konec. Resda so Mežičani že ob prvem novem incidentu, ko so žveplovi dvokisi spet načeli 400 ha gozdov v okolici Črne na solidarnost pozabili, vseeno pa je na daleč vidno, da si samozadostnosti topilnica bo mogla nikoli več dovoliti. Na novo potrjena dejstva o onesnaženosti Mežiške doline na dolgi rok s težkimi kovinami seveda ne dopuščajo, da bi lahko kdorkoli zgolj z dobrimi nameni dolino dodatno onesnaževal, ali se loteval novih proizvodenj brez ustreznih zakonsko predpisanih dovoljenj. Vsi, ki o tem tako mislimo ali pišemo, si lahko kvečjemu očitamo, da smo dobrim namenom nasedali predolgo in šele s pogledom za fasado fantoma, imenovanega Kormetal, videli, da počne prav to. Dejstva o obremenjenosti doline pa so bila znana vsem, ki so bili botri Kormetala! Kaj bo novi lastnik MPI-ja počel s terjatvami, ki jih ima do Kormetala, je še v zraku. Kot je v zraku ekološka sanacija predelave svinčevih odpadkov oziroma financiranje te sanacije. Vsekakor pa bo zanimivo in za Kormetal odrešilno, če se bo država odpovedala dobičkonosni predelavi plastike, ki jo je nekdanja topilnica prenesla v Kormetal in zdaj delničarsko družbo rešuje pred popolnim sesutjem. Da bi poravnavala dolgove s poceni kupljeno in zdaj zamrznjeno topilnico in livarno bivše Mehano-tehne iz Izole, ki je bila kupljena, prenešena in proglašena za posel desetletja v Žerjavu, je težko verjetno. S Kormetala, žerjavskega fantoma, so z viški delavcev, ki so jih poslali na čakanje (v firmi dela zdaj le še 14 od nekdaj - največ 44), padle zadnje maske. Torej ni več fantom. Le še en rezultat dobrih namenov in napačnih ocenO Edi Prošt fK-fttu. GOSTIŠČE PIRAT ^ 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem / IVKO DESIGN OoNtiftče PIKAT vabi v.so morskih smlržpv in italijanske kuhinje na odlična nedeljska kosila in praznovanja družinskih praznikov. Posebej vabljive so raznovrstne ponudbe dneva (samo IOO tolarjev). Vsak torek in petek nudimo sveže morske ritte. Delovni čas: Ponedeljek - četrtek 11“ - 2100 petek, sobota l-T-SS” IVOVA POIVIIDKA: KOHO&KA PLOŠČA IPfBoCfcpai teiiOaiDanpaikai j! D JJ !i il J il §© jy 5uJu jJUllJ^iUjliVil Pred dnevi so na Rimskem vrelcu v Kotljah s podelitvijo potrdil uradno zaključili Večerno šolo podjetništva. Začela se je v marcu, predavanja pa so imeli vsako sredo popoldne oziroma zvečer, in to trideset tednov. Šolo so organizirali Gea College iz Bohinja, Upravna enota Ravne na Koroškem, Združenje podjetnikov ter Gospodarska zbornica in Obrtna zbornica za Koroško. Vanjo se je vpisalo dvajset podjetnikov in podjetnic iz koroške regije, študij podjetništva pa jih je z zaključno nalogo končalo 14. »V večerno podjetniško šolo se je lahko vpisal vsak, kdor se ukvarja s podjetništvom, ne glede na izobrazbo«, je v pogovoru ob zaključku šole povedal direktor Gea Collegea Franc Vidic. "V podjetju se vsi srečujemo z entikimi problemi, ne glede na to, kakšno je naše predznanje. Zato so naša predavanja organizirana tako, da dobijo udeleženci čim več odgovorov na konkretna vprašanja. Nekatere bolj zanimajo teoretična vprašanja podjetništva, druge trženje, organizacija in vodenje podjetja, tretje spet ekonomika, finance in kadri. Ob kocu vsak ugotovi, da je dobil nekaj zase in da se je v šolo splačalo hoditi. Veseli smo, da nam je uspelo s pomočjo domačih organizatorjev izvesti šolo podjetništva tudi na Koroškem. Za prizadevanje bi se rad zahvalil predvsem Upravni enoti Ravne in Marini Leskovec, prihodnjo šolo podjetništva pa bomo imeli verjetno v Dravogradu ali v Radljah. Želimo se namreč približati podjetnikom v vseh predelih Slovenije, po naših izkušnjah pa oddaljenost do 15 km še ni ovira za vpis in redno obiskovanje predavanj,-Se vam zdi, da je med koroškimi podjetniki dovolj zanimanja za tovrstno izobraževanje? -Zanimanje je vsako leto večje. Zanimivo je, da so se v letošnjo šolo na Rimskem vrelcu vpisali pcxljetniki zelo različnih strok in z Slušatelji večerne šole podjetništva pred podelitvijo spričeval različnimi izkušnjami, od začetnikov do že uveljavljenih menedžerjev. Želijo dopolnjevati svoje znanje in nekateri so se že odločili, da se btxlo izobraževali še naprej. V letošnjem šolskem letu odpiramo Visoko strokovno šolo za podjetništvo in mislim, da se lx> vpisalo vsaj nekaj slušateljev, ki so obiskovali šolo na Rimskem vrelcu. Predavanja bodo v Portorožu, Ljubljani in v Slovenskih Konjicah. To bo fakultetno izobraževanje, kot zanimivost pa naj povem, da bosta med predavatelji tudi dva Korošca, dr. Jan Žižek in mag. Marjana Merkač-Nekateri se pritožujejo, da je izobraževanje pri vas drago. •Menim, da mora biti podjetnik pripravljen nekaj plačati za znanje, ki ga potrebuje. Če je motiviran, pridobi še več znanja, kot bi ga, če bi bil prisiljen ali bi mu bilo vse podarjeno, S tem pa se njegov prispevek še lx>lj bogato obrestuje. Seveda je prav, da nekaj za to prispeva tudi družba, in tako je bilo tudi v našem primeru.- Udeleženci šole so se bogatili z izkušnjami predavateljev pa tudi sošolcev. Najbrž to ni zanemarljivo. •Ker so bili slušatelji tako različni, je spoznavanje med njimi zelo pomembno. Nekateri so vzpostavili tudi medsebojne poslovne stike, skratka, pridobili smo tim podjetnikov, ki so pripravljeni sodelovati drug z drugim, mi pa določen krog ljudi, naših uporabnikov. Resnica je namreč, da kdor osvoji nekaj znanja, kmalu ugotovi, da ga potrebuje še več.« □ Mojca Potočnik Slovenska knjiga zaposli komercialista za trženje reklamnega in oglaševalnega prostora ter prodajo ostalega programa po podjetjih. ^ 063 856-169. Žitni mlin za mletje (rži, pšenice, ajde, koruze) izdelam po naročilu. Dobite lahko tudi že izdelanega. ■=• 063 701-419. Odkupujemo delnice Leka. Takojšnje izplačilo gotovine. w 062 26-416. Vložite certifikat in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Možnost kredita. ^ 062 631-164 (po 16 uri) Po zelo ugodni ceni prodajamo lesene zaboje za ozimnico. 0602 55-986 m mm mom Miom mm Marnom «aam® w šsmMm mmn V času predvolilne kampanje za novembrske volitve v državni zlx>r bo Prepih izšel dvakrat: 18. 10. in 4. 11. 1996. Stranke in posamezniki, ki bodo nastopili na volitvah v državni zbor, lahko v časopisu objavljajo svoja propagandna sporočila pod enakimi pogoji in po enakih cenah oglaševalnega prostora: - celostransko propagandno sporočilo = 55000 SIT - polstransko propagandno sporočilo = 30000 SIT - četrtstransko propagandno sporočilo = 16000 SIT Naročnikom omogočamo tudi objavo dvobarvnega propagandnega sporočila, ki je za 15 % dražje in barvitega propagandnega sporočila, ki je za 30 % dražje. Črnobele fotografije so zajete v osnovni ceni oglaševalnega prostora. Za 18. številko Prepiha (izid 18. 10. 1996) sprejemamo naročila do petka, 11. oktobra, za 19. številko (izid 4. novembra) pa do petka, 25. oktobra 1996. Vsebini propagandnega sporočila mora biti priložena naročilnica s točnim naslovom naročnika. ČZP VORANC d.o.o.Ravne na Koroškem Ob jubileju Mitje Šipka 2 ì'jlU ijyjjj M w§iliaQù3 Milja Šipek z obvezno pipo, na klopi pred Dvornikovo domačijo, partizanom zvesto postojanko v času osvobodilne vojne. Med drugimi seje razgovoru pridružil Danilo Šalej, domači zet s Prevalj. Danes je Šentanel lepa višinska turistična vas, do koder je speljana dobra cesta, ki se odcepi iz magistralne ceste za mednarodni prehod Holmec in zgornjemeži-ško dolino. Številne turistične kmetije privabljajo vse več gostov, željnih stikov z naravo in z načinom življenja domačinov. Lep je razgled na Mežiško dolino z Uršljo goro in Peco; kakor na dlani je zamejska Podjuna z Obirjem. Gozdovi so bogati z gozdnimi sadeži,okrog kmetij pa se razprostirajo žitna polja, pašniki in travniki s sadovnjaki. V središču vasi se občasno odvijajo prireditve, povezane z ljudskim izročilom in v domačem narečju, ki jih domačini negujejo že od nekdaj. Znane so pustne prireditve, sankarija, steljeraja, gnojevožnja, pokanje z možnarji pritrkovanje cerkvenih zvonov, shodi ob lepih nedeljah, ljudske igre in podobno. Zborovsko petje ima posebej bogato tradicijo, s katero je povezano ime Kramolčevih. Že od začetka stoletja je tod vodil zbor Štefan Kramolc. Njegov nečak, znani zbiratelj koroških ljudskih pesmi in skadatelj Luka Kramolc je pred tridesetimi leti dal idejo in ime za domači zbor Šentanelski pavri ter nagovoril Mitjo Šipka k vodenju. Ta zbor neguje izvirno pesem in povezuje kmečke ljudi. Vaščani so uredili tudi knjižnico z eksponati sokra-jana Luke Kramolca in Frana Ksaverja Meška, ki je med službovanjem v Šentanelu ustvaril nekaj dobrih literarnih del. Šentanel pa seveda nima takšne idilične preteklosti. Svojo mladost je tu preživljal tudi Mitja Šipek, med drugim znan metalurški strokovnjak in vsestranski kulturni ustvarjalec. Kot nekdanji partizan je tudi odločni borec za pošten odnos do osvobodilnega boja pri nas. Spominja se časov pred drugo svetovno vojno, ko je v Šentanelu prevladovala revščina. Ob nekaj kmetih so životarili bajtlarji, ki so se preživljali z delom v gozdu in na poljih ter v rudnikih bližnjega Holmeca in Mežice. Imeli pa so številne družine, tako da je bilo okrog sto osnovnošolcev in en učitelj v štirirazredni šoli. Drugih možnosti šolanja praktično zanje ni bilo. Kljub težkim razmeram pa so Mitjo poslali v Maribor, da bi se izšolal za župnika, kar je bila očetova želja. Prišla je vojna in Nemci so najprej izgnali župnika in učitelja. Nastavili so svojega učitelaja, a ni dolgo zdržal. V letu 1943 se je izoblikovalo odporniško gibanje, ki pa ga je okupator še isto leto na binkoštno nedeljo krvavo zatrl v bližini Vužnikove domačije. Preživela sta le dva partizana. Nato so se znesli nad domačini in jih odpeljali v taborišča, od koder se jih mnogo ni več vrnilo. Med njimi so bile tudi Plodrova, Vužnikova, Rifelnova in Dvornikova domačija. Takrat je imel Šentanel okrog tristo ljudi. Odporniško gibanje se je opomoglo naslednje 1944 leto, ko so se polnile partizanske vrste tudi z prisilno mobiliziranimi v nemško vojsko, ko so prihajali na dopust. Takšna je bila tudi pot Mitje Šipka, ko mu je bilo šestnajst let. Za Šentanel pravi, da je bil vedno narodno zaveden in izdajalcev skoraj niso poznali. V tem duhu odrašča tudi mladina in ljudje imajo spoštljiv odnos do osvobodilnega boja. Po vojni so se Šentanelci soočali z obveznimi oddajami pridelkov in s politiko podružbljanja zemlje. Zaradi upiranja zadružništvu so nekatere zaprli, lastnina pa jim je bila odvzeta. Tako so nastale razmere, da so partizanske kmetije propadale. Nekaj lasmine je bilo pozneje vrnjeno, a ne v celoti. Preporod je nastal v sedemdesetih letih, ko je oblast pričel izdatno podpirati razvoj tega območja s številnimi krediti in večina kmetij se je ob urejeni infrastrukturi kraja dobro meha- radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS REDAKCUA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradac, p.p. 82 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,$ MHZ « nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel.: 063 857 558 nizirala.Q Samo Save [l§(D Q5)®1] V upravni zgradbi Železarne Ravne je bila 10. septembra slovestnost, na kateri so družbi Slovenskih železarn - Jeklolivarni Ravne, d.o.o. podelili certifikat za celovito zagotavljanje kakovosti ISO 9001. Slovestnosti so se udeležili vodstveni delavci in strokovnjaki ter odgovorni za kakovost iz Jeklolivarne, med gosti pa župan občine Ravne - Prevalje Maks Večko, pomočnik predsednika Uprave SŽ prof. dr. Vasilij Prešern predsednica Gospodarske zbornice za Koroško Tatjana Kupnik, predstavnika Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar in Tomaž Babnik ter predstavniki nekaterih tujih in domačih poslovnih partnerjev ter sestrskih družb iz Železarne Ravne. Vse navzoče je pozdravil direktor Uprave Jeklolivarne in Armatur Muta dipl. inž. Viljem Štifter. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da se je v Jeklolivarni uveljavil celovit sistem zagotavljanja kakovosti, kar je danes že nujen pogoj za obstanek izvozno usmerjenih podjetij. Projekt je vodil dipl. inž. Vlado Macur, uveljavljen strokovnjak za kakovost v Železarni Ravne. Predstavil je razvoj livarske dejavnosti od 19. stoletja do danes in poudaril, da je bila kakovost pomembna komponenta te panoge, prav tako kot pri ostalih proizvodnih postopkih v ravenski jeklarni. Jeklolivarna se je najbolj razvila v letih po 2. svetovni vojni, ko se je tovrstna proizvodnja povečala od 400 ton do več kot 10.000 ton litine v 80. letih, velik udarec pa je doživela z izgubo jugoslovanskega trga.V kratkem času se je morala preusmeriti na zahodnoevropsko tržišče, kar je bilo zanjo še težje kot za druge, ker njeno poslovanje že prej ni bilo uspešno. Število zaposlenih se je zmanjšalo od 685 na okrog 300 in se do danes znova povečalo na blizu 400. Vodstvo družbe je sprevidelo, da se bodo na svetovnem trgu lahko obdržali le s kakovostno proiz- vodnjo in poslovanjem, zato je pred dvema letoma začelo pod vodstvom Vlada Macurja uvajati celovit sistem zagotavljanja kakovosti. Letos 24. junija jim je firma SIQ iz Ljubljane priznala, da imajo proizvodnjo in poslovanje urejeno v skladu, s standardi ISO 9001, certifikat pa je direktorju Štifterju na omenjeni slovesnosti izročil direktor SIQ Igor Likar. Gostje so vodstvu Jeklolivarne Ravne zaželeli, da bi usposobljenost za kakovost v prihodnje dokazovalo z resnično kakovostnimi izdelki in s poslovno odličnostjo, kar bo temu podjetju tudi zagotovilo prostor na svetovnem tržišču.