Leto I. V Krškem, dne 3. januarja 1907. St. 3. DOSAYSKA STRAZA Narodno-politifto in narodno-gospodarsho glasilo za štajersko-hranjsks Fosavje. Brezicc Hrško «Tosavska Straža» i»haja vsaki pivi in trctji Cxtrtck v nicsccu. Narocnina za celo lcto znaša dvc k'roni, pri vocjih naroeilih popust po dogovoru in se na- prcj pUičujc. — Ccna oznanil za cno htran 48 K., za pol strain 24 K, za cctrt strani 12 K, za osminko strani 0 K, za šcstnajstinko st rani 'A K, za dvaintri- dosetinko strani 1 •;"»<> K; pri vcčkratncm oznanilu po dogovoru. Vst pošiljatve (pisma, dopisc, nakaznice, naroi-ila, inscratu i. t. d.) je pošiljati na naslov < J'osavska Straža» v Krežicah ali v Krško. — Dopisi se pošiljajo na urcdnistvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. --- Rokopisi sc ne vračajo. — Posamczna številka stane 10 vln. Član 19. clržavnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v drzavi so cnakopravni in vsak narod ima ncdotakljivo pravico, varovati in negovati «vojo narodnost in svoj jcz-ik. Knakopravnost vseh v de- žcli navadnih jezikov v šoli, v uradih inv javnem življ e n j u je od države priznana". Nekaj o narodnem ponosu. l.iti slcvcnsko krvi, bodi Slovcncu ponos. I. Vcscl-Koscski. Večkrnt scm premišljeval, kako je to mogoče, da sc v našem lepem mcstu ob Savi, v starih Brcžicah, vzdr/uje nemstvo tako trdovratno. Naravnih vzrokov za to ni. Mesto ne živi samo od scbe. Meščani so dandanes že davno večinoma odložili lopato in motiko. Naši Breščani se ne živijo več izkljucno s pridelki svojega polja. Le nialo je še takšnih «purgarjev», ki bi naložili pred zoro svoj plug in svojo brano na voz ter odšli na svoje njive. Večina meščanov je obrtnikov, drugi so trgovci, ki prodajajo na- šemu kmetu za dober groš dobro ali še večkrat slabo blago. Potem je tu množica uradnikov, duhovnikov in učiteljev, ki jih namešča gosposka za vzdržavanje redu, za izvršitev znkonov, za pobiranje davkov, za pouk. Kako je mogoee, da se ob takšnih raz- mcrah ohranja nemstvo v našem mcstu? Vsa okolica mesta je slovenska. Blizu hr- vatske meje smo, blizu glavnega mesta ve- likega naroda hrvatskcga. Mesto jc podobno drevesu, ki se sicer vidi na povrsju, ki pa ne more živeti ob samem solncu in zraku. Korenine prinašajo deblu hrano. In kore- n inn B r e y. i c a m j e s 1 o v c n s k i k m e t! Pridite na smenji dan v naše mesto! Kdo kupuje tu? Samo naš kmet. Kar mil je polje rodilo, katero je porosil s svojim potom, to slovcnski kmet prodaja v mestu in od sku- pička kupuje to, knr mu jc potrebno za življenje. Široko po našcm ozcmlju I'osavju so razširjene korenine, ki sesajo našo kri in naš pot, in ki redijo nemštvo v Hrc/icah. Vse kiško polje, od Vidma do Samobora in do Podsuscda, vse Savsko polje, vsc gri- čevje in vse gore do Zdol, Planine, St. l*ctra, vse to ogromno ozemlje izscsa — nemstvo v Brežicah. In nemštvo v Brežicah radi tega cvete, naši ncmski gospodi so rdečelični in imajo fine rokc, ves dan jim smeh ne iz- gine 7. dobro rejenega lica. Kako bi ne, saj imajo toliko sn/njcv, Id skrbc za nje, na tisočc krva\ih žuljev je nastalo v prid naisih tlačiteljev. Veš t i, d r a g i slovcnski k met, kdo je temu kriv, da to nemško drev o že davno n e g n i j e? Posekaj najmogočnejšemu hrastu, ki ga imaš v svojem logu, korenine. Sušil se bode in prvi vihar ga telebne na tla. Ti, slovenski kmet, v tvojih rokah je se- kira. Priložijo koreninam nemštva v Brežicah in nemsko drevo se bode začelo sušiti in nekega lepega dne padc, začelo bo gniti in razpalo bo -- v prah. Da bi se to zgodilo v doglednem času, tega ne pričakujemo. Manjka nam mnogo v to, da odbijemo nemškemu kozlu roge. Glavni vzrok temu žalostnemu stanju, da nas smeNemec na do- rn ačih tleh 11 ači t i, je pomanjkanje na- rodnega ponosa pri naših ljudeh! Kdor se je rodil na slovenskih tleh, kogar je mati učila slovenski govoriti, kdor je s svojimi tovariši v mladosti govoril slovenski, ta je in ostane Slovenec, in če je tudi v zgodnji mladosti zapustil domači kraj, cc je pozabil slovenski govoriti, če se je naučil sto drugih jezikov -— nič ne pomaga, Slovenec je bil, je in ostane, dokler ga zo- pet ne izrocimo slovenski zemlji. Idite v Bre/ice. Koliko najdete tam pravih Nemcev ? To morajo biti le naseljenci iz daljnih krajev. Prihodnjič vam bodem podal natanko sliko življenja breških «Nem- cev», vam v zabavo in pouk, narodnim od- padnikom v sramoto. Da je mogoče, da toliko narodnih naših moči propade, da se toliko Slovencev čez noč spremeni v Nemce --¦ tam je krivo — pomanjkanje narodnega ponosa! Da se maste med nami nemškutarski trgovci in obrtniki, temu je krivo — po- manjkanje narodnega ponosa! Da si upajo vladni krogi pošiljati čisto slovenskemu okraju nemške uradnike, ki ne znajo niti besede slovenski, temu je krivo — pomanjkanje narodnega ponosa ! LISTEK. ilpor posiiusliih hmetov 1.1S73. Spisal St. Lapajnc. Daljc. Največ na podlagi tega dela «eksami- naciji>, torej na podlagi izvirnega zgodovin- skega