159. številka.
Trst, v soboto 14. julija 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost" I baia enkrat nu dan. raz u 11 nedelj in praznikov, ob B. uri zvečer.
Narodu i u h znaia :
Za celo leto........kron
za pol leta.........12
za četrt leta......... <! _
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine a? uprav« ce ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu ?e prodajejo posamezne številke po <i stotink (3 nvć.)^ izven Trsta pa po S stotink i4 nvc.fc
i___ *
Teiefou ftt v. S70.
e>din cs t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč,!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'Ah. večkratno naroČilo 3 primernim popustim. Postana. osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogoho
Vsi douisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemaj«-. Rokopisi se ne vra<"rtj%.
Naročnino, reklamacije in oglase *me-jema upraruištvo. Naročnino in ogi asi je plačevati loco Trut.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintin Siv. 12. FpruvuiStvo, 111 sprejemanje iuseratov v ulici Moiin piccolo št v. II. nadstr.
Izdajatelj ic odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Izdaj icam!
Naše slovensko javno življenje zadnjih časov se valovi viharno, se peni in poganja najčudnejih mehurjev. Peni se in pene — so nmazane. Ni to še le od včeraj. In tako smo se privadili marsičemu in se ne čudimo tako iahko kakemu novemu pojavu, kaki novi umazani peni. Naučili smo se biti pesimisti in — fatalisti. Naučili smo se gledati z neko re-signaoijo tudi take stvari, ki sicer režejo v dušo. Kakor fatum, ki se ne da odvrniti, vsprejemljemo dan na dan pojave iz našega domačega življenja, ki pričajo, kako domači boj ubija slovenski patrijotizem, kako strankarska strast podžiga narodno herostratstvo. Komaj da smo si začeli zidati hišo ; varne strehe nimamo še nad glavo. A mesto da bi pridno zidali dalje, mesto da bi hiteli, da se bi čim prej vspenjala varna streha nad nami, vidimo, kako na vseh straneh stavbišča mrgoli gibčnih rok, ki podirajo v nervozni naglici, kar smo sezidali do sedaj z velikim trudom ! Niti menijo se ne za tD, kako nam gori skozi, kjer bi se morala vspenjati streha, varujoča našo narodno ekzistenoo, toča že sedaj pada nanje, in tudi misel, kaj nam utegne prinesti še le bodočnost, jim ne dela ni kake skrbi.
Oni podirajo, in drugi, ki z rodoljubno skrbjo v srcu gledajo /to početje, so obsojeni v obnemoglost: kadar vsako toliko povzdigajo svoj glas, naj bi se rojaki vendar enkrat streznili in zaustavili to zistematično samo-ubijanje, odgovor je — ciničen krohot.
Ali kam smo zašli ! Ali nimamo še dovolj skušnje, da slovenska ušesa so postala gluha za take rekriminacije ?! Da se povrnemo torej k tonni, kar smo hoteli reči : prečudnih in preraznovrstnih stvari smo že doživeli, da bi se tako hitro čudili čemu in da bi nas moglo kaj presenetiti.
Obvarovani smo torej še precej pred desilu-zijami. Včeraj pa smo bili vendar kruto presenečeni. Da bi v nas moglo pognati kali tako narodno hermafroditstvo, da bi mogel kateri Slovenec— bodi liberalec ali klerikalec,konservativec ali naprednjak — tako vreči od sebe vsako sled narodnega ponosa in se tako temeljito iznebiti vsakega zmisla ne le za čast in dostojanstvo naroda, ampak tudi za njega ekzi-stenčne pogoje v teh pokrajinah — ne, na to nismo mogli misliti. Prej bi bili mislili na svojo smrt, nego da se najde v Slovencih človek, ki ne bi po dogodkih, ki so se vršili zadnje čase v Trstu, s patrijotičnim gnjevom in ogorčenjem odklanjal že misel samo na ka-
' koršnjosibodi nadalnjo zvezo z ljudmi, ki so : bili inicijatorji omenjenih dogodkov. Kamo-i li, da bi jih hotel celo braniti ! Na kar nismo ni mislili, se je vendar zgodilo. Sedaj pa stojimo pred dejstvom, da je takih ljudij ! To i kruto presenečenje nam je prinesel zadnji i »Primorski list«.
Da, zgodilo se jo nečuveno: ta list ne 'le da skuša opravičevati najhuje sovražnike ! našega naroda, ki odrekajo istemu vsako pravo ; do ekzistence na tej zemlji, ki obs i pijejo tr-' žaške Stovence z najgršimi kalumnjami zato, ; ker nočejo zatajiti svoje krvi krutemu laškemu šovinizmu v prilog — ta list še pro-j slavlja vrhu tega propovednike onega brutalnega ! načela o kladivu in nakovalu, proslavlja list, ki - v direktnem nasprotstvu z nauki krščanske vere — za namišljeno večino reklamira pravico do zatiranja in brutaliziranja manjšine! j Ne, to je že več, nego narodno hermafroditstvo : to je efijaltstvo, to je izdajstvo!
»Primorski list« bi hotel zasramovalce našega naroda in zanikovalce vsakega prava njegovega celo v cerkvi opravičevati, češ: da so žalili »v naglici« !! Tako torej ! Tedne že se vrši krivična gonja po treh listih njihovih. Ta gonja je proračunjena, zistematična in zasnovana uprav peklensko rafinirano ! Cele kolone polnijo, da opravičujejo nečnveno postopanje proti bratovščini sv. Cirila in Metoda. Vsi obdelujejo tema: da Slovenci v Trstu morajo molčati ! Celo knjigo bi morali napolniti, ako bi hoteli zbrati ves žolč, ki so ga laški fanatični duhovniki zlili na pobožno slovensko družbo in proti vsakemu pravu tržaških Slovencev in ako bi hoteli predočiti, kako so katoliški duhovniki pozivali itak že razbeljeno italijansko ljudstvo na gospodarski boj proti Sloveneem in celo na proganjanje služkinj. Omejimo si torej in poglejmo le ono številko »Avvenira«, v kateri je izrek, katerega bi hotel »Primorski list« opravičevati — z »naglico«. Dotična notica sama obseza dobro kolono in pol, če smo prav šteli, 142 vrst. Vsega skupaj, ker je v tem listu naperjenega proti Slovencem, je pa nad 000 vrst!! Vse to so gospodje pisali le »v naglici« !