□ Mojca Potočnik Najučinkovitejši ameriški fitness program vam lahko ponudimo tudi v Dravogradu. PACE PACE je kroža vadba na orodjih s spremenljivim hidravličnim uporom ob dobri, energije polni glasbi. Poteka pod vodstvom inštruktorja. V časovnih intervalih vadimo na vseh orodjih, ki izmenoma obremenijo vse glavne mišične skupine v telesu. Med orodji so postaje, namenjene aktivnemu počitku. Vadba je zabavna, hitra, učinkovita ter predvsem primerna za vse, ne glede na starost, spol, telesno težo in predhodno kondicijo. Vadite samostojno ali pod vodstvom našega treneija. PACE porabi več kalorij kot katerikoli drugi fitness program (350-900 kcal.) • zajamčeno brez nadležnih bolečin v mišicah • zmanjšuje telesno težo • povečuje kondicijo (vzdržljivost in moč) ' polepša vašo postavo • izboljšuje splošno počutje • zavira procese staranja • primeren je za vsakogar • je zabaven, varen in deluje Zagotovite si termin vadbe do 28. v mesecu. Možnost zakupa termina za klube, zaključene skupine, podjetja, sindikate ... AE3Q3KA V našem fitnessu se boste v prihodnje srečevali tudi z aerobiko, ki pomeni aktivnost s primemo izbranimi različnimi vajami. Aerobika ima pozitivne učinke tako za zdravega posameznika kot tudi za tistega, ki ima težave z zdravjem. Pripravljamo tudi programe za starejše. Prijave zbiramo do zaključka skupine. KALISTENIKA Dodatno smo uvedli kalisteniko - vaje za preoblikovanje telesa, s katerimi krepimo in izboljšujemo gibljivost sklepov ter z izboljšanim mišičnim tonusom vamjemo telo pred prehitro obrabo sklepov in vezi. Prijave zbiramo do zaključka skupine. FITNESS IN NEGA TELESA PŠCTRABERG DRAVOGRAD Koroška c. 48, tel: (0602) 84-445 PONEDELJEK IN SREDA 9-13h in 16-22h TOREK, ČETRTEK, PETEK 16-22h SOBOTA 17-22'’ neon Tcuffi • klasična finska savna , biokozmetična savna, solarij SONTEGRA • bio masaža • aromoterapija • klasična ročna masaža • ročna limfna drenaža • mehanska limfna drenaža • pasivna gimnastika • ročna masaža refleksnih con stopal • protiapetitna stimulacija • protistresni program • proticelulitni program • shujševalni programi s pomočjo najsodobnejšega analizatorja osnovnega metabolizma • računalniški kondicijski testi in programiranje vadbe Vse informacije, prospektni material, urnike in cenike lahko dobite na recepciji studia. Svet Mestne občine Slovenj Gradec je na seji 16. julija sklenil, da razglasi 19. september za občinski praznik; tega dne je leta 1989 Perez de Cuellar, generalni sekretar Združenih narodov, podpisal listino, s katero je podelil mestu Slovenj Gradec častni naziv - glasnik miru. Slovenj Gradec je s pomembnim organizacijskim in odmevnim kulturnim delom, predvsem z mednarodnimi likovnimi razstavami v duhu idealov Združenih narodov, pisateljsko-novinarskimi srečanji, mednarodnimi zbori zdravnikov itd. pritegnil k sodelovanju Številne vrhunske ustvarjalce, kulturne delavce in druge strokovanjake z vsega sveta in spodbudil državnike in ugledne osebnosti, da so obiskali mesto, med njimi leta 1985 tedanjega generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellarja; vsi so zavzeto podprli prizadevanja in pomagali uresničevati zamisli kar je predstavljalo svojevrstno'afirmacijo kul-; turnih in drugih dejavnosti majhnega kraja za velike cilje razumevanja in sodelovanja med narodi in ljudmi - za strpnost, spoStovanje, mir in svobodo. Prireditve so z veliko naklonjenostjo podprli občani in tedanji oblastni organi občine, republike, države in mednarodne organizacije (OZN, UNESCO). Naziv je častno in izjemno priznanje svetovne organizacije oz. skupnosti za iskanje oblik razumnejšega in pristnejšega sožitja, dela in uspehov, ki jih je s temi prizadevanji doseglo mesto ob Mislinji v zadnjih tridesetih letih. Ob tem velja poudariti; • Slovenj Gradec je edino mesto v naši državi, ko so mu ZN podelili ta častni naziv in predstavlja enega pomembnejših poudarkov sodobne slovenjgraške zgodovine. • Vsi občani mestne občine so ponosni na to priznanje, občutijo ga kot svojega, saj so mnogi in vsak po svojih močeh pomagali oblikovati kulturni utrip, katerega pomen je segel do Združenih narodov. • 19. september je zategadelj glede zgodovinskih in mednarodnih razsežnosti vseobsežen in potrjuje doslej največji podvig oz. tovrstnih prizadevanj. • Slovenj Gradec je dejaven član Mednarodnega združenja mest glasnikov miru (od leta 1995 tudi član izvršnega odbora) in se aktivno vključuje na tej ravni v mednarodna prizadevanja za boljše in humanejše razmere v svetu. Naziv je, kakor rečeno, priznanje vsem občanom, hkrati pa tudi spodbuda za nadaljnje tovrstno delovanje.O MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC 1A1 Vsem občankam in občanom mestne občine Slovenj (Snadec ob občinskem prazniku iskreno čestitava, vam želiva obilo delovnik uspekov, osebnega zadovoljstva in družinske sreče. Letošnji občinski praznik bomo proslavili skupaj s prijatelji iz LLškega Krumlova. Vse občane zato vabiva, da obiščete naše praznične prireditve. Predsednik mestnega sveta ALstne občine Slovenj tu rad ec AJiko P. Kolar Znpan /dcstne občine Slovenj dradec ^anez Komljanec MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITY Psalma m Malti Mojca Sušeč iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki je že od rojstva na invalidskem vozičku, je letos začela obiskovati prvi razred osnovne šole. Pred dnevi sta ji Psarna Podkopska iz Šmartna in prodajala hrane za pse Vitan tracie priredili posebno veselje. Podarili sta ji mlado psičko Taro, pasme zlati prinašalec. Da bi bila Tara mali Mojci ob njeni invalidnosti v pomoč, jo bodo posebej izšolali pri Kinološkem društvu Šmartno pri Slovenj Gradcu. Ni treba posbej poudarjati, koliko Mojci pomeni takšna gesta darovalcev.□ FrancJurač Kope po tazah do modernega smučarskega in gorsko-turislitnega središča Grmovškov dom vabi tudi letos Gorsko turistični center Kope leži na višini 1542 m. S Partizanskim in Grmovškovim domom premore 125 ležišč. Skupna kapaciteta z obema počitniškima naseljema Pungart in Partizanka, kjer so bungalovi v lasti podjetij, je okoli 700 ležišč. S sedmimi vlečnicami so Kope vsekakor center, ki ga ob investicijskih vlaganjih čaka lepša, lx)ljša prihodnost. Trenutno je v GTC Kope redno zaposlenih sedem delavcev, njim se čez leto pridniži še do 25 sezoncev. Direktor Franc Štefančič je ob tem povedal, da je potrebno ta center dograditi v pivi fazi z zamenjavo vlečnice Kaštivnik s sedežnico ter obnovo obeh objektov, tako Partizanskega kot Grmovškovega doma. Prepotrebna je tudi dograditev počitniškega naselja Pungart s pripadajočo infrastrukturo in dvigom kakovosti ponudbe ter stacionarnih objektov na spodnji postaji Kaštivnika in v povezavi z izgradnjo stacionalnih kapacitet na Primožu na Pohorju. GTC Kope premorejo okoli 40 hektarjev smučišč, ob polnem obratovanju vseh vlečnic pa je zmogljivost šest tisoč prevo zov na uro. Ta severo-zahodni del Pohorja je ob zelo ugodnih pogojih idealen za letni in zimski turizem, saj v poletnih mesecih nudi lepo pogoje planincem, sprehajalcem ter organiziranim športnim skupinam za višinske treninge. Malce več težav se trenutno pojavlja pri zimskem turizmu, kjer so največji problem dotrajanost vlečnic, v katere bo po naročilu ustreznih inšpekcijskih služb potrebno vložiti kar precej investicijskega denarja. Prva večja investicija bo izgradnja sedežnice Kaštivnik, do katere pa najverjetneje še ne bo prišlo v letošnjem letu. To bo vsekakor ena prvih investicij tudi po projektih celostnega razvoja Kop, s katerimi se ukvarja podjetje Scepter, z direktorjem Milanom Zajcem iz Vuzenice. Eden izmed prvih korakov GTC Kope naj bi bilo lastninjenje in preoblikovanje v delniško družbo, s čimer bi se omogočili pogoji za sovlaganja v investicije, ki jih še čakajo in se v finančnem smislu vzpenjajo v milijone mark. V investicijah, ki bodo fazno opredeljene, pa vsekakor pričakujejo tudi pomoč države. V okviru teh projektov naj bi se tudi okoliškim kmetom, ki se počasi vračajo, omogočila prodaja njihovih kapacitet ter izdelkov in s tem predelava ter turizma na kmetijah. Smučišča naj bi v času poletne sezone služila tudi za potrebe pašne skupnosti. V drugi fazi bi vzpostavili povezavo med GTC Kope ter Ribniškim Pohorjem in poskrbeli za uskladitev zahtev, ki jih predvideva uvedba Krajinskega parka Pohorje. Glede na to, da si območje Kop po občinah delijo občina Mislinja, Mestna občina Slovenj Gradec ter občina Vuzenica, so se župani že dogovorili o skupnem interesu o urejanju cestne infrastrukture. Vsi župani so pri tem bili enotni, da se skušajo z Ministrstvom za promet in zveze dogovoriti za prekategorizacijo cest, ki vodijo na Kope, saj občine same ne bodo zmogle niti bremena vzdrževanja, kaj šele investicijskega vlaganja v cestno infrastrukturo. Po besedah Lojzeta Raška iz Urada za turizem pri Mestni občini Slovenj Gradec, ki je pred meseci odkupila Partizanski dom na Kopah, se že sedaj iz turističnih desti-nacij Primorske in sosednje Hrvaške gostje že počasi vračajo. Vsekakor pa jim je ob sprehodih ter smučanju potrebno zagotoviti še dodaten program za potrebe turističnih skupin. Glede na to, da bo za sedemdnevni pol penzion v Hotelu B kat. Kompas Slovenj Gradec in sedemdnevno smučarsko karto treba odšteti okoli 30 tisočakov (razen v -špici- sezone, med 25.12. in 5.1.), si lahko že letaš na Kopah obetajo več gostov. Naravne pogoje bo v bodoče potrebno še bolj izkoristiti ob ustrezni podprti države in drugih investitorjev, katerih imena žal še niso znana, pa bo Kope moč tržiti tudi širše.O Tomaž Kami m m® a]§g)o§[na [Poito Potoria Znano je, da se Peter Petrovič iz Slovenj Gradca že vrsto let ukvarja kot amater s slikanjem, predvsem akvarelov. Nazadnje se je predstavil ptujskemu občinstvu v četrtek, 12. septembra, v prostorih nove, odlične Galerije pod gradom, ki jo je v kletnih prostorih bivših ptujskih zaporov uredil Pokrajinski muzej Ptuj. Velikemu številu ljubiteljev likovne umetnosti in prijateljev, saj je Petrovič mladost preživel prav na Ptuju, v tem prastarem in čudovitem mestu, je postavil na ogled preko trideset akvarelov in risb v tušu. O njegovem slikanju je ob tej priliki povedal dr. Janko Predan iz Slovenske Bistrice tudi sledeče: -Petrovič suvereno obvlada tehniko akvarela. Odličen je, ko slika krajine. Izbor barvne palete je zanj značilen, barve so blage, vendar pa zadnje čase uporablja tudi močnejše temne barve. Z barvo izraža občutje trenutka, v katerem slika. Petrovič se predstavlja tudi z akti in tihožiotjem. V teh motivih je vznemirljiv in presenetljiv. Njemu žensko telo ni objekt, je vsebina in lepota, ki se izpolnjujeta v diadnem odnosu.« V Razstavi je prisoten tudi Gabrijel Berlič, Petrovičev ptujski prijatelj in sedaj tudi poslanec v državnem zboru, z vrsto vznemirljivih, kiparsko dodelanih skulptur v lesu, kamnu, glini, pa tudi v kombinacijah. Otvoritev razstave so v izjemnem akustičnem prostoru popestrili tudi pevci Slovenjgraškega okteta Lesna, ki so s koroškimi pesmimi navdušili številne prisotne.Q D.P. Pokoj nina po vasi men. “ ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. ^^zavarovalnica triglav Umna GmasQaGQOsfea laaa sansa® sttsitp® \j mm i®asfe® astt® Novo šolsko leto se je začelo tudi za učence in učitelje osnovne šole Mislinja skupaj s podružnicami v Doliču, Završali in na Paškem Kozjaku. S kakšnimi načrti torej stopajo vanj? Ravnatelj Tone Gašper nam je postregel s kopico zanimivosti. Prav pred nekaj dnevi so zasadili prvo lopato za gradnjo prizidka podrožnične šole na Paškem Kozjaku. To pomeni, da bo preko zime in še koncem letošnjega šolskega leta le-ta nared. Seveda se vzporedno s tem adaptira tudi stara šolska zgradba, tako da bo ena učilnica preurejena v kuhinjo in jedilnico, šola pa bo imela tudi majhno telovadnico, kar bo za tukajšnje učence pravo razkošje. Vse skupaj lxi seveda nekoliko vplivalo na sam pouk, tako da bo zaključek šolskega leta nekoliko prej, konec maja. Seveda pa to ne lx> posebno vplivalo na učni program. Posebnega denarja za nakup udi in opreme ne bo Vodstvo šole si prizadeva, da bi z denarjem kar najbolj smotrno gospodarilo in vzdrževalo že obstoječe objekte. V znami meri pričakujejo še pomoč mislinjske oltčine tudi zato, ker se počasi pripravljajo na prehod na devetletno izobraževanje. To bo seveda narekovalo še nove, dodatne prostore na centralni šoli kot tudi na vseh podrožničnih. V Završah je denimo že narejen projekt za prizidek, kjer Ixxlo dobili še majhno telovadnico. Število otrok se iz leta v leto manjša Vsako leto je število manjše, vendar pa se število oddelkov ni spremenilo. V Mislinji je tako letos ponovno dvajset oddelkov, kar pomeni, da so od prvega do četrtega razreda po dve vzporednici na enaki organizaciji kot v preteklem letu, kar pomeni, da so samostojni oddelki od prvega do četrtega mm V Mislinjski dolini ljudje radi pojejo, sami ali v zborih, Ni kraja, ki ne bi imel vsaj male pevske skupine, Kulturno društvo Šmartno ima kar štiri zlxrre. Naši zlxtri se radi predstavljajo, včasih pa povabijo v goste zlxire iz dnigih krajev. Dekliški pevski zbor KD Ivan Cankar Šmartno je navezal stike z mešanim učiteljskim zborom Collegium Cantarum iz Bardejeva na Slovaškem. Pevci so nastopili v avli Srednje šole. Imenitno so peli in navdušili poslušalce. Teden kasneje je v našem Kulturnem domu nastopil Mešani pevski zbor Lipa zelenela je. Ta zbir je letos slavil deseto obletnico, pred devetimi leti, oktobra 86 - torej že br na začetku svojega delovanja, pa je gostoval pri nas v Slovenj Gradcu. Na srednji šoli sta imela skupen koncert mešani pevski zlxir našega kulturnega društva in Lipa zelenela je, ki ga je takrat vtxlil dirigent Lajko Milosavljevič, predsednik zbira pa je bil naš sokrajan Marjan Špegel. Že takrat so imenitno peli in danes, po mnogih nastopili in snemanjih so gotovo še veliko Ixiljsi. O zbiru je na koncertnem programu napisano: 'MEŠANI PEVSKI ZBOR “LIPA ZELENELA JE" LJUBLJANA združuje večinoma nekdanje pevke in pevce Akademskega pevskega zbira Tone Tomšič. Čeprav ob poem koncertu nihče ni pomislil, da bo ta lipa pig-nala