zapisa, sem sestavil malo razpravo o vojnem načrtu in orgnnizaciji kmetske vojske ter o cilju posavskega upora sploh. Načrt je bil sestavil vodja in glava celi vojski — llija Gregorič — mimo- grede omenjeno — rojen Kranjec iz Ribnika pri C'rmosnicali, a naseljen v Brdovcu na Hrvatskem. Bil je izvežban vojščak; služil je bil izza turških bojev slavnoznancga slo- venskega junaka Lenkoviča in pa Hcr- barta Turjaškega. Pri sestavljanju načrta se je trdno oklepal misli, da bo treba ljudstvo dvigniti nagloma na več krajih; ako bodo poraženi tukaj, bodo zmagali drugje, pri tem pa bodo obenem oslabili moc sovražnikovo, ki se bo morala deliti in ne bo mogla skupno nastopiti. V smislu tega načrta je postavil tri vojne oddelke: jeden ostane doma, da brani dorn in obenem varuje odišle pred zavratnim napadom od zadaj; središče tem domo- brancem je bila Stubica pod načelnikom starešino Gubcem. Druga dva odclka se zbereta pod llijem s hribov v Brdovec, ki tvori nekako srcdišče v ravnini, odideta skupno preko Dobove, Brežic, Stare vasi do Vidma, kjer se razdružita; eni gredo preko Save v Krško, od tod na prostrano krško polje, kjer se jim priklopijo zdruzeni kmetje z desnega savskega bregn, Mokric, Okiča i. t. d. posebno pa še vojeviti Uskoki, na katerih pomoč so upali. Cela trdna masa naj bi jo udarila po krški dolini do Kostanjevice, do St. Jerneja, Novega mesta, tja do Metlike, kjer so jih meščani z veseljem pričakovali. Med tem, ko bi ta del vojske dvignil celo Dolenjsko k uporu zoper gospodo, namenil se je llija sam z drugim delom po Savski in Savinski dolini navzgor, da spodbudi štajerskega kmetxi k istemu namenu. Tako je llija dvignil v enem hipu velik del slovenske zemlje. A ne le Dolenjsko in Štajersko, uprl se je tudi Kraški svet, uprlo Gorenjsko in celo Koroško. — Z eno besedo: dvignil se je celi slovenski svet, vse slo- venske pokrajine tja do morja; tja do morja je hotel biti slovenski narod svoj gospod na svoji zemlji, tja do morja je hitel instinktivno, tam se je čutil prostega, pa tudi gospo- darja. Tako naši pradedje 1. 1573. Ali s tem, da je llija delil to veliko narodno armado, s tem jo je tudi poslabsal, Zahtevajte in rozšipjojte povsod „Posovsho Stražo!" Da je bil okrajni zastop prešel iz slo- venskih rok v ncmške — temu je krivo ----- p o in a n j k a n j c n a r o d n e g a ponosa! Žalostno je, videti tisoč in tisoč Slo- vencev, ki ne vedo, kaj so, ki ne vedo, ka- teremu narodu pripadajo, ki nc vedo, kaj vse leži v besedi «narod», «slovenstvo», «matomi jezik». Že v starih časih so poznali ljuJjc po- men besede «narod». Našteli bi lahko tisoč vojsk, ki so se vse izcimile radi narodnostnih ozirov. Nasteli bi lahko tisoč junakov, ki so radovoljno položili svoje življenje na altar narodnosti. In kako to, da še danes naš slovenski kniet nima toliko narodnega ponosa, da bi se ponašal s krasnim svojim bogatim je- zikom, da bi ne redil gada, nemčurstvo, s svojo srčno krvjo na svojih prsih ? Kdo nosi krivdo ? Kdo je razgrnil to grozno temo po nasih vaseh ? Saj vemo, od kod vsa ta nasa nesreča. Su/.nji smo bili in smo, dokler ne raztrgamo verig, ki spajajo naše ude, ki režejo, režejo do belih kosti. Dovolj o tern, saj vemo, da Slovenci nismo sami krivi, da narodni po- nos se ni prešinil vsa naša sela. Naj odgo- varjajo zato pred sodiščem človeštva naši trinogi. Ali za bodočnost ne sme tako ostati. Ponos, narodni ponos v srce vsakega Slo- venca, v dušo vsakega, ki je ponavljal kedaj za svojo materjo prvo molitev k Stvarniku. Idimo v naše vasi, idimo v poslednjo kočo — nesimo tja narodni ponos! Recimo vsem, da nimamo vzroka hlapčevati tujcem, ker je v svoj program vzela točko glede ustanovitvc narodnega sveta, a njeno vodstvo je dalje sklenilo, da se osrednji odbor narodne slranke osnuje kot narodni svet. Kakšni nagibi so dali povod temu sklepu, nam ni znano; gotovo pa ni bil umesten. Vsled inicijative političnega drustva «Sava» v Brežicah so se nato koncem no- vembra v Mariboru sestali naši državni in deželni poslanci, ki so se konečno vender poprijeli te ideje in so sklenili v svrho ustanovitve narodnega sveta sklicati osno- valno zborovanje, na katero je povabiti po 10 zastopnikov narodne, slovenske ljudske in «prvaške» stranke, skupaj tridesct. V tej obliki sc je saj obelodanilo porocilo o tern zborovanju poslancev, dvomimo pa, da bi poslanci napravili istotako — nerodnost kot prejšnji snovatelji narodnega sveta. Ker se to poročilo ni nikjer popravilo, moramo je pač kot resnično smatrati. Sklep poslancev se nam zdi -— milo rečeno — neumesten; zakaj s tern sklepom se uvažuje neka stranka, katere ni in ki bi bila nesmiscl. «Prvaške» stranke ne poznamo in je neeemo priznati. Mi imamo na Stajerskem dve po- litični stranki: staro slovensko ljudsko stranko in novo narodno stranko; za naše število menda dovolj. Poznamo obeh pro- gram, obeh smer; «prvaško stranke pa ni, nima programa, nima voditeljev, nima svo- jega časopisa. Saj «Domovina» se