No, »Primorski list« se ne zadovoljuje s tem, da hoče opravičevati izrek v »Avve-nire«, da v Trstu je že sam slov. napis na cerkveni zastavi provokacija ! Ne! V7 našem listu so duhovniška peresa dokazala na tako jasen in nepobiten način — tla je fanatičnim Lahonom in odslej odkritim zaveznikom »Primorskega lista« kar sapo zapiralo — daje postopanje teh fanatikov v direktnem na-
sprotstvu z nauki cerkve in da so se ti fanatiki na neodpusten način zagrešili proti ko-ristf 7n svobodi cerkve, da so izdali nje svobode in nje samostojnost, pozvavši policijo v cerkev, in da so tudi lastil! gledč zastave bratovščine — sedaj pa ima »slovenski« list toliko žalostnega poguma, da te ljudi proglaša za svoje sobojevnike »za katoliške resnice« in imenuje take liste »vrle« !!
S »Primorskim listom« nič več! Odslej b,>mo vedeli, da je to pač list, pisan na slovenskem jeziku, a da ni slovenski list!
Sedaj pa se nam je obrniti na drugo adreso.
Vsakdo nam mora dati spričevalo, da ! smo se z ozirom 11a gor ške dogodke ves zadnji ' čas vedli povsem nepristranski in smo prepuščali goriškim bratom na obeh straneh, naj sami posrebljejo juho, ki so si jo skuhali. In tudi danes jako neradi stopamo iz rezerve. Ali moramo, »Primorski list« nas je prisilil v to se svojim nastopom za najstrupeneje sovražnike našega naroda.
Kakor ne dajemo pardona onim, ki mlač-nost do narodnih stvari ali celo nezvestobo hote opravičevati z »liberalizmomnapredkom in »kulturo«, tako malo in še manje je dovoljeno odgovornim voditeljem naroda, da bi v imenu vere le tolerirali — da ne govorimo o podpiranju —izdajstvo! Se manje, pravimo, ko je notoriška resnica, da je v teh krajih gojenje narodne zvestobe jeden prvih pripomočkov za gojenje verskega čuta. Obračamo se torej do one stranke na Goriškem, ki je gospodovalna med Slovenci, ker ima politiški organ v svojih rokah, ki mora torej nositi odgovornost za politične dogodke in za usodo narodne stvari : obračamo se do »Slo-gine« stranke z glasnim pozivom, da poda narodu manifestacijo, da bo isti vedel, kako sodi vodstvo n a r o d a o n e č u v e n e m pojavu v »Primorskem listu«! To je stranka dolžna narodu, sebi, svojemu imenu in poštenju in užaljenemu čutu bratov tržaških Slovencev !! To zahtevamo in bomo zahtevali, dokler ne dobimo zahtevanega odgovora !!
Politični pregled.
TRST, 14. julija 1900.
K položaju. Ozirom na izvajanja v «Neue Freie Presse», da mora ministerski predsednik sedaj pred vsem gledati na to, da si ustanovi večino, praška «Politika« v svo-
jem sitavacijskem poročilu z Dunaja pritrja tej misli, ali izjavlja z neobičajno odločnostjo, da brez čeških poslancev ne bo večine v parlamentu; in ker sporazum-ljenje med Nemci in Cehi ni možno, je možno misliti le na večino iz desničarskih skupin. Da bi zastopnikom naroda češkega vzeli besedo, to se ne posreči ni levici ni vladi.
Kakor rečeno, to poročilo je pisano v nenavadno odločnem tonu, in zveni kakor posebno svarilo na adreso gospoda Korberja.
Pa tudi nas Jugoslovanov ne sme puščati indiferentnih, ko bi nas izvestni krogi hoteli pahniti od Čehov in zvabiti v daljno j pustinjo, raztezajočo se med poljsko brez-| brižnostjo, Ebenhoch-Kathreinovimi nazori o }jednakopravnosti in Grabmaverjevo liberalno ! — zmernostjo !! Neki gospodje poslanci menijo v •» Information«, da samo že zadosti žr-; tvovali za slovansko skupnost in treba, da enkrat mislimo le na-se. Dobro, izborno. To bi bil zdrav egoizem, ali s pridržkom, da nam bo že pomagano, ako le mi sami mislimo na-se! Kajti o tem ne dvomi pameten človek, da odtrgani od Cehov bomo imeli med bodočimi zavezniki dobrih in izkušenih
—	nasprotnikov. Bog jo razumi tako politiko, mi je ne moremo! Na Štajerskem pa je menda tudi ne timejo, kajti »Sudsteierische Post« meni in mi beležimo z zadoščenjem : J\f e j slovenskimi poslanci izven Kranjske so pač vsevprek drugačnega m e n e n j a, nego je poslanec
! Venca jz.
Ebenhochijade vzbujajo občo pozornost in — veselost. Kakor znano, je mož menil te dni v jednem svojih «menenj», da je «najiven» oni, ki meni, da ne treba uzakoniti nemščine kakor posredovalnega jezika. To je pač zopet rahel pojav tiste bolezni, ki grasira sedaj med Nemci sploh in ki ima svoje bacile v zgodovinski laži, da so Nemci ustvarili to državo in da so se drugi narodi pridružili njim! Tista bolezen nemška se imenuje domišljavost.