močne korenine, s svojimi vejami objela ljubitelje zbirovske glasbili s svojo senco privabila nekdanje pevce več generacij APZ, pa tudi druge. Lipa že deset let vsako pomlad znova ozeleni, vsako pomlad z novim koncertnim programom. Po Marku Munihu, Lajku Milisavljeviču, Urošu Lajovicu in Janezu Boletu je zbir dobil leta 1988 svojega sedanjega dirigenta Jerneja Habjaniča." Tudi ta večer so imenitno zapeli, polna dvorana jih je nagradila z dolgim ploskanjem, pevci pa so za dcxlatek zapeli še svojo pesem Upa zelenela je... Ne hitimo preveč dmg mimo drugega, prisluhnimo drug drugemu, odprimo se lepoti in življenje bi pridobilo nov smisel.Q Helenu Horni razreda.Tudi na Kozjaku je podobno, kljub temu, da tam tokrat ni bilo vpisa v prvi razred. Trije oddelki so razdeljeni tako, da sta dva z dvojno in eden s trojno kombinacijo. Bistven premik na bolje pa je v Završah. saj so se starši in učenci prostovoljno odločili šolati otroke v višjih razredih na centralni šoli v Mislinji. Programi ostali nespremenjeni Projekti, v katere je bila šola vključena že prej, so ostali, ponovno je nekaj nivojskega pouka na predmetni stopnji, pa pri tujih jezikih in matematiki v sedmem in osmem razredu. To se odraža tudi pri telesni vzgoji. Učenci petega in šestega razreda so vključeni v računalniško opismenjevanje, ki poteka pri Zavodu za šolstvo. Angleški jezik se bo tako začel uvajati že v tretjem razredu, po eno uro tedensko, tako na osrednji kot podružničnih šolah. Na osrednji šoli se nadaljujejo možnosti poučevanja dntgega tujega jezika, nemščine. Fakultativni pouk računalništva bo tudi letos. Posebno skrb namenili prevozu šolarjev Prizadevanja šole za prevoz otrok so bila stalna in letos so odprli tudi nekaj dodatnih relacij. Krajani Tolstega vrha nad Mislinjo so sami uredili del cest, zaradi katerih prej prevoz otrok ni bil možen. Odprto ostaja le še področje Male Mislinje, odločitev je predvsem na občini in sofinanciranju ministrstva za šolstvo in šport. Mreža vseh šolskih prevozov po občini je razvejena in dobra, dejstvo pa tudi je, da po vsakega šolarčka dotesedno do hiše tudi ne morejo in je potrebno tudi kanček pešačenja.O S.J. lajju Mestna občina Slovenj Gradec, Društvo Hugo WOLF in Glasbena šola Slovenj Gradec so 9. septembra 1996 priredili zaključni koncert IV. mednarodne šole solopetja z udeleženci iz Švice, Nemčije, Avstrije, Koreje in Slovenije, pod vodstvom prof. Brede Zakotnik iz Salzburga. Koncert je bil veliko doživetje za mesto Slovenj Gradec, kar je dokazala tudi številna udeležba občanov. Izvajalcem koncerta se je za kulturni dosežek zahvalil ravnatelj glasbene šole Slovenj GradecD S.Hovnik Marija Krajnc iz Slovenj Gradca: »Navkljub mojim 80 letom se še vedno počutim po duši in srcu mladostno. Res, da me včasih kdaj pa kdaj kaj zaščiplje, pa vseeno gre. Slehernega novega dne se še kako razveselim. Življenje pač jemljem vedro in ga sprejmem takšno, kakršno je. SJ. m tim rnsm Obiskali smo ga v njegovem stanovanju, LUDVIKA STRAN E RJA iz Mislinje. Mnogi ga imajo za nekakšnega posebneža in vendar se prav v tem človeku skriva izreden smisel za izdelavo najrazličnejših vrst in oblik makramejev. Preko 17 let se že ukvarja z njimi in v vseh teh letih jih je naredil že krepko čez tisoč. Njegov doslej največji makrame ima skupno površino kar šest m2, zanj pa je porabil preko 120 ur dela in truda. Sploh pa Lukana (takšno ime ima med prijatelji) poznajo ljudje širom Koroške, kajti njegovi makrameji krasijo številna stanovanja, kot okras ali pa je to kombinacija z različnimi sobnimi rastlinami. Prav v slehernega sta vtkana njegova izrazna možnost, ljubezen in toplina hkrati. Zatrdil nam je, da bo izpod njegovih rok tudi v prihodnje prihajalo še veliko tovrstnih umetnin, makramejev iz volne ali iz bombaža in drugih tekstilnih vrvic.□ Silvo Jaš mm«!] mmm ohm® Znani gasilski entuzijast TONE FLOGIE je leta 1985 začel z zbiranjem številnih predmetov iz gasilske preteklosti, nekaj jih je bilo tudi v domu, in zbirka se je iz dneva v dan povečevala. Veliko stvari so izbrskali iz podstrešij in zdajšnja zbirka je zanimiva in privlačna, še posebej za mlajše generacije. V muzej prihajajo otroci iz vrtcev in šol in vsi tisti, ki želijo spoznavati gasilstvo in njegovo preteklost, v zbirki seveda izstopa ročna črpalka iz leta 1890, ki jo je izredno lepo obnovil Alojz Ureznik, pa prva motoma brizgalna -ILO iz 1938 leta. Potem je tukaj še veliko najrazlične gasilske opreme in orodja, ročnih žag in podobno.Q SJ. Jb'yjjjyjj&syyl a Sìtecròga LJyjjjjyj1 un y/jjjj Tekmovanje Pokala občinskih prvakov Slovenije ( POP ), je poleg državnega in pokalnega prvenstva Slovenije tretje najpomembnejše tekmovanje v Sloveniji. Tega tekmovanja se udeležujejo klubi iz vse Slovenije. Redni udeleženci so tudi KMN Kremenčkovi - MC iz Pameč. V letošnji sezoni je sodelovalo 24 ekip z 350 igralci. Odigranih je bilo 78 tekem, skupno pa je bilo doseženih 623 golov ali 7,9 gola na tekmo. In kdo je bil zmagovalec? Zmagovalec je KMN Kremenčkovi - Mesarija Cehner iz Pameč. 17 letno zgodovino piše ta klub, ki mu pravijo kar vladar Koroške v malem nogometu. Zdaj so vladarji tudi v Sloveniji, vsa za eno sezono. Kaj pomeni biti prvak v tekmovanju POP Slovenije, se zavedajo samo dobri poznavalci malega nogometa. In mnogo na Koroškem se še ne zavedajo pravega pomena tega uspeha. To je velik uspeh tudi za koroški šport. Kremenčkovi so -pometli- z elito in velikani v tem tekmovanju. Kar zapovrstjo so premagovali lanske zmagovalce Coctail bar iz Maribora, pa Milo iz Maribora, Kovimetal iz Loč. V finalu so se srečali še z tretjeuvrščeno ekipo državnega prvenstva in pokalnim zmagovalcem Slovenije v malem nogometu, velikim favoritom Inženiring Sarbkom iz Litije. In zgodilo se je. 500 gledalcev, ki se je natrpalo na igrišče na povratni tekmi v Pamečah, je videlo vrhunsko predstavo in zmagoslavje, veliko zmagoslavje domačih 4:1 je končni rezultat, v skupnem seštevku pa 5:4 za Kremenčkove MC. Ta velik uspeh so dosegli igralci: Matavž Ferdo, Lakovšek Tomaž, Cesar Jure, Lakovšek Zvonko, Verhovnik Zdenko, Gregor Hinko, Kotnik Zlatko, Cesar Gojko, Plaznik Sašo, Goričan Samo, Knez Jože, Cehner Jože ter trener Paradiž Franjo. Kremenčkovi oziroma njihovi igralci so bili deležni tudi številnih priznanj. Tako je najboljši strelec tekmovanja iz vrst prvakov Samo Goričan, ki je dosegel 20 zadetkov, vratar Ferdo Matavž je v razvrstitvi vratarjev na drugem mestu z povprečno 2,75 prejetim zadetkom. V Pamečah je bil tudi največji obisk gledalcev na tekmah tega tekmovanja. Z zanimanjem pričakujemo štart v novo tekmovalno sezonoQ Matej Blažim Wqq2©cd31[153 (3gq©\!/3s mm ^§@5)3009 Vureničani in njihovi gostje so si po zaključku Vuzeniških dnevov že lahko ustvarili sodbe. Vedno znova je to barometer dogajanj in priložnost za organizatorja (občina Vuzenica), da oceni, kaj se je v zadnjem letu spremenilo na bolje in kaj je treba še postoriti, da bi Vuzeniški dnevi še bolj upravičili pričakovanja. Nesporno dejstvo je, da Vuzeniški dnevi dosegajo svoj namen, predvsem na področju promocije Vuzeničanov in Vuzenice v najširšem pomenu. Predstavili so program, ki je zajel dušo tega kraja, njegov utrip, pred- vsem pa prebivalce, ki so bili vključeni na najrazličnejših področjih življenje, dela in zabave. Tudi po ekonomski plati je projekt Vuzeniških dnevov pokazal dostojno raven. Vse to dokazuje, da je odločitev, sprejeta na občinskem svetu na začetku poti življenja te občine, bila pravilna. Okvir Vuzeniških dnevov postaja vse bolj razviden in tudi po oceni krajanov in gostov dober, zahteva pa vsebinsko dopolnjevanje in, kot pravi župan občine Vuzenica Miran KUS:«Že danes razmišljamo o vsebinah Vuzeniških dnevov 97." Vsekakor velja obdržati tradicionalnost tudi tistih vsebin, ki so se predstavljale prvič in ki so bile dobre, tako po odzivu kot učinku. Župan Miran KUS pravii-Ko mislim na nove vsebine, moram izpostaviti predvsem eno. Vuzenica in Vuzeničani so svoje korenine poganjali na splavarjenju po Dravi, na lesu kot delu te skupnosti. Prihodnje leto bi morali tudi temu dati poseben poudarek. Kar se tiče promocijskega materiala, so odmevi dobri, celo drugi jih včasih znajo ceniti bolje kot mi sami.To je dober znak, zavedati se svojih korenin je dobro. Toda to morajo zaznati tudi trsti, ki v Vuzenico prihajajo kot gostje. Tudi narava je naš velik adut in jo moramo še tx>lje izkoristiti. To je torej vsebina, na kateri bomo gradili prihodnost te občine.-O Irena Fasvald IžJ1 Bij lilij B S Vsako leto v septembru v Koroškem domu starostnikov v Crnečah _____________namenijo eno soboto za srečanje s sorodniki._________ Praznik, ki se ga vsi, ki so v Domu našli svoj drugi dom, tako zelo vesele, skrbno pripravijo skupaj z vsemi zaposlenimi. Letos so že veliko pred 7. septembrom, tega dne je bilo srečanje, poslali preko 500 vabil na razne naslove širom Slovenije, da bi se sorodniki in prijatelji zbrali pri stanovalcih doma. Je že tako, da dandanašnji mnogi med nami starosti nočemo poznati in se je bojimo in jo tako odrivamo na rob naše zavesti. Zato se tudi ne moremo sprijazniti s posledicami staranja, ki so lahko velikokrat drugačna, kot si jih želimo, predvsem pa tudi neprijetna. Tudi starejšega družinskega člana ne zmoremo in ne znamo sprejeti takšnega kot je in ga zato - skupaj z njegovimi spremembami - oddamo v dom in nanj - zavestno ali ne - pozabimo. To zaposleni strokovni delavci v domu v Črnečah spoznavajo skozi vse leto, še posebej boleče je to oli dnevih, ki so namenjeni srečanju s sorodniki. Žal se letošnjem vabilu niso odzvali - razen dravograjskega - nobeni koroški župani. Pa je ravno s Koroške največ stanovalcev našlo svoj drugi dom v Črnečah! A si vsi, prav vsi, tako iskreno želijo toplega stiska rok njim najdražjih, pogleda na vnučko, ki rase v življenje in na razgibanega vnuka, ki kot sonce posije v dan! Res jim je nekaj sonca pričarala mlada umetnica na invalidskem vozičku Marija Fenrih iz Vuhreda, pa pevski zbor Stanko Rek iz Črneč, domski pevski zbor, duo Ozon in dva prikupna plesalca, sestra in brat Pavlinič iz Kotelj, ki sta svetovna prvaka na pionirskem plesnem podi- ju. Tudi načrtovano in skrbno izbrano kulturno dogajanje v domu ne more zapolniti prostora, ki je namenjeno vsem najbližjim in najdražjim. Zato ob veselju in sreči, ki je ob letošnjem srečanju žarelo iz prenekaterih oči, zapišimo še željo vseh tistih, ki so z grenkolx) zrli v duri: Pridite kdaj tudi vi! Za topel stisk dlani! Za žarek, ki naj posije v globino srca! Zaposleni v domu v Črnečah želijo popestriti dan slehernemu svojih stanovalcev. Tako v letošnjem letu uvajajo enkrat tedensko gledanje videokaset, ki govore o dogajanjih pri njih, v septembru organizirajo že utečeno Srečanje s sorodniki, dodobra prikupilo se je stanovalcem oktobrsko ličkanje koruze (kjer ne sme manjkati kostanj), organizirajo razstave slikarjev, nastope glasbenih umetnikov, pa likovno delavnico, kjer stanovalci znova oživljajo že zdavnaj pozabljene radosti ob risanju in slikanju. Seveda svoja dela tudi na ogled in v oceno postavijo ... Letos so jih pogostili krščanski demokrati, nikakor pa ne smemo izpustiti praznovanj rojstnih dnevov, ki so težko pričakovana in nepozabna doživetjeO T.R.V. Na Srednji šoli Muta zadovoljni z vpisom Na Srednji šoli Muta so v tem šolskem letu vpisali kar 110 novih dijakov, kar pomeni, da bo to srednjo šolo v letošnjem šolskem letu skupno obiskovalo preko 300 dijakov. Še vedno pa se jih skoraj 90 odstotkov šola na tekstilnih umeritvah, saj je od skupno 18 oddelkov kar 11 tekstilnih, v letošnjem letu pa bodo vpisali tudi dva oddelka za izobraževanje odraslih za tekstilnega konfekcionarja, ki se prične v oktobru. Srednja šola Muta pa se bo predstavila tudi na letošnjem sejmu v Radljah s tremi modnimi revijami, v marcu 97 pa bo gostiteljica prvega državnega tekmovanja tekstilnih šol Slovenije. V začetku tega meseca pa je v Dravogradu na sedežu Gospodarske zbornice Koroške potekala predstavitev projektov za dva nova programa: gradbinec in gospodinjske storitve, ki naj bi ju pridobili na Srednji šoli Muta, na kateri so poleg Gospodarske zbornice Slovenija, Zavoda za zaposlovanje, Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Ministrstva za šolstvo in šport sodelovali tudi predstavniki gradbenih podjetij Koroške ter kmetijsko svetovalne službe.O T.K. W iyujjl jjj’yiJyJuyj yuilróì'Au jjj-yyiuyjJj V četrtek, 5. septembra, bi zaposleni v Lesni - Lesni predelavi Podvelka morali prejeti (glede na dogovor z vodstvom) še zadnji, tretji del letošnjega regresa. Kot je bilo moč pričakovati, tega niso dobili, so pa po besedah zaupnika sindikata, Draga Mumla po dogovoru z vodilnimi v podjetju s strani direktorja Ivana Uršeja prejeli zagotovilo, da bodo preostanek regresa prejeli do konca meseca septembra. Sicer pa so predstavniki Lesne - Lesne predelave Podvelka v četrtek, 5. septembra, ko naj bi dobili regres, obiskali še krovno podjetje Lesna v Slovenj Gradcu, kjer so skupaj prediskutirali za zaposlene pomembne stvari in prišli po besedah gospoda Draga Mumla do odgovora, da krovno podjetje Lesna z Lesno v Podvelki nima nič, saj je to podjetje dano v najem podjetju Merx. Do 26. septembra naj bi zaposleni v Lesni - Lesni predelavi Podvelka prejeli avgustovske plače, do konca tega meseca pa še tretji del letošnjega regresa. V nasprotnem primeru Ixxlo 4. oktobra ustavili stroje. □ TOMAŽ KARAT TUDI LOVCI LOVSKE DRUŽINE ZELENI VRH IZ VUZENICE SO KAR SE DA SLOVESNO PROSLAVILI 50-LETNIC0 SVOJEGA OBSTOJA IN USPEŠNEGA DELA. Sedanji starešina Lojze Kamičnik je ob slavnostnem orisu poti in dela vuzeniških lovcev povedal, da jih je na začetku tistega davnega leta bilo le osem, danes pa družina šteje že nad 6o članov. V samem začetku sta bili celo dve