dosedaj kot taka ni deklarilala. Vsak samostojno misleč Slovenec ima sedaj priliko in se mora nagniti na to ali ono stran. Kdor nima poguma za to, tega pač ne bodemo «prvakom» smatrali, ampak kvečjem nazadnjakom. Ta «prvaška» stranka naj bi bilo očividno nekako pribežališče za one, ki iz katerihkoli razlogov, katere dobro poznamo, hočejo lavirati med obema stran- kama in po vetru plašč obračati. Za take politične neznačajneže pa se naj še posebna stranka osnuje! Jn ta «stranka» je sedaj nje moč zmanjšal. To napako moramo smatrati, skoro da glavnemu vzroku, da je sledil tako velikemu započetju tako žalosten, pa tako nage I konec. Bilo je seveda še nešte- vilo drugih vzrokov, ki so pripomogli gospodi do zmage, na pr. neizurjenost kmeta, ki je moral tolči s poljedelskim orodjem, njega pa je streljala ostra puška nemških strelcev i.t.d. V pasameznem slučaju je bila na pr. v Krskem za kmeta usodepolna njega pozicija; ako bi bilo prišlo tarn zunaj na širokem polju do spodada, tarn dvomim, da bi bil Turn s svojimi 500 Uskoki porazil 2000 rnocno ncosljabljeno kmetsko vojsko? Ali Turn jih je v svoji hitrosti zalotil še v mestu, kjer so pričakovali pomoči od Uskokov, katerih pa ni bilo; zalotil jih je na kraju, kjer se vojska ni mogla razviti, kjer ni bilo varnega ozadja, od koder ni bilo nobenega izhoda: na eni strani hribovje, na drugi strani deroča Sava, od juga, kjer se pač dolina odpre, jih napade Turn, na sever pa je tcdaj ob Savi peljala kvečjemu kaka stezica; razun tega jim padejo Turnovi pešci s hribov v hrbet, tako da se tudi v goro ne morejo umakniti. Turn sam pripisuje svojo zmago edino svoji hitrosti, v kateri je zalotil upor- neže na tako neugodnem terenu. V jednako neugodnem položaju — v neki kotlini je zasledil celjski glavar Sratcn- bach oni oddelek kmetske vojske, ki se je po- mikal pod Ilijem proti štajcrskim gradovom; bili so pobiti pri sv. Petru pod Gorami. Ti in podobni vzroki so zakrivili, da kljubu bistroumnemu vojnemu načrtu Ilije Cregorica tudi sicer dobro organizovana vojska posavskih puntarjev ni žela uspeha. Ker se ju upor rodil na domačih tleli, ker so bili uporniki in njih voditelji sami domačini, Posavci, Sotlani, Krapinjani i. t. d. dvignivši se iz lastnega nagiba, brez tujega upliva; ker se je torej cela vojska postavila na noge iz zgolj domačih elementov, tedaj ni dvoma, da je tudi uprava in sestav te kmet- ske vojske — domačega korcna. Upati smemo, da zasledujemo v tej organizaciji nekaj prav domačih, torej slovanskih institucij. O orga- nizaciji pa smemo in moramo govoriti, ker zgodovina priča, da uporniki niso bili no- bene divje, plenaželne barbarske čete. Stubica je bila pred vsem prizadeta od krutega postopanja T a h i j c v c g a, tarn se je rodila misel na upor, od tarn je izšlo tudi vrhovno poveljništvo vojski. Več- krat in značilno se imenujejo kot tako trije možje: Pasanac, (iubac in Magaič. Jasno je torej, da vrhovna oblast ni bila združena v roki jednega temveč nekako eelega kolcgija treh mož ali triumviratn. Zgolj iz tega zgodovinskega i'akta nočem izjaviti daljših posledic, ali značilno je lc za opreznost našega ljudstva, da vrhovne oblasti ni izročilo jednemu, recimo absolutnemu vladarju. — Ta triumvirat, ki je združil v sebi vse funkcijc vrhovne oblasti, imenoval je načelnikom vojske same llijo in posa- meznim oddelkom vojske posebne poveljnike, torej je izročil en del svoje vrhovne oblasti, vojskovodstvo, nižjim organom, ki stoje radi tega v podrejenem razmerju proti nadrejeni jim vrhovni oblasti triumvirata. Ilija sam je bil zopet vrhovni poveljnik v vojski in so mu bili podložni načelniki 12 okrajev, iz katerih sc je zbrala vojska. Kunec prih. Priloga „Posovshi Sfraži" št. 3 iz 1.1907. glavna zavira, da se ne reši vprašanje na- rodnega sveta! Naše stališče je, in to mora biti stališče vseh narodnih radikalcev, da se narodni svet mora netnudoma osnovati, da se na delo pokličejo možje obeh obstoječih strank. Če se mora že rešiti vprašanje o razmerju članov ene ali druge st ranke, naj se od vsake stranke pokliče v narodni svet enako stevilo. Sicer to razmerje nikakor ne odgo- varja saktičnim odnošajem; toda uvaževati je, da bode «Narodni svet» imel težišče de- lovanju v spodnje štajerskih mestih in trgih, kjer pač sedaj prevladuje narodna stranka. Vrh tega se gre za eminentno narodno za- devo, kjer strankarski oziri ne smejo mero- dajni biti. Pričakujemo, da se vprasanje uslano- vitve «Narodnega sveta» nemudoma reši ali saj obelodanijo razloge, ki ovinijo njega ustanovitev. Somisljeniki in brolci „Posavshe Strnze!" S tern se Vas uljudno vabi, da se čim preje naročite na naš list. Tisti dve kronci lahko vsakdo utrpi, s tern pa tudi veliko pripomore k narodnemu delu. Torej somišljeniki in bralci «Posavske Straže», sežite v svoj žep in odrinite tiste 2 kronci za narodno, res pvpotrebno delo! Obenem pa pridno agitirajte za naš list in ga razširjajte povsod. Torej na delo za dobro stvar! Domače novice. Regulacija