Tudi Ebenhocha se je prijela ta bolezen in ta slučaj treba šteti celo mej huje. On visoko gori na konju, drugi ob tleh. Najprej jezdi jedno svoje prepričanje, potem drugo, potem tretje, in kdor ne pritrjuje, da gospod Ebenhoh na vseh konjih dobro jezdi, ta je
—	najiven, ta jednostavno nič ne ve. Poslanec Peric pa jo je dobro pogodil, ko je 70-vdarjal, da nikakor niso > naj i v n i» oni, ki se vpirajo uzakoojenju nemščine kakor posredovalnega jezika, marveč da niso psihologiško nor-
PODLISTEK	3
Izlet v Benetke.
Zavili smo v prvo ulieo in skoro potem sedeli pred neko manjšo kavarno.—Luksusa, da bi zajutrkovali v najimenitnejši beneški kavarni na Markovem trgu, smo se skromno vzdržali. — Komaj smo poseli, že je prišel k nam neki mož s pohabljeno nogo ter nam ponudil razglednic.
Kdo bi v Benetkah ne pisal razglednic ! Z neko posebno, ležerno, rekla bi, aristokratsko gosto nam je vrgel na mizo šop dopisnic, potem pa takoj šel na drugo stran ulice, kjer seje razgovarjal z nekom ter se delal, kakor da sploh nima z nami ničesar opraviti.
— Kaka noblesa lin šarmantnost! sem pripomnila gospej G.
Ko smo si izbrali vsak po ducat razglednic, poklicali smo prodajalca. V cen: ni pretiraval. Ko pa je gospa G. rekla, da bi ■ nam smel — namesto, da nam da nekoliko | cente/Jmov iz lire nazaj — dati v nameček | razglednico, je to storil brez opombe. Bogme, j fin človek, ta benečanski proletarec!
Svoj denar sem takoj o prihodu v Be-, netke izročila v upravo prijatelja, kajti tisto
računanje z lirami in centezimi mi kar ni šlo v glavo. Tudi mi je bilo presuhoparno, ukvarjati se z računi. Na svoje hromo finančno stanje že zdavna nisem več mislila.
fz kavarne smo šli takoj nazaj na Markov trg, in sicer v baziliko sv. Marka. Kdo še ni slišal o tej cerkvi in o umetninah, ki so nakopičene v njej ? ! Človeku je neumevno, kako so mogle človeške roke izvršiti vse to. Kamor pogledaš, kamorkoli se obrneš, povsod i vidiš nove krasote, nove umotvore iz vseh dob italijanske umetnosti. Na zidih in stropih ni nikjer videti ni za ped ometa : vse je pokrito s krasnim mozaikom in dragocenim marmorjem. Iz koliko tisoč in tisoč drobnih kamenčkov je sestavljen raznobojni tlak ! Vse, vse, je v tej krasni cerkvi umetno, naj si je že izdelano iz kovine, kamena ali lesa. In koliko slavnih oljnatih slik diči oltarje in stene ! Kdo bi si zapomnil imena vseh umetnikov, ki so sodelovali na tej čudoviti zgradbi. Kaka veličastvena ideja jih je vodila o tem velikanskem delu !
Zal, da liismo imeli časa, »javiti se s posa m eznostm i.
Prišedši iz cerkve smo si hoteli pogledati slavno palačo dožev, katere divna zu-
nanjost navdaja človeka z občudovanjem : a na veliko žalost smo zvedeli od redarja, da se ista ne odpre ves dan, ker so bile ravno volitve in je bilo vse javno osobje zadržano in ni bilo nikogar, ki bi obiskovalce spremljal po dvoranah ter pazil na red. Obrnili smo se zopet proti Markovemu trgu in jaz sem odločno izjavila, da ne grem iz Benetek, če ne obiščem znamenitega stolpa za zvonove na oglu Markovega trga.
Sli smo torej, plačali ob uhodu vsaki po 20 centezimov ter se uverili, da v visoki stolp ne vodijo kake nerodne stopniee, marveč pripravna, z opeko tlakana pot, ki se polagano v kvadratnih serpentinah vzdiguje kvišku. Ko smo dospeli pod vrh, odprl se nam je krasen razgled. Pod nami se je v impozantni prostranosti raztezalo mesto, hiša tik hiše, kakor da so nasejane. Tam v daljavi se blišči zelenje ljudskega vrta, vso pestro sliko pa obdaja svitlikajoč se okvir — morje. Krog in krog so raztreseni manjši in več i otoki, ki molč iz plitvih zelenkasto-rujavih lagun. Zal, da tudi tukaj nismo mogli ostati toliko časa, kakor bi radi. Nazaj gredć smo srečali v sredini stolpa Cehov in Slovencev, in neko posebno čustvo me je navdajalo, ko
smo se v slovitem beneškem stolpu spoznali bratje po rodu ter se prisrčno pozdravili z »živio* in »slava!«
Posameznikom ne dovoljujejo uhoda v stolp, to pa zaradi mnogih samomorov, ki so se tam že izvršili.
Prišedši sč stolpa ustavili smo se zopet na Markovem trgu, kjer je bilo nešteto golobov. Ob vznožju visokega stebra za zastave — takih stebrov je po trgu simetrično razvrščenih več — sta sedela dva gospoda ter imela na rokah, ramah 111 okrog sebe vse polno golobov, ki so pobirali koruzo in riž. To zares lepo skupino je baš snemal neki domač fotograf.
Tudi jaz sem kupila koruze, katero v to svrlio prodajajo na trgu krošnjari, kakor pri nas slaščice. Nasula sem si turščice v pest ter se sklonila, in kmalu so mi golobje sedali na roko, kar drug na drugega, se suvali in odrivali, zobaje zrnje. Opazila sem mej njimi mnogo čisto mladih razmršenčkov : nekateri so bili celo pohabljeni na nogah i 1 eden je imel celo zavit kljun, vse to pa jim ni kazilo slasti do koruze. Ljubki so bili, da bi jim človek kar glavice pogrizel.