družini, lovci na Primožu, so imeli svojo družino, ki se je kmalu pripojila in nastala je učinkovita lovska bratovščina z zaokroženim loviščem in veliko dela. Osnovna in temeljna skrb je bila, kot je še danes, skrb za vso živo in drugo naravo ter pomoč divjadi. Zgradili so dve lovski koči. Najprej tisto na Grilovci, še danes je med najbolj prijaznimi, brez vsake avtomobilske cceste, čez leta so odkupili in preuredili Hartmanovo kmetijo v zares lep lovski dom, ki v primerih potrebe služi tudi vsem drugim ljudem v okolici. Prav posebno čast in aplavz je doživel še edini preživeli ustanovitelj, Jože Luršak z Mute, ki ima tudi najdaljši - tridesetletni starešinski staž pri vuzeniških lovcih. Za lep kulturni program so poskrlreli otroci iz Vuzenice, lovski pevci iz Doliča in seveda Lovski rogisti z Mute.O k. vaiti SKLAD ZA RAZVOJ RS SE VENDARLE NI ODLOČIL NAJBOLJ ČRNO. NAMESTO STEČAJA BO SLEDILA SANACIJA, SEVEDA OB PRIBLIŽNO ENOTRETJINSKEM ZMANJŠANJU ŠTEVILA DELAVCEV. Tokrat so akterji vendarle prinesli temeljne zamisli sanacije. Še vedno okrog 9000 ton bo moralo letno izdelati okrog 260 delavcev (sedaj 370), 110 delavcev bodo reševali po posebnem socialnem programu. Torej bi lahko zapisali, vsaj en poiskus reševanja, po vseh dosedanjih likvidacijah. Ženska delovna mesta smo že dotolkli! Direktor Livarne Boris Kralj meni, da bodo morali hudo zategniti pri delu in financah, iskati dodatna dela, saj tudi dosedanji večji kupec, koprski Cimos, ki je tudi sokriv za težave Vuzenice, še vedno ni zanesljiv plačilni in poslovni partner. Računajo, da bodo s Cimosom, Gorenjem in drugimi ustvarili za 13,2 milijonov mark prihodka. Če ob tem ne bi imeli preteklih bremen, bi to pomenilo kar solidno poslovanje z dobičkom. Župani treh občin, Vuzenice, Mute in Radelj, iz vseh so namreč delavci livarne, se najbolj zanimajo za reševanje problema presežnih delavcev. Saj imajo teh že daleč preveč, iz Okusa, Kroja in drugih, kar postaja že resen človeški, družinski in politični problem. Najlažje je odpuščati, še posebej, ko gre za periferijo, menijo v sindikatih. Livarna bo morala vložiti še mnogo naporov v iskanje novih tržišč in nujno vložiti nekaj v posodobitev; za to bi potrebovali kakšnih pet milijonov mark, pravijo v Vuzenici. Delavci upajo, da jim vsaj za vsakomesečne plače ne bo treba stavkati, regresa, ki ga še niso dobili, še ni na vidiku. Tako bo vsaj nekaj časa teklo to težko delo z večjim veseljem, ampak strah za delo, za delovna mesta se še plazi med ljudmi in jih uničuje.□ k. vaiti IVKO DIvSIGN sw TÌ NierosÌP SA MgfflS mm Raven kakovosti je odvisna od ravni kakovosti najsiabšega člena v proizv. ciklu. Naši bazeni za neposredno hlajenje mleka vam omogočajo doseganje najvišje kakovosti pri predelavi mleka. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa. NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041 fax: 0602/43-806,44-078 AVTOHISA JAKOPEC Pooblaščen servis ■ prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel./fax: 063 855 975 z ABS, servo volan, blokada motorja, centralno zaklepanje, radio, voznikov sedež nastavljiv po višini, žarometi nastavljivi po višini, zračni blazini, bočne ojačitve • ASTRA Eco od 22.950 DEM možnost nakupa na kredit do 5 let, brez pologa za nova in rabljena vozila, ali na leasing do 5 let KLEPARSKO LIČARSKA BELA, PRODAM ORIGINALNIH % REZERVNIH DR0V IN DODATNE OPREME, VGRADNJA ; ALARMNIH NAPRAV Na zalogi tudi ostala vozila iz programa OPEL: POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO Ime zaupanja - AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE Prepihane čvekc KOZARCOMANU II ;gaya«aig i, ■ • Med zvestimi poslušalci radijske oddaje Radia Slovenije Danes do trinajstih sta tudi Ivan Praprotnik, novinar Dela in Jože Kreuh, gostilničar iz Mežice. Prvi zaradi tega, da zve, kaj delajo kolegi na Koroškem, drugi zato, da zve, ali bo Edi Prošt kaj poročal o dogajanju v Mežici. Vse gre na roko županu V Mežici bo poslej zaradi pretirano onesnažene zemlje s kadmijem na vrtovih dovoljeno gojiti samo še fižol in paradižnik. Ta ugotovitev strokovnjakov gre v veliki meri v prid mežiškemu županu, ki bo lahko prihodnje leto prodal veliko več paradižnikovih -tlanc». Osnovna šola Podgo 21. stoletja končno dobila bodo lahko tudi krajani Pod gor j Okrajšani, kar zadeva rekreacijo. Prav zato si zdaj elijo pospešeno razgibati svoje ude in mišice in menda bo aktivno telovadila kar cela vas. Ni se še prav poleglo otvoritveno ploskanje, ko je bil urnik vadbe za starejše že tako natrpan, da zamudniki ne pridejo več zraven. Ker pa človek ne more iz svoje kože, bodo Podgočani še naprej pridno zahajali v gostilne. Ker imajo ob sebi tudi vneto zbirateljic« turne dediščine in ljudskih pesmi, gospo Anico M pripravlja pesmarico, so prepričani, da bodo v v tudi še prepevali, ne le telovadili. Družabna kronika Milan Kamnik mi je podaril svoj CD Dolina smrti. Poleg žene in otrok je to edina dobra stvar, ki sem jo dobil zastonj. V Mežiški dolini je okoli 7.000 upokojencev. Tudi zaposlenih ni veliko več. V Radljah bodo začeli izdelovati lopatice za reaktivne motorje. Zanima me, koliko koroških mobitel poslovnežev čaka na razpis za izdelavo držal. ************* Člani najbolj znanega koroškega ansambla Štirje kovači so o podjetju Leasing Lampret napisali pesem. Zdaj pa ne vem: je g. Lampret našel dobre kovače ali pa so kovači ugotovili, da je tudi leasing treba kovati, dokler je vroč? ************* Umetnik Benjamin Kumprej in gostinec Peter Lenče menda tudi poleti nosita dolge rokave. Torej imamo Korošce, ki si tudi poleti zavihajo rokave! ************* o Cenjeni gospod Jože Krevh je baje izstopil iz stranke, katere član ni bil. Predvidevam, da stranka, katere član omenjeni gospod je (bo), že pripravlja komemoracijo. ************* Ne vem, zakaj Korošci pravimo za svoje žene, da so naše boljše polovice. Za mene je najboljša polovica - svinjska. ************* ZLSD je svoj eks Prepih preimenovala v Modri Prepih. Jasno, kdor je zatajil rdečo, se zlahka prebarva v modro. fc*************************************************** Prepihovci smo šli po sledeh Večerovega zapisa o gospodu s Prevalj, ki se vozi z novim audijem, vrednim 78000 mark. Ugotovili smo, da je bilo Večerovo poročilo na žalost precej pomanjkljivo in obdelano »bolj na daleč«. Na zadnjem sedežu avtomobila smo mi namreč (od blizu) takoj opazili čisto nove rolerje ene od vrhunskih svetovnih znamk, pa o njih mediji doslej (a ni škoda?) še niso poročali. Preverili smo tudi, s katero znamko avtomobila se vozi mežiški župan in skoraj z gotovostjo ugotovili, da ne gre za ferrari, ampak za jaguar. . (MMI« »Ko sem pred dnevi srečal ABRAHAMA sem mu takole nazdravil. Nekateri moji prijatelji mi zavidajo, da sem prekoračil 50 let, jaz pa se nič ne jezim in ko bo okrogla 100 letnica bom nazdravil z dvema vrčema. » Peter Juteršek MAnDAHMA ^ I±Ì2|jgj IGRA: POIŠČITE SE V PREPIHU Tudi danes objavljamo fotografijo, na kateri smo obkrožili gospoda s klobaso v roki. Če se bo prepoznal na sliki, ga v našem uredništvu čflha kupon v vrednosti 5.000,00 SIT, z njim pa bo lahko po želji kupil v eni izmed trgovin KMETIJSKO GOZDARSKE ZADRUGE PREVALJE. V vseh teh prodajalnah prodajajo repro in drugi material, za katerega se zanimajo predvsem kmetje. Nagradni kupon lahko dvigne v našem uredništvu, seveda pa bo moral povedati, kje je fotografija nastala. OBNOVLJENA CERKEV SV. DUHA NAD DRAVOGRADOM V začetku septembra je bilo v podružnični cerkvi Sv. Duha pod Ojstrico slovesno bogoslužje. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je ob navzočnosti množice vernikov in dravograjskega dekana Franca Hozjana blagoslovil notranjščino in zunanjščino te znamenite, pred leti že odpisane, zdaj pa obnovljene in za prihodnost obvarovane cerkve. Zahvalil se je domačinom, ki so v obnovo cerkve vložili veliko truda in časa, Francu Verku, p. d. Skurleju, pa je izročil priznanje škofije Maribor. Cerkev Sv. Duha je bila zgrajena v začetku 17. stoletja - posvetili so jo leta 1629. V njej sta še ohranjena mali zvon iz leta I6l6 in večji iz leta 1638, medtem ko so dva največja med prvo svetovno vojno odpeljali. V listinah pa je cerkev prvič omenjena leta 1619 kot Sv. Duh na Chimpergu (Kimperg je staro, nemško ime za Ojstrico). Stavba je velika, dolga 32 metrov, površina strehe je 800 m2. Zidovi so okrepljeni z oporniki, kar daje vtis gotskega stila, strokovnjaki pa arhitekturo te cerkve uvrščajo med gotiko in renesaaso. V pozno gotiko sodi tudi poslikan lesen strop, ki krasi vse tri cerkvene ladje in kor in je največji poslikan leseni strop v Sloveniji. Pomenil>en je tudi zato, ker sta na njem vrezani lemici izdelave (1626 in 1627) ter napisana imena slikarjev ali darovalcev: Krištof Jamnik, Jurij Skurlej, Rupert Slang in Tomaž Ditmar. Cerkev je znamenita še zaradi bogatega glavnega oltarja s sliko Binkošti velikega umetnika Straussa, na stenah pres-biterija pa so med obnovo začeli odkrivati freske z zanimivo vsebino - kažejo, kako hudič spravlja ženske v pekel. Freske na stropu so novejšega nastanka, saj so strop v tem delu dvignili in obzidali pozneje, prvotno je bil raven in lesen, kakor v cerkveni ladji. V letih po 2. svetovni vojni je cerkev Sv. Duha začela močno propadati. Skozi streho je sijalo sonce in prodirala vlaga, ostrešje je preperelo in se že začelo rušiti, v zidovih so nastale velike razpoke. Sprva so mislili, da zidovi pokajo zaradi nestabilnih tal - cerkev stoji na strmem pobočju, v globini pod njo pa so vodni izviri, toda ko so odkopali temelje, so ugotovili, da so zdravi in čvrsti, zato je škofijski gradbeni strokovnjak Jože Požavko odobril obnovo. Pobudniki obnove so bili domačini s Francem Verkom na čelu. Sestavili so delegacijo in šli prosit za pomoč škofa v Marilx>r in občinske može v Dravograd, župnik je pošiljal dopise pristojnim uradom. Z deli so začeli pred desetimi leti, pomoč države pa je začela prihajati potem, ko so kmetje sami poskrbeli za drenažo, zamenjali ostrešje in prekrili cerkev. Škofija je prispevala denar za injiciranje zidov, od države pa so dobili denar za obnovo stropov in fasade, medtem ko so notranje omete naredili župljani sami. Sprva je gradbena dela vodil Jože Požavko, pozneje, ko se je pridmžil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, pa so delali pod strokovnim vodstvom Viktorja Gojkoviča, akademskega restavratorskega specialista. Pri rekonstruiranju lesenega stropa je sodelovala tudi akademska restavratorska specialistka Irena Čuk. Po desetih letih prizadevanj, dela in organizatorskih skrbi je bil ob blagoslovitvi cerkve pri Sv. Duhu najbolj srečen Franc Verko, glavni pobudnik in »motor« obnove: »Ponosen sem, da smo to našo cerkev obnovili. Čeprav nekateri menijo, da stoji na neprimernem kraju in tudi po legendi bi morala stati više, na hribu (hudobna ženska je goloba, poslanca Sv. Duha, pregnala z mesta, ki si ga je izvolil za gradnjo cerkve), je to vendar znamenita cerkev. Če je tu stala 400 let, naj stoji še naprej. Želim si, da bi jo obiskalo veliko ljudi. Nekdaj je bila to romarska cerkev, do plebiscita so sem prihajali romarji iz Avstrije, z Djekš. Lepo bi bilo, ko bi se nekdanji stiki obnovili, veseli torno tudi vsakega drugega obiska od blizu in daleč.« Na svoje ojstriške župljane je ponosen tudi župnik Franc Hozjan: »Ljudje so doumeli, da je skrb za svetišče stvar vernikov. Ogromno mi pomeni, da so mi to breme vzeli z ramen. Na območju Ojstrice in Kozjega vrha so v zad-njih letih potegnili iz ruševin dve cerkvi, eno obnovili in manjšo kapelo zgradili na novo. To je za župnijo, ki šteje 250 duš, pravi čudež. Še posebno veliko delo so opravili domačini pri Sv. Duhu, prvič zato, ker je bila cerkev pred obnovo v zelo slabem stanju, drugič pa zato, ker je bilo gradbeni material do nje težko spravljati. Po strmi cesti, bolj podobni vlaki, so ga morali prevažati s traktorji. Toda ljudje so organizirali vse, od prekladanja s tovornjakov do prevozov in prehrane za delavce. Opravili so 1700 delovnih dni po 10 do 12 ur. Čeprav brez skupne volje vseh ljudi, ki živijo na tem območju, cerkve ne bi bilo moč obnoviti, pa se moram vendar še posebej zahvaliti Francu Verku -Skurleju in njegovi družini. Sam je veliko delal in kot tesar in gradbenik delo tudi vodil, velik je bil prispevek njegove družine v prehrani. Za pomoč pri obnovi cerkve Sv. Duha bi se rad zahvalil tudi mariborski škofiji, Olxiini Dravograd, Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ter državi Sloveniji. Želim si, da bi strokovnjaki kmalu končali restavratorska dela pri odkrivanju fresk v presbi-teriju in obnovi stropa pod korom. Potem bo ta, po svoje čudežna cerkev, gostoljubno sprejemala častilce sv. Duha in vse, ki se zatekajo k njemu po pomoč in razsvetljenje.« □ Mojca Potočnik Gobarji Mute, organizirani so v društvu »Ježek«, so pripravili pravi kolektivni izlet v naravo in nabiranje gob. Pobuda je prišla od Agencije za turizem pri občini Muta, gobarji pa so v goste povabili tudi gobarske strokovnjake iz Maribora. Tako je na kraju samem nastala poučna razstava o vsem, kar mora gobar ali drugi občan vedeti o gobah. Bilo je poučno in prijetno hkrati, vsem pa se je prilegel odličen gobji golaž, ki so ga pripravili na turistični kmetiji pri Primožu na Jerneju. □ -kv It tilM]'}'] Člani Ribiške družine Radlje so tudi letos pripravili pravo ribiško srečanje in tekmovanje ribičev in družinskih članov na bregovih njihovega ribnika na Gornji Vižingi. Še nikoli se ni zbralo toliko, kar petdeset tekmovalcev, ki so bili ob izjemno lepem vremenu tudi uspešni z odlovom. Morda je deloma tudi zaradi tega bil ribiški piknik s pogostitvijo in ribjim golažem posebej prijeten in družaben še v pozno sobotno popoldne.