Save. Vlada je dovolila kredit en miljon petstotisoč kron za regula- cijo Save od Brežic do hrvaške meje. Regu- lacija se mora takoj pričeti in bo končana v 10 letih. Delo bo vodila država v lastni režiji; v Brežice pride v ta namen posebni stavbeni urad. Opozarjamo interesovane domačine, da se pravočasno poprimejo doba- vanja kamenja in drugega materijala, seveda bodo morali domačini glede cene in kako- vosti materijala kos biti tujim konkurentom. Denar naj ostane našim ljudem! Ü podrob- nostih bodemo pravocasno poročali. „Posavska Staza" je vzbudila pozor- nost med graškim časopisjem, celo neki dunajski list nas omenja. Seveda tudi ptujska stnipena « k r o t a » nas je nabev- skala. Očita se nam, da je naš namen edino le nemške uradnike in sploh Nemce nekaz- novano obrekovati. To je golo obrekovanje! Mi smo svoje prijatelje že dvakrat opozorili, da nam naj pošiljajo le resnična poročila. Uradnik nam je vsak Ijub, ako vestno izpol- nuje svoje dolžnosti, ako dostojno ravna z našim ljudstvom in ako v uradu in izven urada ne dela propaganke za vsenemško — prusaško stranko; seveda naj ima vsak uradnik svoje narodno prepričanje, katerega mil pač ni treba skrivati. Mi pa hočemo brezobzirno in brez usmiljenja razkrivati večje nerednosti na drž. uradih, ki se v zadnjem času množe kot bi bile nalezliva bolezen. Naš list bo v tern oziru vedno na straži! Ne bomo se posluževali zavratnih sred- stev kot nekateri nam dobro znani ovaduhi v Brežicah, ki delajo ovadbe za hrbtom, ampak pojdemo ravno pot z odkritim obra- zom; ovaduhom pa, kateri ovajajo slovenske uradnike le radi tega, ker so Slovenci, če tudi uzorni uradniki, tern ovaduhom bodemo vedno za petami. Smešna je trditev nemških listov, da list damo tiskati v Krškem samo z namenom, da ne pridemo pred štajerske, ampak pred ljubljanske (menda pač novomeške) porotnike. Za vsako trditev bomo navedli dokaze; porot- nikov se bojimo. Kje pa naj tiskamo list kot v najbljižni tiskarni? Saj v Brežicah nimamo tiskarne, ki bi bila kos tej nalogi. Gospodje menda mislijo, da pojdemo v Ptuj list tiskat! Seveda dober «gusto» imajo, da bi nas sodili ptujski in mariborski porotniki — njih nemškutarski prijatelji! Bivši okrajni glavar pi. Vistarini je v graške liste izlegel kukavičje jajce, češ, da se da vpokojiti, ker je sit hujskajočih napadov slovenskih listov, zlasti «Straze!» No, ta pa je nekoliko predebela! Tedaj g. pi. Vistarini noče več jesti belega kruha aktivne službe, on noče več vleči mastnih dijet, on noče več deliti podpor, in se zado- volji z ovsenim kruhom kot penzijonist; on noče več vladati v brežiškem okraju, on noče več v nevarnost spravljati ceste s svojim tef-tef, ampak on se umakne v samoto pred Slovenci! Kdo bi si mislil, da imamo Slovenci še tako moč, saj še ni dolgo tega, ko je okrajni glavar drugače piskal. Zajc mora že v drugem grmu tičati, najbrže kje v koznjanskem okraju, ne pa v «Posavski Straži!» Če pa gre radi napadov v našem listu, pa smo tudi zadovoljni, glavna stvar je, da že vendar — gre! Naduciteljem na slovenski ljudski soli v Brežicah je imenovan g. A. Brence sedaj v St. Vidu pri Ptuju. Sodili ga bomo po dejanjih. „Vojaško veteransko drustvou za Brežice in okolico priredi v nedeljo, dne 6. prosinca 1907 v veliki dvorani «Narodnega doma» koncert in pies. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K 20 vin. Z ozirom na velike stroške priredi se tudi srečolov ter se obenem prosi naj se po- šljejo dobrovoljni darovi v Posojilnico v Brežicah. Pri koncertu in plesu svira vojaška godba c. in kr. pešpolka štv. 96. iz Kar- lovca. Za mnogoštevilni obisk prosi odbor. „Pufstajn» zgubi svojo dosedanjo go- stilničarko. Ta vali krivdo na gospodarje «Pusštajna», ti pa vale krivdo na gostilni- čarko; v dotični pravdi na okrajni sodniji v Brežicah se je pralo toliko umazanega pe- rila, da nečemo priobčiti podrobnosti in s tern svojim čitateljem okusa pokvariti. Za- prisežene price so govorile toliko o nesnagi, da bi dobro ime našega lista spravili ob ve- ljavo, če bi vse povedali. Zavednemu Slo- vencu pač ni treba s priobčevanjem takih umazanosti zabičati, v katere gostilne mu narodna zavest kaže pot. Strah je lepa reč! lJred par dnevi je neznana roka (nemškutarska seveda) na pi- sarno odvetnika g. dr. Benkoviča prilepila list z napisom: «Wollen Sie uns fressen» (Ali nas hočete pohrustati) nemškutarje?» Trgovec Franc Matheis v Brežicah daje svoje hčere protestantom v zakon! Mestna hranilnica v Brežicah je v rokah nemškega mestnega zastopa v Brc- žicah in ne pozna slovenskega jezika drugod, kakor v vložnih knjižicah, s katerimi vabi slovenske čebelice in kaiine, da ji nosijo svoje slovenske groše. Kakor smo zvedli iz zanesljivih virov, imajo brežiški nemški magnati v tem zavodu bore malo naloženega denarja, vzdržuje se ta zavod, izjemši par kmetskih vlagateljev, edinole z denarji, ki jih mora c. kr. okrajna sodnija vsled uradnega naročila iz Gradca nalagati v tem zavodu, to so