(Pride še.)
malni oni, ki stavljaj o zahtevo, ki je gola in ne vzdržljiva iluzija. Gospodu Ebenhochu je postreženo: gospod Peric mu je pojasnil, kdo <la ni naj i ven, a kdo da je — nenormalen. Z gospodom doktorjem imamo seveda najiskre-neje sočutje, ko vidimo, da ae je tudi njega prijela nemška epidemija.
Tudi mirna in konservativna «Sudsteieri-sche Post» ni mogla drugače, nego da se je pošalila z možem, ki ni — najiven. Mariborski list meni namreč, da Ebenhoch tira politiko bodočnosti. Misli pa da jako — liitro, ker ima za vsaki teden drug nazor. Z zadnjim nazorom Ebenhochovim bi bila >Sud-steierisehe» zadovoljna, ako ne bi imela razloga — tako pristavlja hudomušno — za domnevanje, da je zopet že kje kaka redakcija tako srečna, da ima pred sabo kakov — nov nazor dra. Ebenhocha !!
Gospod doktor je res prava dobrota za te pasje dni! Da-li pa je tudi on sam zadovoljen z fenomenalnim efektom svojih — eben-hochijad ? ! -
Le po njem ! Pišejo nam : Le po njem, saj je trdo uklenjen in se ne more braniti ! Tako smo si mislili, ko smo čitali v nekaterih slovanskih listih nov napad na čast ue-srečnega bivšega srbskega ministra i auša-n o vi ca !
Da istega nesrečnika napadajo Milanova glasila, je naravno, ker jim je ležeče na tem, da svet verjame v krivdo vseh mučenikov Milanovih ! A, da temu človeku gredo na roko tudi poštena slovanska glasila, to nam je nedoumno !
Mi nismo za to, da bi se zakrivali resnični zločinci. Ali v takih slučajih, ko je krivda, če ne drugo, pa vsaj dvomljiva, moramo pač obžalovati take napade na nesrečne brate, ki so vrhu tega že toliko kolikor — mrtvi !
Ker sem imel slučajno časa, sem preštel imena vseh učencev. Eto vam vseh : 94o imen slovenskih, nemških in 172 laških in grških !!
Naši stariši bi morali, kadar vpisujejo svoje otroke, odločno zahtevati, da jih vodja zapiše za Slovence.
Stariši so krivi, ker ne pouče svojih otrok, kako naj odgovore vprašanju učiteljevemu, v katerem jeziku da občujejo se svojimi stariši? — Ali oprostimo takim sta riše m ! Revež oče prihaja truden od dela domov in ima tudi drugih opravil — — Zamerim pa takim starišem, ki se imenujejo «olikanee», a ne uče svojih otrok materinega jezika.
Žalostno je, neizrečeno žalostno je, da je | celo mož, ki hočejo igrati celo neko ulogo v javnem življenju naroda, ki pa pošiljajo svoje otroke v samonemške šole, v nadomestilo pa imajo doma v rodbini — laški občevalni jezik. In potem se še jočemo, da nas povsodi tepejo.
Ivraševec.
Kmetijska družba za Trst 111 okolico
vabi na redni občni zbor, ki bo jutri v nedeljo dne 15. julija 1900. ob 9. uri predpo-ludne v prostorih »Slovanske Čitalnice« (ulica San Francesco št. 2) se sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; o. Poročilo blagajnika; 5. Posameznosti. K obilni udeležbi vabi
O d b o r.
Cvetke nemškega radikalizma na drž. gimnaziju. Ker je bil pred kratkim zaključek na tržaškem gimnaziju, ne bi škodovalo, ako objavim nekoliko cvetk nemškega radikalizma, vladajočega na tem zavodu. Profesorji so — kakor je bilo že omenjeno — | skoro vsi Nemci, in v njih postopanju jih podpira ravnatelj. Ob vsaki priložnosti postopajo proti Slovanom ter tirajo nemško politiko. Posebno zadnja leta pošiljajo na tuk. gimnazij le mlade in strastne nemške radi-kalce.
Kakor vsako leto. so slovenski dijaki tudi letos vložili prošnjo na direkcijo, da bi jim znižali vožnino na železnici. Večina njih i so si izvolili pot do Ljubljane. Tem povodom pa seje izrazil neki profesor: «Was wollen diese Kerle in Laibach ; sie haben schon \vieder irgend eine Demonstration in Sinne». Kakor ! da bi bila Ljubljana nemška ter da bi hodili mi demonstrirat proti Nemcem!
Ob neki drugi priliki je govorilo nekaj Slovencev v razredu v svoji materinščini. Neki profesor, začuvši to, je začel kričati, češ: «NacL Russland sollen sie gehen, \venn sie russisch sprehen \vollen !» Baš isti profesor je dal trem Slovencem ponavljalni izpit, Italijanu pa nobenemu, da-si so bili poslednji vrednejši tega, nego pa Slovenci. Da izpuščajo Slovane iz zgodovine, je umevno ob sebi. Tudi tukaj ne bi škodilo, ako bi se naši odločilni krogi, kakor v Gorici, potegnili za slovenske dijake.
Zopet nekaj »malenkosti«. Malenkosti so pri nas tako važne, da jih ni za trenotek ne smemo puščati izpred oči. Vzlasti na našiti poštah imamo vse polno takih malenkosti, katere moramo grajati. Ali grajati moramo tudi naše občinstvo, ki često daje samo povoda za toke malenkosti. Malenkost sicer, ali I vendar hiba je, da n. pr. listonoše na ne-vročljiva pisma pišejo svoje opazke le v laškem jeziku, in sicer tudi tedaj, ko je naslov slovenski!
Se hujša hiba pa je, ako slovenski rojaki pišejo svojcem v Trst — v laškem jeziku in delajo tudi laške naslove. Nočemo j moralizirati, nočemo govoriti o dolžnosti do j svojega naroda, ampak povdariti hočemo le, j da je tako početje tudi grozno nepraktično in naravnost nezmiselno. Znan nam je slučaj iz najnovejih dnij, ko je neki Slovenec pisal sorodnikom v Trst pismo v taki italijanščini, da je naslovljencc nikakor ni mogel umeti, a tudi drugi, katerim je pokazal pismo, niso mogli razvozlati tiste — kolobocije.