□ k. vaiti avrò mg Koroška c. 14(TRflflfKOR) Ravne na Koroškem Tel./fax: 0602 23 251 Cena vsebuje vse dajatve (carina in prometni davek). Doplačilo za metalno barvo je 214 DEM in prevozne stroške 336 DEM. Plačljivo v SIT (tovarniška cena se obračunava po medpodjetniškem prodajnem tečaju LB, carina in prevozni stroški po srednjem tečaju BS). DAEWOO PC ATES Trg svobode 8, Ravne na Koroškem Tel./fax: 0602 23 251 ✓ naših prostorih lahko poiščete: ✓ AUDIO - VIDEO OPREMO ✓ BELO TEHNIKO ✓ ORODJE ISKRA, SKIL ✓ ELEKTROIN ST AL ACIJ S KI PROGRAM ✓ RAČUNALNIŠKO OPREMO Dodatni program: ✓ PAPIRNICA ✓ JEANS MUSTANG Gotovinski popusti, obročno odplačilo brez čekov, zamiki plačil, krediti od 0-4 let (od 6%) % Gostom je na razpolago 63 ležišč v apartmajih ter enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, prijetno urejena restavracija, kava bar, nočni klub Al Capone, letni vrt, menjalnica in sejna dvorana z osemdesetimi sedeži. Hotel obratuje vsak dan od 6. do 23. ure, nočni klub pa vsak dan od 22. do 04. ure, razen ponedeljka. Z obiskom HOTELA TRABERG boste navdušeni nad umirjeno eleganco, gurmanskimi užitki ter širokim izborom vrhunskih vin. V jesenskem in zimskem času pa ne zamudite še dodatne zabave v restavraciji Hotela Traberg in nočnem klubu Al Capone, ko boste lahko vsak petek in soboto zaplesali ob zvokih ansamblov: Generacija 69, Stil 5, Duo Albatros in drugih. Vstopnine v mesecu septembru ne bo! Pridite, prijetno bo! Pričakujemo vas ! 16/96 Občina Radlje ob Dravi ®a(i]©[l3§feEi @®[|©[LLIS §li(Dg)GQ3(jto \k [QSfKBtbQQ [Dff§b!/§Kl© (ìlatlEICLKB Ivan Medved: Radeljski sejem se bo razprostiral na 4.500 kvadratnih metrih površin, na katerih se bo predstavilo 150 razstavljalcev. Radeljski sejem je vsekakor ena izmed najpomembnejših aktivnosti v občini Radlje, ob katerem se odvijajo še številne druge prireditve resnega, zabavnega in družabnega značaja. Letošnji sejem so organizatorji, občina Radlje ter Podjetje za gostinstvo, turizem in sejemsko dejavnost, pripravili s pomočjo generalnih pokroviteljev: podjetja Gašper, Zavarovalnice Maribor ter podjetja EMS Gosser iz Maribora. Skupaj z obsejemskimi prireditvami bo sejem trajal od 20. do 29. septembra. Na tiskovni konferenci, kjer so predstavili aktivnosti ob radeljskem sejmu, je župan občine Radlje g. Herman Tomažič najprej predstavil aktivnosti občine na gospodarskem, komunalnem in ostalih področjih in med drugim povdaril, da gospodarski kazalci v občini trenutno stagnirajo, da se odvijajo številne aktivnosti na področju izgradnje obvoznice in da so se v občini lotili izvedbe številnih projektov po občinskem programu, od področja komunalne infrastrukture, pa do reševanja socialnih stanovanjskih problemov. Sicer pa so v občini Radlje v okviru letošnjega sejma poskrbeli tudi za promocijo občine, predvsem s prireditvijo srečanja koroških in obdravskih občin pod naslovom »Podeželje, prihaja tvoj čas*. Na srečanju lx> sodelovalo 14 občin Koroške ter obdravske občine, ki se bodo predstavljale v galeriji športne dvorane v Radljah. V okviru občinskega sodelovanja pa bo posebna pozornost v obsejemskih prireditvah veljala Ormožanom, ki se bodo na prireditveni prostor v nedeljo, 29. septembra, pripeljali s posebnim muzejskim koroškim vlakom prijateljstva. Med resnimi prireditvami je vsekakor potrebno omeniti tudi okroglo mizo o turizmu, ki je standardni spremljevalec Radeljskega sejma. Na njej bo beseda tekla o vprašanju, ali je koroška regija turistična regija. Istega dne, torej 27. septembra, bodo v Radljah gostinci v sodelovanju s turistično agencijo Erika gostili okoli 40 turističnih delavcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške ter na čisto konkreten način preverili vprašanje, postavljeno na okrogli mizi. Med turistično obarvanimi prireditvami naj omenimo še dan doživetij, ki je produkt skupnega dela med občino Radlje in avstrijsko južno štajersko. V Avstriji bo dan doživetij 22. septembra potekal v 11-ih občinah na 12-ih točkah, v Dravski dolini pa 29. septembra v treh občinah na štirih točkah. V občini Podvelka - Ribnica lx>do predstavili turistični produkt Josipdola, ki bo povezan s kamnom, v občini Muta bo na Svetem Primožu nad Muto dan doživetij povezan z naravo, kulturo in športom, v občini Radlje bo na Svetih Treh Kraljih vezan z jesenjo na kmetiji, v Radljah pa s hmeljarskim likofom. Sicer pa se obse-jemske prireditve pričnejo v petek, 20. septembra. Program prireditev objavljamo posetej. V četrtek ob 15- uri bodo na platoju pred telovadnico v Radljah odprli peti tradicionalni radeljski obrtni sejem, ki se bo po besedah direktorja Podjetja za gostinstvo turizem in sejemsko dejavnost g. Ivana Medveda razprostiral na 4.500 kvadratnih metrih površin, na katerih se bo predstavilo 150 razstavljalcev. Sejem, ki nasi ptxlnaslov »stopnička k uspehu Dravske doline*, bo letos bogatejši tako na področju ponudbe kot kvalitete ponudile ter prostora. Nedelja, zadnji dan sejma, bo v centru Radelj zanimiva predvsem zaradi tradicionalnega Šmihelskega sejma na prireditvenem proštom pri Osnovni šoli, pa tudi zaradi dobrodelne akcije podjetja Gašper d.o.o. iz Radelj, ki bo namenjena izgradnji dvigala za invalide v Osnovni šoli Radlje. Skozi vseh devet dni, predvsem pa v dneh txl 26. pa do 29., se bodo odvijale tudi številne prireditve, ki so namenjene predvsem mladim in najmlajšim, z eno izmed the, otroško dis-coteko v otroškem paviljonu, se Ixxlo prireditve v okviru radeljskega sejma tudi zaključile. Organizatorji na sejmu, ki bo brez vstopnine, pričakujejo med 15 in 18 tisoč obiskovalev.O TOMAŽ KARAT V podjetju Stroj Radlje, ki zaposluje okoli 180 delavcev, se v teh dneh pripravlja dokumentacija za pridobitev drugega soglasja s strani Agencije za privatizacijo v zvezi z lastninjenjem fxxljetja. V lastninjenju po besedah direktorja ptxljetja Stroj Radlje Erika Mravljaka sodeluje 200 zaposlenih in bivših zaposlenih, ki so se na lastninjenje odzvali pozitivno. Lastninjenje so izvedli z notranjim odkupom in interno razdelitvijo na račun manj izplačanih plač. Na ta način bo 200 upravičencev pridobilo 48 odstotni delež, 22 % delež bo pridobil pokojninski sklad, predvsem zaradi neplačanih davkov in prispevkov pri manj izplačanih plačah, odškodninski sklad bo postal lastnik 10-ih odstotkov, Sklad Republike Slovenije za razvoj pa bo 20 odstotni lastnik pcxljetja Stroj. Po besedah direktorja naj bi z lastninjenjem zaključili do konca tega leta, vse pa bo odvisno od Agencije za privatizacijo. Sicer pa imajo v tem ptxl-jetju dela vsaj do konca tega leta še dovolj, obilica dela pa je vplivala tudi na to, da v Stroju, kot enem izmed redkih pcxljetij v tem letu, niso koristili kolektivnih dopustov. □ -tk eogfc BOCIH '46 'J MHUM Tradicionalni slovenski rcxk festival -ROCK BOOM 96- (prej Slovenija rock) lx> 21. septembra v Radljah ob Orari. Pričetek festivala lx> že ob 18. trn in lx> trajal tja v noč. V finalnem delu bo nastopilo 13 izbranih skupin, ki se Ixxlo predstavile s tekmovalno skladlx) in polurnim programom v živo. Na razpis se je prijavilo 75 skupin s br 84 skladbami, br je dovolj doter podatek, da se je festival že uveljavil. Tudi laos bo podeljeno pet nagrad (Zlati znak festivala): /j Nagrada strokovne žirije A Nagrada občinstva /J Nagrada |X) felxini organizatorja /j Nagrada za najboljšega debitanta h Nagratla za najboljši scenski nastop Festival bo znova priložnost za že uveljavljene in pasetej še za nove rrxk skupine, da se predstavijo šitši javnosti. Kot gostje Ixxlo na festivalu nastopili dvakratni dobitniki festivalske nagrade (strokovne 95 in oiganizatotja 93), skupina BE RADIO. Že četrto leto zapored festival organizira glasbena agencija NOTA v sodelovanju s tednikom KA|, revijo Antena. Študijem Impolz No.l iz Kamnib in številnimi radijskimi postajami. Letos Ixxlo prav z rock festivalom txlprli že tradicionalni jesenski sejem v Radljah ob Dravi. Ktx so nam zagotovili organizatorji sejma, Pixljetje za gostinstvo, turizem in sejemsko dejavnosti iz Radelj, jezatxx'k festival vse pripravljeno (vrhunsko ozvočenje in svetlobni park, varovanje, parkirišča). F.MN. POIS PìittMtvt - Seftm - ZaIava ----od 20. do29.septembra- PETEK, «0. 8BPTEMBBH ob 18. ari 0TH0ŠKA TOMBOLA • pod šotorom Ob 09. uri SABUAŠSO TKEKOTA»! ZA H0E0HJ1T K1H0RIAL - v telovadnici osnovne šole ob 18. uri BOCI BOOM TBSTI7A1 ■ pod šotorom nedelja, aa. september oaHB PRIČETEK PRAZNOVANJA 70. LIT OODBI BADUfl OB SBAVI sreda, as. september ob 16. ari 0BE0H3TBACIJA ŠPOBTHSOA PLIZAIJA 9 TOMOM GBSHOM NA XALVABIJO - v Radljah ob Dravi ob 17. ari 0TV0B1TT7 BAZSTAVB BASUIV fOTOOBATIJI - v hotelu Kozjah ob BO. ari BAZ60V0B S TOMOM ČIS30M "ALI JM SPOSINO PLZZANJB VAB BI ŠPOBT" - v hotelu Kozjak ČETRTEK, 26. SEPTEMBER ob 18. uri OIVOBITBV 8BJMA NA PLATOJU PRED TELOVADNICO • pri OS Radlje ob IBP’uri MLADI ZA MLADI, LUTKOVNA ISBICA "ČBNI MUC KAJ DILA8", BABICA II PIKA IOOAVIČKA - v otroškem paviljonu ob 161°ari OTVOBITBV BAZSTAVB "OD ZBIJA DO IBUHA" - v avli OŠ Radlje ob 17. ari GLASBA ZA PLBS Z ANSAMBLOM STIL 5 - pod šotorom ob 19. ari PBIKMUBSKIVIČEB Z MABX0 BANDO IN PBBXMUBSXO KUHINJO • v hotelu Kozjaku PETEK, 27. SEPTEMBER ob 10. ari GLASBA ZA PLBS Z ANSAMBLOM BOSA ■ v šotoru ob 10. uri PBOMOCIJI - pod šotorom ob 13. ari PODBŽILJI PBIHAJA TVOJ ČAS, PBIDSTAVITBV OBČIN Z DOBBOTAMI IN GLASBO - galerija razstavnega prostora ob 18. ari MLADI ZA MLADI, ŠPOBTNO SBIČAIJIOTBOKII STUŠIV, BABICA IN PHA NOGAVIČKA - v otroškem paviljonu ob 18. uri OTBOŠKA DISKOTEKA Z ANSAMBLOM VILLBLOTT - v otroškem paviljonu ob 19. ari PBIKMUBSKI V1ČIB • VIČIB PBIKMUBSKI KUHINJI IN MODNA IZVIJA - v hotelu Kozjak ob 80. ari SBIČAIJI PODJITNIKOV DBAVSKI DOLINI, ZABAVA Z ANSAMBLOM 1KABT - v šotoru SOBOTA, 28. SEPTEMBER ob 09. ari DIGU8TACIJA PBOGBAMA MAIS - v šotoru ob 10. ari MLADI ZA MLADI, BADIO ZA OTIOKI - v otroškem paviljonu ob 13. uri PODIŽILJI PBIHAJA TVOJ ČAS, PREDSTAVITEV OBČIN Z DOBROTAH] IN 0LA8B0 ■ galerija razstavnega prostora ob 14. uri GLASBA ZA VEDRO RAZPOLOŽENJE S HAIMOIIKABJI Z B1MŠNIKA - pod šotorom ob 18. uri MLADI ZA MLADI, POKAŽI KAJ ZNAŠ, ŽUPAN VABI OTBOKIK ČUDEŽNEMU DBIVISU IN PL1S Z ANSAMBLOM STIL S ob 18. uri OTBOŠKA DISKOTEKA, PLI8 ZA MLADI Z ANSAMBLOM VILLBLOTT - v otroškem paviljonu ob 19. url PBIKMUBSKI VIČIB • VIČIB PBIKMUBSKI KUHINJI IN MODNA BIVIJA - v hotelu Kozjak ob 80. ari VIDEIH SL0V1NCIV ZBOI, SBIČAIJI SLOVENSKIH HUMOBISTOV - v veliki dvorani Kulturnega doma v Radljah ob 81. uri BADIUSKA NOČ Z ZAVAROVALNICO MABIBOB, PROMOCIJA ZGOŠČENKI BIG BANDA BADLJI, PROMOCIJA KASETI GINIBACIJI6» GLASBINI GOSTJI: H1IA VRČKOVNIK, IVO IADIN, IVAN HUDNIK IN DIUGI... - pod šotorom NEDELJA. 29. SEPTEMBER od 07. ura ŠMIHILJSKI S1JIM - na parkirišču pri hotelu Kozjak od 06. ura DOBBODILNA AKCIJA PODaiJA 6AŠPII ZA IZGRADNJO DVIGALA ZA INVALIDI V ŠOU BADLJI, PEČENJE VOLA IN PROGRAM- na sejmišču ob 10. uri ŠAHOVSKI TUBNIB ZA NAGRADO RADIU IN "ŠNOPS’ TUINII SVITIIXOV OBČIN RADLJE EIBISWALD IN GROSRADL -v hotelu Kozjak ob 10. uri POČITNICE Z DOŽIVITJI, TEKMOVANJI ZA IAOBADO PIVOVARNI 1AD1LAH, PIVSKI IGB1, PBID8TAVIT1V IN POKUŠINA PRAZNIČNIH JEDI JIDI V ŠOLI IN S PIKO NOGAVIČKO NA RIBOLOVU - v pivovarni Radelah, sejemski prostor In ribnik 'Reš' Ob 10. uri KOROŠKI VLAK PRIJATELJSTVA, PRIHOD VLAKA Z GOSTI IZ ORMOŽA, SODELOVANJE GOSTOV NA PRIREDITVAH • Vuhred, sejmišče ob 10. uri GODBA NA SEJMIŠČU - PB0M1NADNI KONCIBT GODBI ob 10. uri MIDIABODNINOGOMITNI TUBNIB VITIRAIOV - na stadionu v Radljah ob 11. uri PODIŽILJI PBIHAJA TVOJ ČAS, PREDSTAVITEV OBČIN Z DOBROTAMI IN GLASBO • galerija razstavnega prostra ob 13. uri HMELJARSKI LIKOP PARADA OBIČAJEV, HMELJARSKE IGRE (Radlje-Ormoi), HMELJARSKI PLES Z ANSAMBLOM PREROD, DUO ŽEJA Z GOSTI • mesto Radlje, pivovarna Radelah, sejmišče Ob 16. uri OTBOŠKA DISKOTEKA, PL1S Z ANSAMBLOM VILLBLOTT IN MIRANOM RUDA10M - v otroškem paviljonu ZAVAROVALNICA MARIBOR POKROVITEUI: Gnšpcn EMS (jDHEr 'Vaisrdjjl su so s/yeu]] ena JlajjJl VEC KOT STO GASILSKIH VETERANOV Z OBMOČJA CELOTNE KOROŠKE JE IMELO LETOŠNJE SREČANJE NA KAPLI. Bilo je, kot so povedalil mnogi, eno najlepših. Veterani so se pomerili tudi v gasilskih in drugih veščinah, pokramljali o nekdanjih časih, ogledali pa so si tudi skupno gasilsko vaje domačinov, gasilcev iz Ožbalta in sosedov iz Oberhaga - Arneža iz Avstrije, pokazali so reševanje ljudi iz goreče hiše. Sicer pa so ob tej priložnosti gasilci Kaple proslavili 15 letnnico obstoja gasilskega društva v tem planinskem kraju.□ k. v. Djj/ijjjJiJ acQ§)(15[ICLKDSt£3 ÌBjJ3 lluJljJB Prav med ljudmi Lepe doline, kot pravijo domačini Bistriškemu jarku, je že dlje časa prisotno hotenje, da Iti ohranili vsaj katero od značilnosti doline. Večino je že odnesel čas. Prav pred kratkim je izginila še zadnja tipična žaga, sedaj sta samo še dva mlina, v upo-ranem stanju pa samo še Lipnikov mlin. In za ta mlin, ki ima že zelo častitljivo starost, je Agencija za turizem občine Muta pripravila vso potrebno dokumentacijo za ureditev okolja v prijetno turistično rekreativno zatočišče. Če bo predlog uresničen, bo ohranjen vsaj en objekt od množicce nekdaj tako značilnih v Lepi dolini.