denarji, ki jih ima sodnija v svojem uradnem varstvu bo- disi od nedoletnih otrok, bodisi v zapuščinah ali kot varščine pri licitaeijah. Opozarjamo pastranke, osobito varuhe, da smejo pri sodniji predlagati, da se denarji nalože v kateri slovenski hranilnici, kot kateri bi prišli v poštev pred vsem Južno- štajerska hranilnica v Celju, največa slovenska hranilnica v Slov. Štajerju ali pa občinska hranilnica v Krškem, ki je posebno za gornji del brežiškega okraja radi bližine za stranke zelo ugodna. Slovenski varuhi zahtevajte, da se na- lagajo denarji vaših varovancev pri sloven- skih zavodih, pri zavodu, ki se slovenskega jezika ne branijo, ki si ne naročajo nalašč nemškega pravnega zastopnika iz Ljubljane, da ne pridejo v dotiko s slovenskimi, ki ne uradujejo tudi s slovenskimi strankami, iz- ključno v nemškem jeziku, ki ne puste vaše zemljiške knjige mazati z nemskimi vpisi. — Za svoje osebne vloge pa se po- služujte domačih posojilnic. Protestanta v Brežicah sta g. dr Karl Leuschner, upravitelj graščine in g. dr Josip Oswatitsch, c. kr sodni pristav ; prvi je prote- stant že od rojstva, drugi pa je odpadel od katoliške cerkve pred par leti. Na katastralnem uradu ni nikakega napisa, tako da stranke ne vedo kje geome- tra iskati. Zahtevajmo slovenski napis. Veleposestvo Resahof na Vidmu sta kupila gg. I. in P. Raič iz Sp. Šiške, rodoin iz Kastva pri Reki, od inženerja g. Julija Schimetschek v Zagrebu za 74.000 kron. Zivelo novo slovensko veleposestvo! Samostan v Brezicah podpira skoro izključno nemške trgovce in nemške obrt- nike. Za danes rečemo le, da je to nehvalež- nost do Slovencev; ako se razmere ne poboljšajo, bomo govorili bolj odkrito. Nova uradnika v Brežicah . g. Woschit- schko (Božičko), Kanclist na okrajni sodniji, in g. Kapfer, davčni pristav. Brežiški nadgeometer hoče prositi za dovoljenje, da se niegovim otrokom ne bode treba slovenski učiti. To je že skrajna pre- drznost. Slovenski kruh je dober, a slovenski jezik mu ne diši. Na svidenje gospod nad- geometer ! Okrajni glavar v Brežicah je ovadil v juniju 1. 1906. nekega odbornika društva Sokol, češ, da ga je razžali! kot uradno osebo, ker je o priliki vsesokolske slavnosti o Binkoštah na javni ulici z njim preglasno govoril in da se je umešaval v njegovo uradno poslovanje. Dotični Sokol je namreč okrajnega glavarja razumel, da je ukazal Sokole zapreti, okrajni glavar pa se je izgo- varjal, da je le ukazal razvite zastave, zaviti. Ket- pa je okrajnega glavarja pretrdo prejel, čutil se je glavar razžaljenega in šel tožit. Toda nedolžne ovadnice ni mogel sam napraviti, ampak si jo dal napraviti v pisarni svojega prijatelja nemškega odvetnika dr. Hansa Janescha. Gliha vkup štriha! Sneg v Brežicah leži en meter visoko. Sedaj bi pač potrebovali bataljon vojakov, katere sta okrajni glavar in brežiški župan o binkoštih poklicala, v Brežice; sedaj bi pač imeli kaj opraviti. No, pa saj brežiška občina je bogata; lahko žrtvuje 5000 kron iz žepa davkoplačevalcev za nič, za red v mestu pa ni novcev! Po okrajnem glavarju oškodovani kmetje hočejo tožiti glavarja. Saj brez sod- nije gotovo ne pridejo do odtrganih jim novcev! Na kazenskem oddelku okrajnega sodišca vladajo škandalozne razmere. Stranke morajo cele poldneve v mrazu prezebovati zravcn zaboja, polnega premoga! V razpravni dvorani pa tudi ni boljše. Vrh tega vidimo vsak dan, da okrajno sodišče ne pozna naredbe zoper razširjanje tuberkuloze. „Svetost" frankfurtarice. O priliki otvoritve mostu čez Savo je bilo po Bre- žicah vec frankfurtaric, t. j. pruskih zastav razobešenih, med tem pri vseh nemčurskih trgovcih in obrtnikih, na «Šparkasi> na graščini, Via mestni hiši i. t. d.! Neki mož iz Artič, Severin Koprivc, se je zadel ob neko tako cunjo, ki je visela na cesto in jo je iz jeze potegnil tako, da je padla na tla. Kadi tega ga je okrožno sodišče v Celju obsodilo na dva meseca ječe ; pritožil se je na vrhovno sodišče. Tekom preiskave mu je rekel preiskovalni sodnik v Brežicah: «Vi ste tisti Koprivc, ki je razžalil našo zastavo, našo svetost» ! Pre- povedujemo si enkrat za vselej, da sodniki celo v sodni dvorani ostentativno kažejo svoje vsenemsko prepričanje. — Če se kazen potrdi, o cemur zelo dvomimo, bode skrbel naš naj bode tudi naše glasilo, glasilo zavednih kreanov! Osebna vest. Predsednikom krajnega šolskega sveta in krajnim šolskim nadzor- nikom v Krškem je izvoljen na mesto zaslu- žnega g. dr. Mencingerja, ki je vsed svoje priletnosti odpovedal, veleposestnik g. dr. J. Hočevar. II. redni obc. zbor «Narodne čitalnice» v Krškem se vrši, dne 19. januarja 1907 ob 8. uri zvečer v čitalniški dvorani. — Ako ne bi bilo zadostno število članov ob določeni uri, se vrši drug občni zbor z istim sporedom uro pozneje ne glede na število navzoeih. — Za mnogobrojno udeležbo vabi odbor. Silvestrov vecer v Krškem. Pri nas je v resnici bela vrana kaka veselica. In zato smo bili res zadovoljni, da nam je naša čitalnica v zvezi s Sokolom