Pismo sicer ni doseglo svojega namena, i ali laški naslov bi bil lahko in eventuveluo dal vsaj navidezno opravičenje za kake laške opazke. Mož od nekje s Primorskega ni koristil ni sebi ni sorodniku, pač pa taki bedaki — Bog nam grehe odpusti — škodujejo ugledu našemu in narodni stvari, dajajo nam neprijaznim uradnikom nekakov absolutorij za vse grehe, ki jih počenjajo proti nam, in dajejo našim nasprotnikom podatkov, da morejo tem laglje falzificirati značaj dežele, oziroma jej odrekati slovenski značaj.
Ne manje graje so vredni tudi oni, ki pismo pišejo slovenski, naslov pa laški ali nemški! Čemu to?! To je naravnost žaljivo,
Tržaške vesti.
V slovo vrlemu možu! Pišejo nam: Prošli četrtek zvečer je vzel odbor »Del. podp. društva« slovo od I. podpredsednika, g. dra. Ivana Z u c c o n a.
Predsednik, g. prof. a n d i ć, je spregovoril približno ta k o-le :
Častiti odborniki ! Danes se nam je posloviti od milega nam druga, našega l. podpredsednika, g. dra. Zuccona, ki nas zapušča in odhaja v svoj rojstni kraj, v našo Istro. Gospod doktor ni bil samo naš reden člen, ampak je od svojega pristopa k našemu delavskemu društvu vršil tudi častno službo I. podpredsednika in nam je bil vedno pri roki, ko je društvo potrebovalo pravniškega sveta. \jeg2 odhod moramo obžalovati tembolj, ker imamo tu v Trstu malo takih odličnjakov, ki bi se posvečali koristim naših delavcev.
Odborniki, kakor tudi vsi navzoči so s predsednikom vred ginjeni zaklicali : živio naš dični dr. Zuccon !
Gospod dr. Zuccon seje zahvalil v kratkih besedah na prisrčnem pozdravu. Zagotovil je navzoče, da, da-si oddaljen, ne pozabi na preprijazne svoje tovariše-delavce, ki se združujejo v vrlem »Delavskem podp. društvu«.
Mi pa mu kličemo na tem mestu, v imenu vseh členov »Delav. podp. društva« : Bog naj ga živi še mnogaja, mnogaja ljeta narodu v korist in nam v ponos !
Trgovi uski minister baron Call je
odpotoval sinoči z brzo vlakom ob 8. uri 15 min. :ia Dunaj. Minister si je v Trstu ogledal svobodno luko, javna skladišča in Lloy-dov arzenal.
Zaključek šolskega leta na ees. kr. nemški ljudski šoli >Via Fontana*. — Statistika. — Izmed 1208 šolo obiskujocih otrok je bilo 327 Slovencev, 1 Srb, l Hrvat, 2 Ceha; Nemcev 190 — Italijanov 594. — Propalo jih je 241, to eela četrtina!!! Vzrok temu je nemški učni jezik, katerega ogromna večina učencev ne ume! — Slovenščino kakor neobvezni predmet je obiskovalo 216: 63 deklic in 153 dečkov. —
Vzemimo torej, da ie bilo res le 327 Slovencev! A to že znači tretjino vseh učencev, kar je vedno zadosti za lastno šolo, katere nam vlada nikakor noče dati. Vlada menda misli kakor tisti kalif, ki je obsipal svoje nasprotnike z darili, prijateljem pa se je le prijazno — smehljal. Dal jim ni me — in sicer zato ne, ker je vedel, da mu tako in tako ostanejo zvesti. — Nazadnje pa ni ukrotil nasprotnikov, a prijatelje je zgubil. — Prav radove ien sem, kaj bi rekli Li-berčani, m ko bi jim vlada dala češko šolo za nemške otroke. To bi bil špetakel! Mi pa smo — krotke ovčice!
ker s tem priznavamo, da se sramujemo svojega jezika pred javnostjo, in priznavamo nekako, da je naš jezik k večemu dober, da se tako na skrivnem, ko smo med sabo, na štiri oči, pomenimo med sabo, da ga pa sami ne smatramo vrednim pravice v javnosti.
Vse to so morda malenkosti; aH grde, jako grde malenkosti, ki sestavljajo velik — madež. In dokler slovenski rojaki temeljito ne odpravijo takih madežev — in imamo jih mnogo na vseh straneh — ni misliti, da bo bolje. Ne bodimo tako nespametni in ne pričakujmo, da nas bodo spoštovali drugi, dokler se ne spoštujemo — sami ! In ne pričakujmo, da bodo imeli respekt pred nami sovražniki — bilo-li v uradniški uniformi ali pa drugod v javnem življenju —, dokler se jim sami mečemo pod noge!
Kakor pred 100 ieti! Pišejo nam: Zadnjič Vam je nekdo tožil o neznosnem , smradu, ki izpuhteva iz kanala na koncu
•	ulice Giuliani. Danes moram jaz povedati, da se nam, ki bivamo v ulicah Rigutti in Bergamasco, ne godi nič bolje! Kanalizacije ni ali pa ne odgovarja potrebam, ker drugače bi ne bilo tega neznosnega smradu, ki
j ga moramo uživati noč in dan!
Velika sreča je za Trst, ako ne nastane kaka epidemična bolezen, ker zraven smradu nam primanjkuje tudi — vede!!
Kakor našim pradedom, tako vozijo še danes vodo v sodih vse doli po ulici Molin a vento ! Srečna žena, ki jo je vdobila dva j škafa, kar pa tudi nikakor ne zadostuje za mnogoštevilne družine in se potemtakem le povečuje — smrad !