□ k. vaiti W [LqSjiiqq m (D$£)ff[ia mm ioO® PRI TEM SRČNO UPAJO, DA BODO ZAGOTOVILI ŽIVUENSKI OBSTOJ TEGA KRAJA, SAJ UGO-TAVUAJO, DA SE PRAV OTROCI, KI SE V ČASU ŠOLANJA NAVEŽEJO NA SVOJ KRAJ, TUDI PO ŠTUDIJU VRAČAJO DOMOV. V pičlem letu so radeljski gradlreni delavci zgradili lepo šolsko poslopje, ki je po svoje le nadomestilo stare, led 1889 zgrajene šole. Ob pomoči dižave, občine in krajanov so dobili poslopje, ki meri 312 kvadratnih metrov za 42 milijonov tolarjev. To predstavlja tri lepe učilnice, dva kabineta, knjižnico, zlx>r-nico in večnamenski prostor, ki lx> poleg šole služil tudi domačinom in prepričani so, da bo to razgibalo tudi kulturno in družabno življenje v kraju. Zanimivo je, da je ta šola v preteklosti v marsičem prednjačila. Še pred dmgo vojno je imela nad 120 učencev, bila je prva dvooddelčna šola daleč naokoli, s tremi učitelji, šolski okoliš je štel okrog 400 otrok (torej zagotovilo, da jih je bilo vsaj sto v dveh oddelkih), med prvimi so imeli urejen pouk gospodinjstva, šport in plavanje. Prvi so imeli v našem času celodnevno šolo. Ob otvoritvi jim je mag. Teja Valenčič, državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport, podarila računalnik. V govoni pa povedala, da je vesela, da je vsaj takšnih dogodkov v naši dižavi vse več, omemila je tudi Podgorje pri Slovenj Gradcu. Ta čas obiskuje novo šolo še trideset učencev, ki jih poučujeta Jožica Zdrčnik in Breda Beigot, v šoli pa bo po potrebi tudi oddelek vrtca. Šola je podružnica osnovne šole Brezno-Ptxlvelka.O k. vaiti Odprtja nove šole se je udeležilo veliko domačinov in gostovOdprtja nove šole se je udeležilo veliko domačinov in gostov V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO LI20FAS m gjq»®,, pom m ©o mm PROIZVAJA IN PRODAJA: " 0602 85 230,85 640 SE PRIPOROČAMO! Po Koroški rowfiigmi m ^ftMaiDfgjiw nmmi I. Obmejni promet Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o obmejnem prometu (Uradni list RS, št. 13/95) je pričel veljati 1.5.1996. Ta sporazum zavezuje upravne enote, da sprejemajo vloge in izdajajo nove listine v skladu z omenjenim sporazumom, Zakonom o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91) in navodilom za izvajanje sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o obmejnem prometu. Najvažnejše spremembe sporazuma, ki se nanašajo na listine so: daljša veljavnost listin (stalne obmejne prepustnice in obmejne izkaznice); podaljšanje dolžine bivanja v sosednji državi in odprava vidiranja listin. V sporazumu so navedene listine za prehcxl državne meje in točni pogoji za pridobitev teh listin. Pravice in pogoji za pridobitev stalne obmejne prepustnice (SOP) in obmejne izkaznice; Pravico do SOP imajo državljani obeh držav pogtxl-benic po dopolnjenem petnajstem letu starosti, ki imajo stalno prebivališče v obmejnem pasu v enem ixl naselij, določenem v sporazumu. Otnxi do 15 leta starosti str lahko vpisani v SOP obeh staršev. Pravico do obmejne izkaznice imajo državljani obeh držav pogodixmic per dopolnjenem petnajstem letu starosti, ki prebivajo v enem od obeh obmejnih pastrv - kategorije teh državljanov so določene v 4.,5. in 6. členu sporazuma. Podatki o nepremičninah dvolastnikov v strsednji obmejni coni vpišejo v obmejno izkaznico pristojne upravne enote na podlagi uradnih listih (zemljiško knjižni izpisek), ki jih predloži državljan. SOP in obmejna izkaznica se izdajata z veljavnostjo do pet let. Trajanje veljavnosti se lahko podaljša za nadaljnjih pet let. SOP in obmejno izkaznico izdajajo v Republiki Sloveniji pristojne upravne enote po stalnem bivališču prosilca - pod pogoji iz Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o obmejnem prometu in splošnimi pogoji iz Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91). Vlogi za izdajo SOP in obmejne izkaznice je potrebno priložiti eno sliko prosilca, velikosti 2,7 cm x 3,6 cm in upravno takstr. Rok izdelave listin je 15 dni po vloženi prošnji. II. Društva Zakon o društvih, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 60/95, je začel veljati 4.11.1995. Zakon o društvih je prinesel veliko novosti na področju registracije društev. V 17. členu je tako določeno, da morajo vlagatelji zahtevi za registracijo društva priložiti zapisnik ustanovnega občnega zbora, dva izvtxla temeljnega akta in seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi ter osebno ime zastopnika društva. V 20. členu je določeno, da mora dmštvo v primeru, da spremeni temeljni akt ali zastopnika društva, vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od dneva nastale sprememlte. Zahtevi mora društvo priložiti zapisnik seje najvišjega organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora dmštvo zahtevi priložiti tudi dva izvoda novega temeljnega akti. V 28. denu je določeno, da lahko sprejme sklep o prenehanju društva najvišji organ društva. Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, (ustanovljenega na prxllagi tega zakona), na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva pa se vrnejo proračunu. O sklepu najvišjega organa mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ. Za dmštva, ki so bila ustanovljena oz. registrirana po Zakonu o dmštvih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 42/86) je pomemben 33- den. ki določa, da lahko nadaljujejo dmštva svoje delo po določbah tega zakona, vendar morajo svoje temeljne akte in delovanje uskladiti s tem zakonom najkasneje v dveh letih, ko so pričele veljati dolodre tega zakona, to je do 5.11.1997. Pristojnemu organu morajo predložiti nov temeljni akt. zapisnik seje najvišjega organa, na katerem je bil le-ta sprejet, vlogo in sporočiti osebno ime zastopnika dmštva. Vloge za vpis novo ustanovljenih društev in vpis spremenjenih temeljnih aktov morajo biti ustrezno kolkovane.Q dentai (§)lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROTETIKE * KONSERVATIVE /ORTODONIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 11)7 Ljubljana, Verovskova 57, p.p. 81 w 061 16821 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 rvKom.sKiN ___________ > VEČER podarja električni brivnik z akumulatorskim polnjenjem vsakemu novemu naročniku mesec dni po plačilu prve naročnine Ime im priimek: Ulica: Poštna št. in pošta: Datum in podpis: . Na Večer nisem bil naročen najmanj 6 mesecev in bom : ^ ostal naročnik vsaj toliko časa. (prep-briv) v • ----------------------- • • • - • — Kultura Mlada direktorica Alenka Vald hi se rada posvetila predvsem izobraževanju mladine. Trudi se približati literaturo bralcem, olajšati uporabo knjižnega gradiva in organizirati razne tečaje, ki bi naučili obiskovalce knjižnice uporabljati računalnike. Uporabnik bi potem lahko sam prišel do katerekoli informacije, ne glede na temo, sam bi si lahko poiskal knjigo, ki bi jo želel brati. O tem smo govorili z direktorico Alenko Vald. »Področje, ki ga pokriva naša knjižnica, obsega občino Slovenj Gradec in občino Mislinja, to pomeni okrog 22000 prebivalcev. Knjižni fond obsega 45000 knjig, od tega jih je 40000 v slovenjgraški knjižnici. V Mislinji je okoli 3500 knjižnih enot v in v Podgorju 2500. Tam sta dve podružnični knjižnici, ki jih pokrivamo z dejavnostmi in s knjigami iz centralne knjižnice v Slovenj Gradcu." Kakšna pa je razlika s knjižnico na Ravnah na Koroškem? »Študijska knjižnica na Ravnah ima regijski pomen. Edino ta knjižnica dobiva obvezni izvod slovenskega tiska. Obvezni izvod je namenjen prebivalcem celotne Koroške, čeprav moram reči, da ne vem, če z njim ravno pokrivajo celotno Koroško - en izvod je pač zelo malo. A je z računalniškimi povezavami problem omiljen.« Kaj to pomeni? »Računalniški sistem v knjižnicah pokriva celo Slovenijo in če primarnega gradiva v naši knjižnici ni, ga lahko dobimo iz katere koli druge knjižnice v Sloveniji.■ Kakšne knjige so v knjižnici r Slovenj Gradcu? KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA V SLOVENJ GRADCU POSTAJA VSE B0U MODERNA. TAM NE GRE VEC SAMO ZA IZPOSOJO KNJIG, AMPAK TUDI ZA VSE KAJ DRUGEGA. SPADA V TIP SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC, TO POMENI, DA JE NAMENJENA VSEM PREBIVALCEM. Kaj vse Knjižnica Ksaverja Meška nudi svojim uporabnikom? ■Največ izposojamo seveda knjige, na razpolago pa so tudi zemljevidi, videokasete, avdiokasete, tudi CD-plošče in CD-rome. Internet je dostopen bralcem na računalniku v izposoji kar blizu mize, kjer knjižničarka ureja tekoči dnevni promet. Tako lahko uslužbenec pomaga pri iskanju v računalniku. Čas uporabe interneta je omejen. V knjižnici imamo tudi knjige v tujih jezikih. Srbohrvaških je okoli 150, v angleščini več kot 200, največ tujih pa je v nemškem jeziku. Dobili smo donacijo JOSEFA AREHA iz Slovenj Gradca, ki nam je poklonil kar 700 knjig v nemščini, od katerih je na policah že 300 naslovov.« Kako je knjižnica razdeljena? »V knjižnici je več oddelkov. V časopisnem oddelku je 120 naslovov raznih časopisov in revij. Od tega je 6 dnevnikov, ostalo pa so tedniki in mesečniki. Okrog 15 naslovov je namenjenih otrokom in mladini. Oddelek za odrasle je razdeljen na oddelek za izposojo na dom in priročno knjižnico. Zaenkrat je priročna knjižnica ločena le tako, da so knjige, ki jih ne posojamo domov, zložene na policah ob steni. V prihodnosti, ko bo urejen še zgornji del knjižnice in bomo »mladiaski oddelek« preselili v mansardo, bo priročna knjižnica na nasprotni strani oddelka za izposojo domov. Poseben oddelek v knjižnici je domoznanski oddelek. V njem knjižničarke zbirajo vso izdano gradivo, ki se nanaša na občino Slovenj Gradec in občino Mislinja, na ljudi, ki živijo tu, ki delajo tu ali so at delali v preteklosti. Zbirajo vse, kar je bilo zapisanega o dogodkih in ljudeh, ki so bili kakorkoli povezani z našim območjem, tudi če so se tukaj samo rodili. Izrezujemo članke iz časopisov in jih arhiviramo. V zadnjem času pa so se tudi nekatere organizacije (npr. Kulturno društvo) odločile, da bi knjižnica hranila kronike njihovega delovanja.« »V Knjižnici Ksaverja Meška je razmerje med leposlovjem, mladinskim gradivom in poljudnimi knjigami približno 40:60, medtem ko je razmerje med količino izvodov obratno - 60% je leposlovja, . ker enake naslove naročujemo v več izvodih, poljudne knjige pa le v enem izvodu.« V okviru delovanja knjižnice lahko spremljamo tudi nekatere kulturne prireditve. Kakšne prireditve so to? »Kulturni dogodki so razdeljeni na prireditve za odrasle in prireditve za otroke. Za otroke je bila precej razvejana dejavnost že v preteklosti, zdaj jo samo razširjamo. Za odrasle pa so take dejavnosti novost. Predvsem pripravljamo predstavitve knjig, razstave in drugo.« Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost? »V mansardi bo otroški oddelek in domoznanski oddelek, na vrhu bo tudi internet (računalniška) čitalnica, kjer bo na razpolago več terminalov in PC-jev. Tam bodo bralci lahko brali tudi dnevno časopisje kar po internetu in seveda iskali tudi druge informacije. Uporabniki bodo tam lahko pregledovali tudi CD-rome in tiskalnik jim bo lahko karkoli izpisal. Jeseni načrtujemo prehod na »računalniško izposojo«. Potem bodo lahko bralci s svojim osebnim računalnikom kar od doma pogledali v našo knjižnico, če imamo določeno gradivo. Lahko ga bodo od doma celo rezervirali. Prek računalnika bo moč videti, ali je gradivo izposojeno ali ne in kdaj bo vrnjeno, če je izposojeno.- Kakšni so v slovenjgraški knjižnici pogoji za hranjene knjig? »Pogoji za arhiviranje knjig niso ugodni. A pri splošno izobraževalnih knjižnicah to ni bistvenega pomena, ker gradivo razen v domoznanskem oddelku v takšnih knjižnicah nima dolgotrajne vrednosti. Gradivo je frekventno. Če knjiga 5 let nima niti enega bralca, potem nima smisla, da je na polici. Tudi zaradi tega imamo v načrtu odpreti BUKVARNO, ki bo v kleti trgovskega centra Katica v Slovenj Gradcu. Tam so za knjige tudi boljši pogoji, ker je temperatura enakomerna skozi vse leto. In tudi vlažnost je tam malo višja. Tukaj v knjižnici je malce presuho in pretoplo za knjige." Katere probleme ho še olajšala bukvar- na? ■Bukvama je ANTIKVARIAT starih knjig, tam bomo prodajali stare knjige. Bralci nam namreč želijo mnogo knjig podariti, a mi vseh ne moremo vključiti v knjižnični fond. Nekateri to razumejo, drugi ne. Bukvama bo možnost, kjer bodo ljudje lahko prodajali svoje knjige, ki jih ne potrebujejo več. Prodajali lx>mo tudi naše staro gradivo. Bilo je namreč veliko pripomb, ker se je to gradivo vsake toliko časa znašlo na odpadu kot star papir. Knjiga pa le ima tudi v naših čustvih neko večjo vrednost kot star papir.«□ Ajdu R Ra^ledi =?v >>". ---- Novodobni kotiček Karavana gre naprej Piše: Tončka Repnik-Vrhnjak Marička je že dobro leto doma. Predana v usodo, ki ji ni mila in otopela za svet okoli sebe. Zaprta med štiri stene gleda oguljeni TV program, žveči kose kruha in sanja o časih, ki jih je kot vrtnarka živela sredi rož in bujne narave. Danes pa je Marička ■•gospa", ker je lahko doma. Brez velikih besed je postala odveč v fabriki, zdaj pa tudi na Zavodu ... Brez denarja životari v apatiji obupa in se redi... Ivan. magister ekonomije, sredi Maribora dela samomor. Še prej po ubobožanih mariborskih ulicah prosjači za košček km ha. Pa ga ni! Ne kruha in ne človeka! Ni ga človeka, ki bi v magistru ekonomije videl moč, tako zelo potrebno pri reševanju naših potopljenih gospodarskih ladij. Ni ga, ni ga hlapca Jerneja, ki bi iskal pravico! Ta je že dolgo skupaj z za lase prevlečeno demokracijo nekje skrita in zaprta v žalostni temnici osame in pozabe, da hira ... kot hirajo ljudje; dobre in skrbne mame iz tekstilne tovarne v Otiškem vrhu. Za slabo plačo (ali pa tudi te ni), ki si jo prislužijo v težkih delovnih razmerah, životarijo s svojo mladežjo nekje na robu obupa in na robu naše družbe ... A karavana gre dalje! Vrli politiki, ki smo jim zaupali naš glas, jih ne vidijo. Nikoli v življenju ne bodo zares srečali Anče, ki šiva fine hlačne nogavice; nikoli ne bodo spoznali zavaljene in otopele Maričke, ki ne upa misliti na jutri. Nikoli ne bodo segli v roke magistru ekonomije, ki iz obupa in lakote drvi v samomor... Ne, nikoli !!! Karavana klovnov, ki se igra igro politikov, gre dalje! Kaj naša mala Slovenija!? Ta biser, ki zna biti sredi Mežiške doline strupen za življenje! Ta biser sredi širnega sveta, ki za zaposlene v Vuzenici, pa povsod po tovarnah tod in kjerkoli, pomeni strah. Strah iti v jutri. Kako ga preživeti... A - ne! Čemu ti strahovi, saj se pričenja vroča, celo volilna jesen! Nam bo kdo obljubljal delo? Bo našla svoj košček sreče in pravico do dela armada brezposelnih (brezpravnih drugorazrednih ljudi), ki jim ni dovoljena siva ekonomija? Bo sonce poslalo žarke tudi zaskrbljenim mamam in očetom, ki ne vedo, ali bodo preko noči delo izgubili? Še bolj kot delo pa denar... Bodo obljubili Micikam, ki na stara leta životarijo brez vode in elektrike, luč v sobi? To, tudi to; predvsem to naj povedo ti, ki so v karavani, ki se gre igro politikelTl L . J Izobraže-^ vanje Piše: Miša Felle Um je stvarnik. Znanje, ki ga ne živimo, postane greh. « so besede enega največjih psihikov našega stoletja, Edgarja Cayceja. Po njegovi smni se je zgodilo prav to, kar je napovedal: Pri takem delu se je treba najprej obrniti na posameznika in s pomočjo posameznikov, skupin, razredov in množic bo delo dobilo verodostojnost, ki je potrebna, da jo sprejme občinstvo. Seveda gre za rast njegovega dela, ki sega v čase, ko ljudje še niso poznali kakršnihkoli oblik izvenčutnega zazna vanja. Tisti, ki ste prebrali Celestinsko prerokbo, boste v prejšnjih besedah morda prepoznali tudi pojem -kritična masa-. Sama sem v Caycejevih besedah našla potrditev za svoje razmišljanje, ki se zadnje čase vrti predvsem ob pojmih teorija in praksa, nanaša pa se seveda na človeka kot celoto, torej njegov pojavni in duhovni svet. Vedno, ko me kdo vpraša:-Kajpa ti zdaj počneš?