priredila Sil- vestrov vecer. Predstavljala se je igra «V Ljubljano jo dajmo!» Precejšnja udeležba in najboljša volja diletantov. In kaj hočemo v Krškem več ? Bodimo zadovoljni, da se do be za- take pros tore in za tako «najno- vejšo» igro še dobrovoljni igralci in ravno- tako dobrovoljno občinstvo. Reči se mora, da nas ravno ta dobra volja diletantov sili, da se povzdignemo nad gotove pogreške. Igra «V Ljbljano jo dajmo!» je donesla ve- liko življenja na oder in med gledalce. De- janjih je mnogo in mnogo komičnih prizorov, koja vloge so bile v najspretnej&ih rokah. Naravnost izborna sta bila hlapec Pavle (g. H.) in pa Rotija (gdč. P.); poznalo se jima je pri vsaki kretnji, da sta na odru takorekoč doma. Sicer je gdč. P. to pot prvič igrala in videlo se je takoj, da bo še uporabna moč. Gašper (g. M.) ta je seveda igralec. Toda svetovalo bi se mu, da naj komiko rabi le tarn, kjer jo je treba. In da ima dober glas, to tudi ne oporekamo. G. M., saj nismo v kaki veliki dvorani in gluhi tudi nismo! Sicer pa smo g. M. hvaležni za njegov trud. Marica (gdč. N.) in dr. Snoj (g. L.) kot njen ljubimec sta bila na mestu. Le toliko naj omenimo, da bi bilo treba več živahnosti med obema, posebno od strani dr. Snoja in konecno nekoliko manj deklamiranja. Sve- tovali bi tudi Marici, naj vprihodnje opusti krški dialekt. Naredila pa bi iz te vloge go- tovo več, da bi g. režiser ne bil tudi sam uprežen. Neža (g. A.) je novinka, katere seve ne smemo soditi preostro — vendar imamo dovolj upraviČene nade, da postane še uporabna moč, kadarjo popusti «Lampen- fieber» in se nekoliko udomači na odru. Da se je dobro svojo viogo, to se je tudi takoj videlo. Ostale vloge so bile tudi v dobrih rokah. V prihodnje bi pa že- leli, da se dobi kako še bolj «staro» igro, kakor je bila ta. Za božjo voljo, ali nimamo «Talije» in koliko lepih, res zelo zabavnih iger je v njej! .Seveda, za Krško je vse dobro. Po igri je bilo še par komičnih prizorov, ki spadajo bolj v kako beznico, ne pa v našo čitalnici. — Sledila je potem prosta zabava s šaljivo pošto in srečolovom ter petjem. Prehod iz starege leta v novo se je izvršil ob izvrstnem in prav primernem govoru g. predsednika, za katerega smo mu hvaležni. V kratkih, a jedernatih besedah je omcnil pomen tega večera ter bodril navzoče k narodnemu delu. Ornenil je tudi našega mladega Sokola, koji je šele v razvaju ter pozivljal, da se ga močno poprimemo ter da ostanemo zvesti sobojevniki, da bode Sokol znak res naprednega in narodnega meščan- stva krškega. Potem smo se veselo zasu- kali ter plesaje nastopili pot skozi novo leto. Zabava je bila živahna in nepresiljena in umtknili smo se šele bližajočemu se jutru. /\ „Slovenski posojilnicar", knjigo z navoditi za poslovanje posojilnic izda g. Ivan Lapajne, šolski vodja v p. posojilniški ravnatelj in zadružni revizor v Krškem. Cena vezanem iztisu 3 K ali K 2.40, nevezanem K 2. Priporočamo to prekoristno knjigo! Žalosten božičen večer. V Ardnem pri Sv. Duhu nad Krškem je na božični večer ob pol 1. uri, torej med polnočnico nastal požar, ki je zahteval velike žrtve. V neki hiši posetnika Andreja Lekšeta so pustili stariši troje otrok brez varstva doma. Na šivalnem stroju je gorela petrolejka, ki je povzročila to nesrečo. Najstarejši otrok je bil star 0 let. Ko pa se vrnejo stariši od polnočnice, so našli le golo zidovje s tlečim tramovjem in sežgane vse tri otroke, kakor tudi zoglenelo kravo, ki je bila v hlevu. Živ je ostal le 121etni sin, ki je bil v cerkvi, Škoda je tem veeja, ker hiša ni bila zava- rovana. Kot novoletno darilo nam je poslala tukajšnja pošta , s katerimt sta oba pismonoša preplavila na novega leta dan naše mesto. Ali ni res nikogar, ki bi zahteval slovensko knjižico od naših pismo- noš ? Kdo je za to kuliso, vemo. — Toliko za danes. Prijatelji živali! Usmilite se v tej hudi zimi ubogih ptic, ki lačni prezabajo! Natro- site jim živeža, ker stem koristite ubogim pticam in sebi! Domače gospodarstvo. Štajerska kmetijska dru/Jba. Znani nam strokovnjak je priobčil v «Slov. Gospo- darju» dva z obsežnim gradivom podprta članka, iz katerih izhaja, da je štajerska kmetijska družba v Gradcu za štajerske Slo- vence skopa mačeha. Popolnoma pritrdimo in sicer v vseh točkah dopisniku «Slov. Gospodarja» v ti zadevi. Predloga sicer še nikakšnega ne stavi, oziroma do sedaj «Go- spodar» še ni objavil naerta, kaj naj se v teh razmerah ukrene. Ne vemo, ali so naši poslanci osrednji vladi že pojasnili, da Slovenci graški kmetijski družbi nameravamo na vsak način hrbet obrniti, kakor ga je ona Slovencem. Menimo,. da bi bilo umestno, da se stori najprej v tem oziru kar najod- ločnejši korak na Dunaju in se zahteva korake za ustanovitev slovenske kmetijske družbe, oziroma kmetijske družbe za Spod- nje Štajersko, četudi od začetka samo s podporo iz Dunaja, torej tudi v slučaju, da nas dežela ne bi hotela prav nie podpirati. Ne sme se opustiti zadnjega poskusa v tem oziru, kajti še tako neznatna