Naš magistrat ima denarja, da kupuje zemljišča, kje gori na stari cesti, od katerih ne bo mesto .'melo nikdar dobička, ima denarja, da kupuje »Zeleni hrib« za več nego je vreden, nima pa, oziroma noče imeti de-
*	narja, da bi prebivalstvu preskrbel prepo-| trebne vode in kanalizacijo !
Angleško b rodov je v Trstu. Sinoči so zaključili svečanosti, prirejene angleškemu in I avstrijskemu brodovju z dinejem, ki ga je priredil namestnik grof Gocss v čast anglež-| kim in avstrijskim častnikom in drugim dostojanstvenikom.
Danes ob 5. uri zjutraj so se odpeljale angležke ladije in sicer druga devizija, 15 ladij, katerim zapoveduje rearadmiral lord j Charles Beresford na Reko, nekaj ladij in I torpedovk ob dalmatinski obali, a večina v Benetke. Naša eskadra je spremljala angleške vojne ladije do Reke. Tam ostanejo Angleži do 19. t. m.
Požar je nastal predsinoČi v nekem stanovanju v hiši št. 9. ulice Guardia. Zgorela je omara z obleko. Skoda znaša kakih 400 kron. Gasilci so preprečili nadaljno nesrečo.
Otroci in kamenje. Neki deček je ranil s kamenom 3-letnega Henrika Zelenica iz ulice Capello št. 5, na levim očesom. V zavodu »Igea« so mu podelili potrebno pomoč.
Padel je na cesti ter se nevarno poškodoval 63-letni Evgenij Virola. Zavod Treves ga je obvezal in poslal v bolnišnico.
Porotno sodišče tržaško je sklicano v I redno zasethfnje dne 10. septembra t. 1. ob ! 9. uri zjutraj.
Pes je ugriznil včeraj 54-letnega Frana Zucca iz ulice S. Francesco št. 14. Na zdravniški postaji so mu podelili prvo pomoč.
Aretiranje. Včeraj so vsled brzojavke županstva v Pulji aretirali tukaj 34-Ietnegaj dninarja Ivana B. iz Buj, ki je bil svoji soprogi vzel 200 kron ter je žnjimi in z neko
—	ljubico pobegnil v Trst. Parček so dobili v ulici Pozzo del mare, od koder je moral Ivan v ulico Tigor.
Dražbe] premičnin. V poned. dne 10. | julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled ; naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Giulia 32 in v ulici Margherita 1, pohištvo; v ulici Farneto 7 in 10, stroji in oprema v zalogi: v Rocolu 418, vol.
Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 24.7, ob 2. uri popoludne 26.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759*3
—	Danes plima ob 11.10 predp. in ob 10.6 pop.; oseka ob 4.24 predpoludne in ob 4.18 popoludne.
Pevsko društvo »Zarja* v ftojauu se
udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa dne 15. t. m. — povodom praznika sv. Mohorja in Fortunata — korporativno in z zastavo.
Popoludne pa bo v gostilni konsumnega društva v Rojanu pevski zabaven večer. Zu-čatek ob 6. uri. Občinstvo je najuljudneje vabljeno na to zabavo.	1
Vabilo na šolsko slavil ost. ki jo priredi slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu povodom zaključenja šolskega leta jutri, dne 15. julija 1900, ob 5. uri zvečer v šolskem vrtu, v ulici Giuliani št. 28. V spored: 1. Kocijančič: »Majnik«, pesem. 2. \V. Pailler : »Šalica kave!«, šaloigra v 1 dejanju, 3 F. Abt: »Jutranja«, pesem. 4. AV. Pailler: »Sv. Julija«, žaloigra s petjem v 4 dejanjih. Med posameznimi dejanji bodo pele učenke: 1. ('. Grege r: »Planinarica«. 2.	»Popotnik«.
3. I. Stern: »Hrepenenje«. 4. Cesarska. Po predstavi bo domača zabava. Vstopnina n:> veselico 25 nč., za otroke 10 nč., sedeži 20 nČ. — Ker je čisti prihod namenjen za šolske potrebe, ne stavljajo se meje dobrotvoi -nosti ter se sprejme hvaležno vsak dar.
Priporočamo tržaškim slovenskim krogom, da se udeleže te znamenite veselice ter se na svoje oči osvedočijo o uspehih slovenske dekliške šole. Med igralkami bodo tudi nekatere, ki so izdelovale zastavo bratovščine sv. Cirila in Metoda. Oj, da imamo svojih slovenskih šol, kako krasna bi bila naša bodočnost! Slovenci, na noge! Bodočnost je naša !!
Ciril-Jletodijski dar. Mlada botra Milka Svetkova na botrinjah »pri rumeni hiši« v Barkovljah nabrala 27 kron. Zahvala za to nabrano svoto gre najprej očetu novo-krščene Ljudmile in Stanislave, g. Antonu Martelancu, potem pa vsem čč. gostom.
Javna dražba. V četrtek, dne 19. t. m. ob 10. uri predpoludne se bo vršila v skladišču II., v II. nadstropju tukajšnega južnega kolod vo:a javna dražba različnega nedvignenega blaga.
Predmeti se oddajo onemu kupcu, ki I ponudi največ: pod klicno ceno se ne bo prodajalo. Vsak kupec mora vkupljeno blago takoj odnesti.
Seznam posamičnih na dražbo došlih predmetov, je razložen v atriju južnega kolodvora.
Ciril-JIetodijski dar. Ženski podružnici so darovali g. kapelan Zupančič 2 K, g. Grablovitz 1 K, g. Poni kvar 2 K, g. Ne-gode 1 K, g. Mikeluc 1 Iv, g. Jakob Prha-vec 2 K.
Za šolski vrtec v Rocolu je podružnica prejela od »Tržaške posojilnice in hranilnice«; 150 kron. Presrčna hvala vsem !
Slovansko pevsko društvo naznanja, da priredi dne 5. avgusta t. 1. popoludne veliko veselico s petjem, godbo in umetelj-nimi ognji in sicer na vrtu šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu.