-, se znajdem v neke viste zadregi. To, kar delam v zadnjem letu, je zelo težko povedati v nekaj stavkih, kaj šele pričakovati, da bo odgovor naletel na razumevanje ali vsaj zadovoljil -radovedneže-. Toda Speči prerok- mi je pritrjeval še naprej: glavni namen ustanove, ki jo je Cayce predvidel, da bo po njegovi smrti z arhivom njegovih jasnovidnih podajanj na voljo številnim raziskovalcem, je - boljše razumevanje namena življenja. -Informacija naj ima tako obliko, da bo to, kar je dano, razumljivo vsaki stopnji človeške izkušnje. Naj se ve, da to, kar je povedano, prihaja iz virov, ki so jih preverili tisti, ki so v svojem življenju našli odgovor za svoje težave in taki torej pomenijo bralcem več kot zgodbe ali pouk v nedeljski šoli.« Pimejdun, nobena šola mi ne bi mogla dati tega, česar so me življenjske izkušnje naučile k zadnjem letu. In če se povrnem k uvodnim besedam, bi bil v resnici velik greh takšne izkušnje zadržati zase. Tega sem se na srečo zavedla še preden sem dobila v roke najnovejšo knjigo o delu Edgarja Cayceja. Zato pa se oglašam v tem kotičku, zato pa vodim radijske oddaje na to temo, zato pa sodelujem v skupini, ki ima prav ta namen: približati ljudem razumevanje smisla življenja na osnovi lastnih izkušenj! Če sem bila tokrat komu premalo razumljiva, naj se opogumi in piše na naslov: Agencija Žarek, Efenkova 6l, 5320 Velenje. Pivega čaka presenečenje v obliki knjige, telefon pa najdete v prejšnjem Prepihu. Do naslednjega pa lahko razmišljate o tem, kakšen je v resnici namen vašega življenja. Verjemite, vsakdo ima svojega. □ -------------j Boštjan NACHBAR Tl)TT> rarrTi!?!^AWTÌ _ff A Dravograjčan Boštjan Nachbar je brez dvoma trenutno eden najbolj obetavnih mladih športnikov, kar jih premoremo na Koroškem. S še ne polnimi šesmajstimi leti je v spomladanskem delu prvestva prve slovenske lige že zaigral v prvi članski peterki mariborskega kluba Bavarie Woltexa, kjer nastopa že tretjo sezono. Boštjan je zlasti odlično igral v eni zadnjih tekem pretekle sezone, ko so Mariborčani v tekmi l.A lige premagali Olimpijo s 103:86. Igral je v začemi peterki, kjer so poleg njega zaigrali še Mirt, Dragšič, Goljovič in Mijajlovič, dasegel pa je 11 kašev in bil tudi izbran v najboljšo peterko 3. kroga drugega dela končnice državnega prvenstva. Da, govora je o mladem kašarkarju, ki meri v višino kar 203 cm in je tako v dresu Bavarie kot v različnih reprezentančnih selekcijah že velikokrat opozoril nase s svojini izjemnim talentom. Košarko je pričel igrati v Dravogradu, saj se ve, na pobudo očeta Vlada, ki se že vrsto let ukvarja s to atraktivno panogo in je še danes nepogrešljiv v dravograjskem klubu. Boštjan se najprej vključil v dravograjsko košarkaško šolo, star komaj 8 let, nato se je udeležil podobne šole v Pulju. Kasneje je vsako leto obiskoval šole, ki so jo vodili naši proslavljeni asi Ivo Danev, pa Jure Zdovc in Peter Vilfan. Kmalu so mladega igralca opazili strokovnjaki in Boštjan je v jeseni 1992 leta pričel trenirati v pionirski vrsti mariborskega Branika, oz. sedanjega Satexa. Dve leti je ostal pri Satexu, kjer je bil njegov prvi trener Rado Lorbek in v tem obdobju se je Boštjanova košarkaška pot pričela strmo vzpenjati. Pričela so se tudi prva potovanja in prva večja tekmovanja, sicer še vedno z vrsto dečkov Satexa. Svojo nadarjenost in znanje, ki sta mu ga nudila, najprej oče in nato trener mariborskega kluba, je znal vselej dokazovati. V dresu Satexa je z ekipo dečkov osvojil 9. mesto na turnirju Topolino v Riminiju v Italiji, prihodnje leto, ko je že igral pri Bavariji Woltexu, pa so na tumiiju Topolino v Maribont zanesljivo osvijili 1. mesto. jpDjiu'i mm Leta 1994 je bil Boštjan uvrščen v kadetsko reprezentanco Slovenije, saj selektor mladih reprezentanc Janez Drvarič nikakor ni mogel spregledati visokega fanta, ki kot za šalo polni koše nasprotnih ekip. Kmalu je, čeprav dve leti mlajši, zaigral nidi v mladi slovenski izbrani vrsti, med igralci od 18 let. S to ekipo je nastopil v Turčiji, na kvalifikacijah za EP, ki pa se ni uspela uvrstiti na zaključno tekmovanje. V mladi reprezentaci je Boštjan vseskozi tudi kapetan ekipe, na kar je izjemno ponosen. To pa še ni vse. V minuli sezoni je mladi Dravograjčan, ki obiskuje športno gimnazijo v Mariboru, dobil prvič priložnost, da zaigra tudi v mladi slovenski selekciji med košarkarji do 22 let starosti. To se doslej v Sloveniji še ni primerilo, da bi fant, star komaj 15 let, zaigral z reprezentančnimi kolegi, ki so za več kot pol desetletja starejši. Boštjan je imel to možnost, saj je z mlado slovensko izbrano vrsto nastopil v Turčiji na evropskem prvenstvu, kjer je Slovenija osvojila 7. mesto. Boštjan Nachbar je vsestransko koristen košarkar, toda pri Bavariji Woltexu igra predvsem krilo. Želi si, da bi uspešno končal šolanje in da bi nekega dne zaigral tudi v članski reprezentanci Slovenije. Pri Nachbarjevih so na svojega sina vsekakor lahko ponosni, kajti kljub mladosti se je s svojimi nastopi v dresu mariborskega kluba in državnih reprezentanc že uveljavil. Zanj se zanimajo številni ugledni klubi. Med drugim je pred kratkim nekdanji selektor jugoslovanske reprezentance in sedanji trener Ireograjskega Partizana Aca Nikolič izjavil, da bi želel videti Nachbarja v svojem klubu. Kakšna to njegova nadaljna košarkaška pot, torno videli, morda torno Boštjana videli kdaj igrati tudi v NBA ligi. Nič čudnega ne bi bilo, saj se je njegova kariera šele začela. Da so Nachbarjevi zares košarkaška družina, pove tudi podatek, da se mlajši sin Grega tudi že pridno ubada s košarkaško žogo in redno obiskuje vsakoletno šolo Petra Vilfana. Boštjan Nachbar se je rodil 3- 7.1980, stanuje v Dravogradu, Mariborska c. 70. Ivo Mlakar Pred startom odbojkarjev Fužinarja v prvi državni ligi »Hal® » Sil feMI« TRENER BRANKO GOLOB NE SKRIVA ZADOVOLJSTVO OB IZJEMNI PRIPRAVLJENOSTI EKIPE - MATJAŽ URNAUT VELIKA OKREPITEV - CILJ UVRSTITEV MED PRVIH ŠEST EKIP Ravenska moška odbojka se z nezadržnimi koraki vrača na pozicije nekdanje slave. Mlada, nadvse obetavna ekipa, ki si je v pretekli sezoni priigrala uvrstitev v LA slovensko ligo, torej med najtoljše klulie v državi, to kaj kmalu lahko pokazala, koliko je vredna in ali je dovolj dobro pripravljena na dolgo naporno prvenstvo. S tekmo proti Krki Novemu mesto, ki 1» 21. septembra na Ravnah, bodo namreč odbojkarji Fužinarja Stanali v novo sezono, txl katere si precej obetajo. V klubu so po končani prvenstveni sezoni 1995/96, koso v I. B ligi osvojili 1. mesto pred Izolo, in se uvrstili v višji rang tekmovanja, uspeli zadržati vse igralce, ki so najtolj zaslužni za prodor v vrh slovenske txltojke. Uspelo pa jim je tudi pripeljati nazaj domov Matjaža Umauta, ki je zadnje leto igral pri državnem prvaku Salonitu iz Kanala in je močna okrepitev za ravensko ekipo. Tako je pravzaprav zanimivo, da pri Fužinarju nimajo tujih igralcev, kar je v prvi ligi redek pojav. Trener Branko Golob, ki je bil nekoč sam odličen igralec ekipe, ki je nastopala v tedanji prvi jugoslovanski ligi, ima na voljo kar 14 txltojkarjev. To so predvsem igralci, ki že kar nekaj sezon nastopajo skupaj in Ixxlo tudi v todočem prvenstvu, poleg Umauta nosilci fužinarjeve igre - Aleš Legan, Jure Kokot, Marko Verbič, David Slatinšek, Rok Iglar, Marko Drevenšek, Bogdan Kotnik, Ožbi Zmagaj in Peter Šuler Na vrata prve postave pa trkajo tudi mladi, ki jih je še v minuli sezoni (vsaj nekatere) treniral dolgoletni odbojkarski pedagog Damjan Pogorevčnik. to pa so Andrej Lačen, Miha Verbič, Janko Tone in Rok Sobočan Seveda so v klubu načrtovali še nekaj okrepitev od drugod, zato obstaja možnost, da todo po prvem delu prvenstva, v mini prestopnem roku, pripeljali na Ravne še kakšnega izkušenega igralca. O poteku priprav in načrtih v todočem prvenstvu smo se pogovarjali s trenerjem Brankom Golobom, ki je povdaril izredno marljivost svojih varovancev pri treningih. Kdaj ste se začeli pripravljati in kako se zadovoljni s potekom treningov? Branko Golob •Pripravljali smo se vse tx! 5. avgusta dalje. Najprej smo imeli bazične priprave doma, kjer nam je priskočil v pomoč prof. Roman Holzl, ki je skrlrel za telesno pripravo igralcev. Kasneje smo še dva tedna delali v komačem okolju, tokraj je bil povdarek predvsem na tehnični uigranosti ekipe. Bili smo tudi teden dni na Rogli, kjer je bil prav tako navzoč prof. Holzl, nekdanji Šport Piše: Ivo Mlakar Odbojkarji Fužinarja zmagali v Trstu V organizaciji slovenskega športnega društva Sloga Koimpex je bil v soboto 7. septembra v Trstu tradicionalni odbojkarski turnir v spomin na bazoviške žrtve. Zmagali so odbojkaiji Fužinarja pred domačo Slogo in avstrijskim prvoligašem Puntigamer Dobom. Ravenčani so premagali tako Slogo kot Dob s 3:1 v nizih, v tekmi za 2. mesto na turnirju pa so odbojkaiji Sloge, ki bodo letos igrali v italijanski B2 ligi, odpravili Dobljane s 3:2. Po končanem turnirju so za najboljšega igralca proglasili Bojana Mlakatja iz ekipe Doba. vrhunski smučar, ki nam je pripravil program, ki smo ga izvajali v dopoldanskem času, popoldne pa smo izkoristili za uigravanje ekipe. Torej smo na Rogli kombinirali fizične s taktičnimi zamislimi. Mislim, da so priprave za novo sezono v celoti uspele.« «'j Kar nekaj tekem ste odigrali v tem pripravljalnem obdobju. Kako bi komentirali prikazane igre svojih varovancev, ste zadovoljni? •Težko je reči pravzaprav, kje smo, saj smo v tem obdobju izgubili le eno srečanje. Poraz smo doživeli z državnim prvakom Salonitom, premagali pa Granit, Maritar Marles, italijansko Slogo, avstrijski Dob in celovško Hypo Bank. Zmagali smo tudi na turnirju v spomin na bazoviške žrtve v Trstu ter nazadnje še doma z 2:1 v nizih proti ljubljanski Olimpiji. Ti rezultati sicer veliko povedo, saj smo uspeli premagati prvoligaše kot so Maritar Marles in Olimpija, vendar so tekme v pripravljalnem olxlobju eno, prvenstvo pa je vse kaj dntgega. Čas to seveda pokazal, ali smo zares delali dobro in ali lahko računamo na visoko uvrstitev.« - V klubu so ostali vsi igralci, ki so najboljši napadalec jc bil Matjaž. Umaut in najboljši podajalec Marko Verbič, oba iz ekipe Fužinarja. Lečnik bo sodil na Slovaškem in v Nemčiji Na naslov sodniške odbojkarske organizacije Koroške oz. Jožeta Lečnika je te dni prišlo novo priznanje. Sodniška komisija Evropske odbojkarske zveze je namreč odredila edinega koroškega mednarodnega sodnika (Dušan Brankovič pristopil k OSO Žalec) Ravenčana Jožeta Lečnika, za sojenje tekme dragega kroga državnih prvakinj. To bo srečanje med ekipama Spas Žilina in zmagovalkami srečanja Lukavac iz BiH in Limassol iz Cipra, ki bo 7. decembra v Žili ni na Slovaškem. Poleg omenjene tekme bo Lečnik vodil tudi dvoboj moških članskih reprezentanc Nemčije in Švedske. Ta tekma, ki sodi v okvir kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto, bo 22. decembra v Nemčiji. doprinesli k uvrstitvi v 1.A ligo. Ekipo je okrepil Matjaž Urmut. Kako ste nasploh zadovoljni z igralskim kadrom? •Sevala smo računali, da tomo v klub pripeljali še kakšnega igralca. Z Umautom smo res dobili vodjo ekipe, izkušenega igralca, ki igra dobro v polju, prav tako pa je izvrsten realizator v napadalnih akcijah, toda odbojka je kolektivni šport in vsi v šesterki, ki je na parketu, morajo dati svoj doprinos k uspehu. Mislim, da je sedanja ekipa sposobna tudi za velike podvige.