od vlade zajam- čene gmotna opora se mora ceniti,^ tembolj ker smo opravičeni zahtevati jo. Ce se pa ta pot ne bi na noben način izkazala kot vspešna, naj se misli na samostojen naert od vlade neodvisne kmetijske družbe pod knterimkoli imenom in se zahteva. po osno- vanju take organizaeije gmotne podpore od osrednje in dezeine vlade. Mi bodemo v ti zadevi samo stvarno stalisče zavzeli, kar bode nam zmiraj tem lažje in s tem vecjim uspehom storiti mogoče, ako se bode tudi nasproti nam enako postopalo in se nas ne se v naprej skusilo slikati kot neprijatelje, oziroma, kakor se izraz gksi, lažnjive pri- jatelje slovenskega kmeta. Društvene novice. Gregorčičev večer. Telovadno društvo «Brežiški Sokol» prircdi dne 13. januarja t. 1. v proslavo pesnika Simona Grcgorčiča častni.. večer s predavanjem njegovega životopisa, prednašanjem njegovih poezij in zborovim in solo-petjem njegovih uglasbenih pesnij. Ker je Gregorčič Ijubljenec slovenskega na- roda, kojcmu je podaril nedosežno lepe svoje pcsnitve, izkažimo mu tudi BrežicaT» vsekakor zasluženo posmrtno cast in se udeležimo v velikem številu njcgovega častnega večera. Gledališčc v Brežicah. Na Štefanovo se je v «Narodnem Domu» v drugič uprizorila narodna igra «Cigani». Izvcnredno hitro se je le ta po celem Slovenskem razširila, kajti igrala se je v zadnjih 14 dneh na 10 raz- lienih krajih. To je za gledališko igro dobro znamenje, če vzbuja povsod toliko zani- manjanja. Tudi v Brežicah sc je velika dvo- rana obakrat do zadnjega kotička napolnila. Posebno nas je veselilo videti toliko kmet- skega Ijudstva, ki je imelo za mal denar lepo zabavo. Vsakdo je zapustil zadovoljcn narodni dom in izražal željo, da bi le kmalu zopet igrali brežiški slovcnski diletantje še kako igro. Dejanje «Ciganov> je na kratko to-lc: V sodnijsko sobo, kjer uraduje avskul- tant Radoslav in se živahno razgovarja skozi okno s svojo ljubimko Anico Puc o Ijubczni, pripelje Peter Brenk, jetničar štiri ujete ci- gane. Sodnik, ki jc ravno poprej vstopil se pripravlja na odhod k nadsodišču ter še poprej, predno odide, obsodi cigane v 4tc- denski zapor in odgon v prisilno delavnico. Brenk miri razburjene cigane. Kar tukaj konštatujemo, da so si izvrstno prav moj- strski od našega gospoda brivca Holyja na- šcmljeni igralci s svojim sigurnim nastopom v čednih oblekah (na pr. ciganice in cigani) kar v začetku igre pri občinstvu pridobili popolne simpatije. Anica Puc in Radoslav, ravno tako tudi sodnik in Brenk so kar v začetku pokazali vso svojo spretnost v igranju. Zlasti Anica je prav dobro pogodila ulogo naivne malo- mestne gostilničarske hčere. Kdor je vide! dosti diletantov, ga je pač prijetno dirnilo, da niso naši nikdar gledali strahopetno na skatljo, v kteri sedi šepetavec: to se pravi, da je vsak dobro znal svojo ulogo. Sevcda je Brenk s svojo dovtipnostjo vzbujal pri občinstvu največ smcha in zabave. H koncu prvega dejanja odhaja sodnik na potovanje; cigana Juri in Marija Brajdič pa zapojeta ob spremljevanju gosli cigansko pcsem. Posebno Marija Brajdič je s svojim krasnim petjem v prvem kakor tudi v dru- gem dejanju presenetila nas poslušalce. Sedaj še nastopita Cvetan in Cvetana, oba igralca iz naše -prestolice in vabila k pred- stavi pri gospej Puc. Cvetan hitro izvabi mlademu še neizkusenemu avskultantu 10 K kar se mu pa pri navihanemu dr. Veselku, ki je ravno naselivši se v istem malem mestecu posetil Radoslava, ne posreči. Ve- selko odgovarja v prav dobro vspelem dvo- govoru Radoslava od ženitve z Anico Puc. Koneeno dovoji Radoslav na prigovarjanje Veselka in prošnjo Cvetana, akoravno je ravno poprej Anica brezuspešno prosila za isto, da smejo cigani igrati pri veselici. Vsled tega ljubosumnost Anicc na Cvetano. Konec prvega dejanja. Knncc prill. Smešnice. Mihec: Slišijo, gospod, kje pa je sloven- ski «portepe.» Hanzi: Kaj, portepe? kaj pa je to za en hudir? Mihec: No, tarn kjer se pivo dobi? Hanzi: A tako! To je «Bierdepot» ne pa «portepe», slovenskega pa sploh ni v našem okraju. Jakcc (pristopi): Saj ga imamo! Pa ni ne «portope» in ne «Bierdepot», ampak zaloga pive združenih pivovaren Ža 1 ec in Laški Trg, katero oskrbuje g. Alojzij Svajger z Brežičah. Hanzi z dolgim nosom odide, Jakec pa pelje Mihca v slovensko zalogo piva. Za „narodni sklacl" je sprejelo uredništvo kot donesek: Skupičo-k duraka <>. t. m. 2 K 74 vin., «durak» 2 K, «durak» v N. D. 1 K 20 vin., dr. Jv. Ben- kovič mesto novoletnih voščil 10 K. Nabirajte za našo vojno blagajno! Poshüsite I in priporocitc . =i izdelhc = Tydrope toparne hmnil oPragiVIII. CžnoDiiihzflsfonj. Zobozdraunik V'sa zobozdravniška opravila, kakor plombe, umetno zobe, zobovje, izvršuje solidno In po ceni 2—h Dr. 9. RaisersbBPger v Hrškem. Plombe od 4 krone naprcj. Občinsha liponilnica v Kpšhem a^- Edina slovenska hranilnica v Posavju. "9a Uraduje ob delavnikih od 8. do 12. lire dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne ; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure dop. Obresti se k glavnici polletno pripisujejo in dobe vlaga- telji letno 4-04%. Posojuje se proti vknjižbi po f>°/0 proti poljubnemu vračilu, na oseben kredit p.'i po ()"/„ brez drugih stroskov. Za varnost hranilnih vlog jamči: občina Krško, posebni poroštveni sklad in rezervni sklad in vse imetje hranilnice same. i Hranilne uloge imnjo sirotinsho yarnost. Zawod stoji pod »ladnim nadzorstvom. Stavbinska zaclruga „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Brežicah kupuje svojim članom hise, zida svojim članom hise, posojuje svojim članom denar na menjice in zemljišča, eskomptira (prevzema v takojšnje izplačilf») terjatve svojih clanov-obrtnikov. Izposojeni denar se obrestuje s ^'A,0/,, do 0°/,, in se vrača jm-mi ;2 /() ilo 2"/,, amortizaciji. Dr. Ivan Hcnkovic, predsednik. Josip Agrcš, tajnik. Dr. .Tosip Strašek, podpredsednik. M. Balon, blag.'ijnik. B. Kunej, .Josip Uršič, Iv. Mastnak. Maksimilijon Hierländer edini narodni svečar in medičar SS3 Z v Brežicah S tSS priporoča prcčasliti cluhovscini, p. n. trgovccm in sl.iv- ncmu občinstvu svnjo bo^att» zalogo vsakovrstnih in pri/.nano najholjših vt»ščcnih svcč, katcru izdduje sam po najni/.ji ccni tor lahko postrcžc slav. občinsivu sploh /, vscmi v njegovo stroko spaJajočimi rcčmi najboljša kaknvosti. X zalo^i jc tiuli najliiujse rimsko kadilo, kateru se rahi pri bozjcm probn v Jernzalcmu, po primcroma zclo nizki ceni. 2 1 nr 3os. Strasch = distrihtni zdravnih v Brczicah = naznania, da izvršuje vsa zobozdravniska dela ter si jc v to svrlio vsc ^n,L,nio stvari nabavil. Zohtevajte povsod „Posavsho Strožo" in noj ne manjha v nobeni gostilni oil hovarni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! PoJpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! Hfl^l trnnUri in* *vrc^a ^ r^^ & I^ipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio HUul liyUVLI uU. (preje Varlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Žalec in Laški trg (založnik pive g. Al. vSchweiger), vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. G. J. Vidmar in g. Vincenc Zorčič v Kapelah, g. Rozalija Novak invFranc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Prešiček in Janez Cernoga v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. Nsqj nhnfnikl W sve^ar *n medičar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip HUM UUI Illini t)U. Holy krojač Favl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobucar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, mizar Frid. Medved, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polanšek, mizar Franc Kesnik, slikar Franc Sikošek, mehanik in umetni ključavničar, Franc Strniša, klepar Ignacij Zalokar, čevljar Stjepan Cipek. NrTCI fin^tilnifnnii *Jn* Anton Koštomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan IIUOI yuaillUILUIji aU. Grobušek in Anton Klavžar, vsi v Brežicah, dalje Janez Volčansek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Žerjav in Marija Kos na kolodvoru. far Use naslove izveste v „Norodnem Domu". "Wi Fodpirajte samo one trpvcs, hrčmarje in obrtnihc, hi imajo slovenshe napise! SVOJIKSVOJIM! Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Eifi slovenske hrvi, badi SIovenGU ponos! Proa in največja slonenska trgowina v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro ====z blago. ¦ Velika zaloga tuzemskega in angleskega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah. 3 Za mnogobrojni obisk se priporočata z odličnim spoštovanjem Uršič & Lipcj. Nova slovenska trgovina „Pri novem svetu" x v Jos. Boecio v BREŽICAH (pri frančišManshi cerbvi). Najvecja in najnovejša zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moškim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga špecerije, najlepša moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. Prodajam tudi use dezslne pridelhe in hupujem iste po najvisjih cenah. = Izvoz jajec na clebelo. == Cene strogo solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjajte se clružbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, percsa, cvetke in različni kinč za jaslice, mične nov^osti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK 8 v Brežicah in v Krškem. Sprejema vsahovrstna narocilo za „Zadružna tisharno" in ftnjigcveznico ===== po zmernifi cenah. ===== PQSO3ILNICÜ V BREŽlCflH registrovana zadruga z neomcjeno zavezo DOSOiUlB na zemlJi^a in osebni kredit Proli 5V2(l/o ali G% obre- nhrPSfUIP hranilne vh>Sc s 4Va7» (gtiri in P()1 Oc1 st°), plačujc cla- Ulll baiujD ve|< od hranilnih vlog (renti;i davek) sama; lirnflniP vsaI< pondeljek in četrtek od 8'/a do 12. ure dopoldne UiUUIiju v «i\jaroclnem Domu», I. nadstropje; inin CliniP nncfllnP v «Narodnem Domu» z leoim blevom in pro- miu auujB yuMUhK stornim dvori-em ter ,n; Griču, na koncu novctf.'i mostii čcz Savo; toči lo dobra in pristna dormica, izbrana vina. Hrnnilllß Ulüßß sPreJem{l <>A vsakogar, posojila dajc le zadruž- III UtlllllU VIUIJU ni|