Omenjeno pevsko društvo slavi letos d e-s e 11 e t n i c o svojega obstanka. Zali bog ni moglo najti v mestu nobenega primernega lokala ali gledališča, kjer bi bilo moglo na primerno slavnosten način praznovati ta pomemben dan. Iz istega razloga je moral odpasti tudi vsakoletni koncert v zimskem času. Kadi tega priredi, kakor omenjeno, svoj koncert dne 5. avgusta t. 1. in prosi bratska pevska društva, naj to naznanilo vzamejo blagohotno na znanje.
Društvenim pevcem naznanja odbor, da bodo redne pevske vaje vsaki torek in petek zvečer ob S1/* uri v prostorih »Del. podp. društva«, in sicer pričenši s torkom dne 17. t. m.
Vesti iz ostale Primorske.
X Javna zahvala. Blagorodna gospa vdova Miki. včičeva iz Trsta, podarila je podpisanemu o priliki pogreba njenega blagega soproga za tuk. ubožno šolsko mladež lep<» svoto od 100 K.
Za ta velikodušni dar izreka podpisani blagej gospej najsrčnejšo zahvalo v imenu šol. vodstva, tuk. prebivalstva m uboge šolske mladine !
Pokojnik je bil že več let sem velik podpornik tukajšnji ubožni šolski mladini. Zanimal se je vedno za šolski napredek in napredek tuk. ljudstva. Da mti je bil ta divno-romantični kraj zelo pri srcu, dokazuje dejstvo, da mu je zadnja želja bila v življenju, naj se njegovo truplo prepelje k večnemu počitku na škocjansko pokopališče, kar se je tudi zgodilo 2. dne t. m.
Plemenitemu pokojniku bodi večni mir in pokoj, blago gospo in otročiče naj pa tolaži vsega mogočni Bog!
Šolsko vodstvo v S k o e i j a n u, dne 10. julija 1900.
Albin S t r e k e 1 j, vodja.
X P e v s k o - h r a i 11 o društvo »II i-rija« pri Pobegih priredi svojo drugo veselico due 29. t. m., to je na zadnjo nedeljo t. m., in ne 22., kakor je bilo objavljeno po pomoti. Pevska društva v koperski okolici, katera žele nastopiti na odru, naj blagovoli naznaniti imena pesmi odboru »Ilirije« do 20. t. m., da bo mogoče pravočasno sestaviti in razposlati veselic ni vspored.
X Zgubljen čas. Xa drugem mestu priobčujemo, kako je županstvo v Malem Lošinju pisalo v Videm veliko etnografiško laž, da so v Istri jezik in vsi običaji izključno italijanski. Te dni pa je bil v Trstu shod peščice italijanskih županov, ki so se posvetovali, kako bi v Trstu ohranili to veliko laž!! Gledč na ta shod laških županov istrskih vaja celo laški «Avanti», da je kratko malo zgubljen ta čas, ki ga tratijo s takimi prizadevanji. Izvajanja v 4 A van ti j u» se sicer gib-Ijejo v smčri, da prihajajo do znanih «soeija-listiŠkih* zaključkov tega lista. Nič ne de! Xam je glavno pri poznanje, da propagatorji >italijanstva» Istre — lažejo!
< A van ti« pravi, d:« italijansko politično društvo za Istro hoče še vedno navduševati mase za narodno idejo, ali ne za «narodno* v pravem pomenu besede, ampak le za italijansko narodno idejo. Ali zastonj je to prizadevanje, v kolikor se obrača do mase druge narodnosti. Na tem polju ni več vspehov za tako-imenovane liberalce v Istri. Mase da so so-oijalistiške. In tudi oni sloji delavcev po mestih in na deželi, ki se ne zavedajo tega, delajo vendar za idejale socijalizma. Potrebe, bede, socijalne krivice, zanemarjanja stoletij in k a p i t a 1 i s t i š k o zatiranje stoletij da so združile delavce v skupne aspiracije. Ce se kdo imenuje liberalca, a tira politiko razdvajanja narodov, je toliko, kakor da se kdo, ki je Črn, imenuje belega.
Zato je rečeni list uverjen, da laški županje Istre le brez potrebe tratijo svoj čas, ko se pehajo in pote za ohranjenje dosedanje politike političnega društva italijanskega za Istro. To politiko tla treba premeniti popolnoma.
občudovanja in usmiljenja ^vrednim »slovenskim« naročnikom spis o — »giftnih krotah«. Dober tek! "Mož je prav storil, da je šel, saj je dokazal, da je zdrel za življenje — mej Kitajci!!
Književnost in umetnost.
Zbrani spisi Janka Kersnika. Gosp. Lavoslav Schwentner v Ljubljani, ki je izdal že več izvirnih slovenskih del v krasni opremi, je začel izdajati zbrane spise Janka Kersnika in sicer v zvezkih po 2 K 50 stot., po pošti 20 st. več. Prvi zvezek, ki obsega roman »Cvklamen« je izšel pred kratkim v krasni zunanji opremi. Vsega bo 8 do 10 enakih knjig. Sliko na platnicah je izvrstno napravil slovenski umetnik Vavpotič v Parizu. Janko Kersnik je poleg Jurčiča pač najboljši slovenski romanopisec, ki nam je z veščo roko izvrstno narisal življenje v manjših krajih po deželi. Človek čita njegove spise s pravo slastjo od početko do zvršetka. Hvaležni moramo biti torej vrlemu in vsega priznanja vrednemu gospodu založniku, da nam je preskrbel tako krasno izdajo Kersnikovih spisov. Uverjeni smo, da bodo Slovenci z vso gorečnostjo segali po teh knjigah in to tem bolj, ker je Kersnik jeden najboljših naših literatov in bi njegovi spisi ne smeli manjkati v nobeni slovenski zbirki knjig. — Spise urejuje sin prof. Levca, g. Vladimir Leveč. Pokažimo torej, da vemo prav ceniti vrednost svojih književnikov s tem, da kupujemo njihove dela.