* - Uga bo izjemno močna. Med osmimi klubi bosta nastopila tudi kluba, ki bi sicer morala igrati v Inter ligi, Salonit in Maribor Marles. Kakšne cilje ste si pri Fužinarja postavili? •Liga bo zares močna, pa tudi izenačena in zanimiva. V prvem delu bomo skušali doseči uvrstitev med prvih šest ekip, torej, skušali se bomo izogniti izpadu in se uvrstiti med ekipe, ki bodo igrale v dragem delu prvestva. Torej prvi del ne to tako pomemeben in cilj nam je osvojiti vsaj 6. mesto. V nadaljevanju tekmovanja Ixxlo naši apetiti nedvomno višji - uvrstitev na 4. mesto, ki pelje v končnico državnega prvenst- CJvodna zmaga nogometašev Polene Ekipa kluba malega nogometa Polena je odlično štartala v prvenstvo Slovenije za veteranske ekipe. V Voličini v Slovenskih goricah je namreč zmagala na prvem pozivnem turnirju za veteranske ekipe, to je za igralce nad 32 let starosti. Polenčani so osvojili 1. mesto med desetimi skupinami, ki so prišle iz vse Slovenije, potem ko so v finalu s 3:1 premagali Klub rojal iz Maribora, po izvajanju kazenskih strelov. V regularnem delu se je srečanje končalo z rezultatom 1:1. Tretje mesto so na turnirju osvojili nogometaši ekipe Odtis Ravne, ki so premagali ekipo BM Zgornja Velka s 5:1. Za najboljšega vratarja je bil na turniiju izbran član ekipe Polene Gvido Garbus. Mazi dobil Ivarčko 96 Šahovski klub Fužinar je letošnji hitropotezni turnir za posameznike -Ivarčko 96 pripravil v hotelu Rimski vrelec v Kotljah. Med 24 šahisti je zmagal Kranjčan Leon Mazi pred Mariborčanom Krumpačnikom. Vratni red: 1. Ixon Mazi (Kranj) 9,5 točke, 2, Domen Krumpačnik (Maribor) 8 točk, od 3. do 5. mesta Marko (Velenje) ter Pšeničnik in Peniš (oba Fužinar) vsi po 7 točk, itd. Spominski toki v Možici V soboto, 14. septembra, so delavci tekaške sekcije Mežica že enajstič zapored vzorno izpeljali teke v spomin na vsestranskega športnika Borisa Kcršbaumcrja. Letos je nastopilo natanko 157 tekačev in tekačic, ki so se va. Potem bi morda že lahko razmišljali celo o Evropi, toda o tem kdaj kasneje, ko bomo videli, kakšne so naše dejanske možnosti.* - Komu pripisujete največ možnosti, da osvoji naslov državnega prvaka? •Dvakratni prvak Salonit iz Kanala to znova v ospredju. Tu je še Maribor Marles, radi njih je treba šteti med kandidate, blizu pa je ljubljanska Olimpija, ki se je tudi okrepila. Ostale ekipe v ligi Ixxlo precej izenačene, mednje sodimo tudi mi,- Toliko trener ravenskih odbojkarjev Branko Golob, ki to kot odličen poz- pomcrili v malem maratonu in na 10 km dolgi progi, medtem ko so najmlajši tekli na 1000 in 2000 m dolgih progah. Med udeleženci, ki so prišli domala iz vse Slovenije, pa tudi iz Avstrije in Hrvaške, sta v malem maratonu absolutna zmagovalca postala Tomaž Robač s Prevalj in Heda Kotar iz Trbovelj. V najdaljši preizkušnji, teku na 21 km, so sc od atletov iz Koroške, poleg RobaČa, ki je zmagal v kategoriji tekačev od 30 do 40 let, izkazali še Ravenčan Drago Laznik z 2. mestom ter Jože Mori z Mute, ki je bil tretji in Milan Zupanc iz Mislinje, ki je osvojil 4. mesto v tej kategoriji. V skupini tekačev od 40 do 50 let kjer je zmagal Branko Perme iz Lenarsta je bil 6. Oto Gumilar iz Prevalj in 8. Franc Naveršnik Dolga pot Dravograd. Med tekači nad 60 let je slavil zmago Ravenčan Lojze Gologranc, sicer član tekaške sekcije Mežica, medtem ko je bil domačin Janez Janžekovič tretji. Med udeleženci teka na 10 km dolgi progi velja omeniti zmago Mežičanke Hedvike Blatnik v kategoriji tekmovalk nad 40 let starosti. Fužinar tretji v Varaždinu Odbojkarji ravenskega Fužinarja so sodelovali na močnem turnirju v Varaždinu, kjer sta nastopila še hrvaška prvoligaša Željezničar iz Osijeka in domači Varaždin ter državni prvaki Slovenije odbojkaiji Salonita iz Kanala. Ravenčani so v prvi tekmi tumiija izgubili z gostitelji tumiija, ekipo Varaždina z 1:3, nato pa v srečanju za 3. mesto premagali Željezničar s 3:0. Zmago so si na turniiju priigrali odbojkaiji Salonita, potem ko so v finalu s 3:0 v nizih odpravili domači Varaždin. □ navalec te športne zvrsti vsekakor znal ■krmariti* svojo »barko* ob čereh prvoligaških voda. Svojo strokovnost je dokazal že v preteklem prvenstvu in prej, ko je treniral druge slovenske klube in dolga leta tudi avstrijsko prvoligaško ekipo Dob. Njemu ob strani, bodo tudi tokrat mnogi entuziasti, ki so prispevali k vzponu ravenske odtojke v zavidljive višine, predvsem predsednik kluba dr. Darko Iglar, pa Marjan Kokol, Matic Verbič, Robert Stopar in tudi ustali, ki tvorijo upravni odbor kluba. Srečno, Fužinarjevi odbojkarji v novem prvenstvulO Ivo Mlakar Glosirana črna kronika »Velike igračke« SPOMINJAM SE, KAKO SMO Sl OTROCI IZ NAŠE ULICE V TISTIH DALJNIH PREDNAJSTNIŠKIH IN NAJSTNIŠKIH LETIH - TAM NEKJE OKOLI LETA 1955 - ŽELELI SVOJ AVTOMOBIL. PO MOŽNOSTI TAKŠNEGA ŠPORTNEGA, BREZ STREHE; ALI PA DŽIPA; ALI... NO, SEVEDA JE ŠLO ZA IGRAČO. Pravih avtomobilov Se naSi starši niso imeli, mi, otroci, pa smo se v pesku igrali s kamni, podobnimi avtomobilom. Zdaj so časi seveda drugačni, o čemer priča na primer tudi prometna nesreča, ki se je pripetila 3 9. okoli 12,2o na regionalni cesti Slovenj Gradec -Kotlje. Imena ali kratic voznice ne bom zapisal, ker ni toliko pomembno. Vrh vsega gre za mladoletno osebo. Dogodek namreč postavljam na čelo tokratne kronike, saj ima voznica komaj 17 let. Razumljivo je, da je bila brez vozniškega dovoljenja. Kako je sploh prišla do avtomobila ali za volan, pa v policijskem sporočilu ni zapisano. In posledice te uslišane želje za avtomobilom? Zunaj naselja Sele, kjer cesta poteka po klancu navzdol, je vozilo pričelo zanašati in voznica je zapeljala na desno z vozišča. Avtomobil se je na travnati površini obrnil in obstal na strehi. Pri tem sta se huje telesno poškodovali 17 in 18 letni sopotnici: na vozilu je nastalo za okoli 450.000 tolarjev gmotne škode. S tem zgodba - ki se pravzaprav sploh ne bi smela pripetiti - še ni končana. Mlada voznica je policistom namreč o sebi dala lažne podatke. Izdajala se je za svojo 21 letno sestro, da bi tako bila štiri leta starejša! Kolo brez in z... In ker sem že pri mladosti ter prometu: V nedeljo, 25.8. ob 18.3o je 19. letni R K. iz okolice Slovenj Gradca vozil gorsko kolo po krajevni cesti iz Slovenj Gradca proti Podgorju. Med vožnjo je zapeljal na bankino in izgubil oblast nad kolesom. Padel je po vozišču in se huje poškodoval. V torek, 27.8., okoli 21. ure pa je 15 letni A.Š. iz Mežiške doline vozil motorno kolo po krajevni cesti Leše - Mežica. Med vožnjo po klancu navzdol je v levem nepreglednem ovinku zapeljal s cestišča, kjer sta s sopotnikom -prav tako mladoletnim J.L. -padla. Pri tem se je sopotnik na motorju huje telesno poškodoval. Epilogi Tudi v minulem obdobju je kar nekaj zadev, ki sem jih v prejšnji črni kroniki označil z «neznanim ali neznanimi storilci«, dobilo epilog. Torej, policisti so bili uspešni in so storilce kaznivih dejanj v tem času odkrili. Zaskrbljujoče ob tem je, da je kar nekaj odkritih storilcev mladoletnih. Tako so na primer policisti prijeli mladoletnika iz Slovenj Gradca, ki je osumljen, da je v noči od 17. na 18. avgust v Podgori pri Ravnah na Koroškem odtujil motorno kolo, namenjeno za kros. Tudi policisti so, kot kaže, imeli podobno motorno kolo in *kris - kros« se je za mladeniča slabo končal. Storilci, ki so na Ravnah iz osebnega vozila J.G. v noči na 29. avgust iztočili bencin iz rezervoarja in avtomobil pri dem delno poškodovali, so mladi in jih zdaj čaka nič kaj prijetno «bližnje srečanje tretje vrste«. Končno pa so policisti prijeli tudi skupino mladih nočnih ptičkov, ki so - v nasprotju s strelo, ki naj ne bi dvakrat udarila na isto mesto - kar nekajkrat vlomili v gostinski lokal A.N. na Ravnah na Koroškem. Še kaj Naj v tem resnejšem delu zapišem še, da je bilo v obravnavam času na Koroškem tudi nekaj delovnih nesreč, zlasti pri delu v gozdu, ter nekaj požarov. Eden izmed njih -izbruhnil je dne 9.9. na filtru za prah v tovarni ivernih plošč na Otiškem vrhu - je povzročil kar za okoli 8 milijonov tolarjev škode. Šotonarnica Izgovor «glavnega akterja« v primeru, ki ga nameravam zdaj opisati, je tako nenavaden in za lase povlečen, da si zasluži prvo mesto v tokratnem glosiranem in po mojem zašpičenem delu. Policisti PP (policijska postaja in ne parna pekarna - koristna op. pisca) so bili obveščeni, da je v noči s 1. na 2. september dotlej neznani voznik osebnega avtomobila, zapeljal v šotor, ki je bil postavljen na prireditvenem prostoru na Kapli. Pri tem je poškodoval 10 miz in klopi in povzročil za okoli 50.000 tolarjev škode. Nekaj dni kasneje se je na policijski postaji v Radljah oglasil avstrijski državljan B.P. in povedal, da se je za vožnjo v šotoru odločil, ker je v njem iskal izgubljeno denarnico. »Zadevo je najprej treba gledati s pozitivne strani«, bi protokolirano izjavo Avstrijca najbrž komentiral Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana. »Čisto mogoče bi namreč bilo, da bi bil naš severni sosed voznik tovornjaka ali morda celo vlakovni strojevodja ali mašinlirer. Si lahko predstavljate, kako veliko škodo bi šele povzročil v tem primeru. Verjetno bi se Kaplčani lahko kar za stalno poslovili od svojega prireditvenega prostora in ne le od šotora. Sicer pa, kar mene najbolj zanima, je, ali je bila denarnica polna ali prazna, poročilo policistov pa je pomanjkljivo še zato, ker ne vsebuje podatka, ali je motorizirani iskalec svoje bogastvo tudi našel. No v mojem lokalu se kaj takšnega sploh ne bi moglo zgoditi. Vrata so namreč tolikanj ozka, da bi Avstrijec v lokal lahko prišel kvečjemu na rolkah in nikakor z avtomobilom. Poleg tega pa bi mu denarnice sploh ne bilo treba iskati, saj je zaradi gneče - mimogrede, do nje pride zaradi izjemnega izbora natakaric v lokalu - še izgubiti ne bi mogel! In tako bi mu seveda ostalo dovolj denarja za obligatorno francosko jed: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.« Pridržano žganje Kratko policijsko poročilo: »Policisti policijske postaje Radlje ob Dravi so 29.08.96. ob 19. uri intervenirali v okolici Vuzenice, kjer se je 60 letni A.M. po žganjekuhi prepiral z družinskimi člani in jim grozil s sekiro ter z železno palico. Ob prihodu policistov s kršitvijo ni prenehal, zato so ga odpeljali na policijsko postajo in ga pridržali.« Kratko vprašanje: so na policijsko postajo odpeljali in do jutra pridržali tudi posodo za žganjekuho? Dopolnilo Še eno kratko poročilo: «Dne 25.8.96 okoli 23. ure je 29 letni I.P. iz Slovenj Gradca, lastnik psa, katerega poreklo naj bi izhajalo iz Japonske, spustil psa iz boksa. Pes je po igri z njim skočil na 39 letnega J.V. iz Slovenj Gradca in ga z ugrizi po glavi huje poškodoval. Kratko dopolnilo: »...katerega poreklo naj bi izhajalo iz Japonske med II. svetovno vojno...« Banzai, harakiri, ktiri hara, kikiriki in hura! Še sreča In še tale: Dne 10.9.1996, nekaj po 20. uri, so s Poštarskega doma pod Plešivcem obvestili policiste, da pogrešajo italijanskega državljana V.V. iz Trsta, ki se ni vrnil s ture na Uršljo goro. Takoj so se pričele priprave za njegovo iskanje, vendar do tega ni prišlo, saj se je planinec sam vrnil v dom okoli 21,3o. Povedal je, da se je bil izgubil, v dom pa je našel s pomočjo informacij, ki so mu jih dali kmetje med potjo. Še dobro, da se je V.V. izgubil na Koroškem. Če bi zašel kje na Gorenjskem in Iti se zanesel na informacije tamkajšnjega prebivalstva, bi najvrjetneje še zdaj blodil po gozdu in bi ga mimoidoči morali že zdavnaj umetno (intravenozno) hraniti.Q T.I. Črna kronika siMM Eto V mesecu avgustu se je na koroških cestah pripetilo 115 prometnih nezgod. Žal je ena imela tudi smrten izid. S hudimi telesnimi poškodbami se jih je končalo 8. z lahkimi 20, samo z gmotno škodo pa se je končalo 86 nezgod. Policisti so sodniku za prekrške zaradi kršitve cestno prometnih predpisov predali 453 ljudi, na licu mesta pa so mandatno kaznovali 1877 oseb. V tem obdobju so zaznali tudi 66 pojavov z elementi kaznivih dejanj. Zaradi kršitve javnega reda in miru pa so sodniku za prekrške podali 80 predlogov. Devet kršiteljev JRM so pridržali, dva pa so pridržali zaradi drugih vzrokov. V Avgustu je bilo še 6 požarov in 3 delovne nezgode. Promet na mejnih prehodih je znašal 292.506 vozil, skupaj je mejo prestopilo v tem mesecu 875.797 ljudi. Mejni režim je kršilo 7 oseb, zavrnili pa str 30 ljudi. V primerjavi z mesecem julijem letos se je število potnikov na mejnih prehodih v avgustu povečalo za 7,4 odstotkov, promet pa se je povečal za 8.3 odstotka. In neposredna praksa... V noči od petka 23. na Soboto 24. avgusta so policisti na območju UNZ Slovenj Gradec pcxrstrili nadzor v cestnem prometu. Poudarek so dali ugotavljanju psihofizičnih sposobnosti (alkoholiziranosti) voznikov. Iz prometa so izločili kar 45 voznikov. Pri 30. je alkotest "pozelenel- nad dovoljeno mero, 15 voznikov pa je alkotest odlonilo. Rekorderja so ujeli raveaski policisti - avtomobil je vozil kar s 4. promilami alkohola v krvi. Trije vozniki tudi niso upoštevali prepovedi nadaljnje vožnje in so romali v policijski »bunker-. /F Tudi na Koroškem so na Upravi za notranje zadeve v Slovenj Gradcu namenili kar največ pozornosti varni poti šolarjev v šolo. V 44. osnovih in 4. srednjih šolah je za klopi sedlo kar okoli 1200 učencev in dijakov. Že preti pričetkom pouka so policisti pregledali stanje cest in talne signalizacije ter na pomanjkljivosti opozorili pristojne ustanove. Skupaj z njimi so postavili tudi vse table, panoje, razdelili letake in drugo. Opravili pa so tudi pogovore z vozniki šolskih avtobusov. Poostreno pa so policisti preverjali promet, zlasti v okolici šol, od 2. do 6. septembra. Pri tem so seveda uporabljali radar in druge pripomočke. Tako je v tem času na območju UNZ Slovenj Gradec ...... .................. ,, . —^— dnevno med 7. in 15. uro nadziralo promet poprečno 45 policistov. Za učence je po ugotovitvah policistov najnevarnejši odsek poti v šoli na odseku regionalne ceste v Gornjem Doliču. Pot poteka namreč po precej zoženem in nepreglednem delu zelo prometne ceste. Vrh vsega potekajo prav zdaj tukaj še gradbena dela. In kakšne so dosedanje ugotovitve policistov? Temeljna ugotovitev je precej razveseljiva in vzpodbudna: vozniki so na Koroškem v teh dneh (citiram) »v zelo veliki meri upoštevali prometne predpise, tako, da so policisti morali le redko ukrepati. V prvem tednu pouka ni bil v prometu ogrožen noten otrok, pripetila pa se tudi ni nobena prometna nezgoda, v kateri bi bil udeležen otrok.« Kljub temu pa todo koroški policisti še naprej pcx>streno preverjali promet in vzgajali mlade v njem. Nekaj iz prometne varnosti otrok pa je tudi na fotografijah, ki so nam jih posredovali ravenski policisti. partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 Vaš Prepih _l>