WASHINGTON 14. (K. B.) Brzojavka amerikanskega generalnega konzula v Shan-ghaiu Goodno\va o obstreljanju poslanstev v Pekingu dne 7. julija je provzročila tukaj veliko potrtost. V državnem oddelku so prepričani, da so poslaniki mrtvi.
Brzojavka amerikanskega konzula v Kantonu javlja, da je Li-Hung-Cang opustil potovanje proti severu. V sredo je tukajšnji kitajski poslanik Vu-Ting-Fang oddal šifrirano brzojavko državnega tajnika Hava ame-kanskemu poslaniku v PeRingu ter je obljubil da izposluje odgovor, ako je poslanik še živ.
BEROLIN 13. (K. B.) »\Voltt« javlja včeraj iz Kantona: Li-Hung-Cang je dne t), julija po kopnem cesarski sprejel ukaz od dne 17. junija, ki poživlja vse guvernerje, da nemudoma pošljejo čet v pomoč proti ustašem. Tem prištevajo vsekako tudi princa Tuana. Li-Hung-Cang hoče vsled tega ukaza, ki je gotovo pristen, poslati v Peking nekoliko tisoč mož. Tudi cstali guvernerji pošljejo menda vojakov.
Vesti iz Kranjske.
*	L j 11 b 1 j a n s k a statisti k a. Najnovejši zaznamek naročnikov državnega telefonskega omrežja izkazuje, da je v Ljubljani 159 telefonskih postaj. — Numeriranih bici kije v pa je sedaj v Ljubljani 1878. Ni čudo torej, da se skoro vsaki dan dogaja v Ljubljani ali okolici kaka večja ali manjša «kolesarska t nesreča.
*	Prijet p r i s i 1 j e n e c. L begletra prisiljenem Jožefa Aura so orožniki prijeli v Kranju ter ga pripeljali v Ljubljano.
»Glasbena Matica« v Ljubljani je imela dne 12. t. m. zvečer svo redni občni zbor. Iz poročila v »Slov. Narodu« posnemamo, tla je Matičino šolo obiskovalo 256 rednih in 42 izrednih učencev iti učenk. Šolski zbor je štel nad 160 gojencev. Matica namerja ustanoviti oddelek za orkestralno glasbo, hakor hitro I »odo gmotna sredstva dopuščala to. A sedaj je ta odlični slovenski glasbeni zavod v gmotnem oziru na kraju propada. Društveni dolg znaša 87.183 K 70 st., od katere svote je 75.000 kron vknjiženih na društveni hiši. Društvo mora torej propasti, ako se ne zvišajo subvencije, in ako se ne odpiše državno potresno poso-sojilo. »Glasbena Matica« deluje že 28 let kot literaren, 18 let kot šolski in let kot koncertni zavod in ima sedaj 10 častnih, 73 ustanovnih in 9">8 rednih členov. Za društvenega predsednika je bil izvoljen namesto dra. Ferjančiča, ki je predsedništvo odklonil, g. Anton Svetek. Upamo, da si ta odlični narodni zavod tudi v gospodarskem oziru opomore v toliko, da bo lahko širil svoje vrlo t delovanje po potrebi. To želimo iz vsega srca.
Vesti iz Štajerske.
—	Nesreča. V Ivostrivnici jeo obiranju črešenj ponesrečil 70letni starček Bluž Šket po domače Pust. Pal je z drevesa ter j bil takoj mrtev.
—	Umrla je v Polzeli posestnica tamošnje graščine Šenek, Marija pl. Pongrac.
—	»Giftnega« »Štajerca« je zadela prva neljuba zapreka. Urednik je baje že zagnal puško v koruzo ter odstopil od uredništva. Menda se ni čutil poklicanega, da bi stal na čelu tako velikemu in modernemu in - kaj ne, graška tetka ?! — dostojnemu časopisu - - katerega čitatelje baje ni mogoče zadovoljiti z drugim, nego »giftnuni krotami«. >Štajerec« je namreč serviral te dni svojim
Brzojavna poročila.
Imenovanje.
DUNAJ 14. (K. B.) »VViener Zeitung« priobčuje: Poljedelski minister je imenoval inženerja-asistenta avstrijske planinske mon-tanne družbe v Neuburgu, Frana Casteka, fužinskim mojstrom na rudarskem ravnateljstvu v Idriji.
0 naši mornarici.
DUNAJ 14. (K. B.) Glasom brzojavne vesti je cesarska vojna ladija «(Jesarica in kraljica Marija Terezija* prispela včeraj v Colombo, kjer (»stane tri dni. Nadalje odpluje v Singapore. [Na krovu je vse zdravo.
Naredbe na podlagi 14.
DUNAJ 14. (K. B.) «\Viener Zeitung* priobčuje cesarsko naredbo na podlagi § 14. o vporabi delnih zadolžnic deželnega posojila, ki jih ima izdati mejna grofija istrska, v plodonosno nalaganje ustanov, glavnic mladoletnikov in podobnih kapitalov. Nadalje priobčuje naredoe pravosodnega ministerstva, & katerimi se snujejo obrtna sodišča v Pragi, Plznu, Toplicah, Oustih n. L., v Gradcu in Ljubnem.
Nesreča 11 a orali.
LIENZ 14. (K. B.) Včeraj je na gori Grossvenediger v bližini »praške koče« plaz zasul dva turista ; oba sta mrtva.
Iz parižke razstave.
PARIZ 13. (K. B.) »Agence Havas« omenja k vesti današnjih jutranjih listov, da so v veliki razstavi našli dva zaboja z dinamitom, da sta to bila dva zaboja smodnika za razstreljanje, katere je menda kdo ukradel, ko se je še delalo, ter skril v pritličju, da bi ga pozneje odnesel.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 13. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj iz Capstadta : Maršal Roberta je umaknil proglas, ki je omejeval obratovanje rudnikov v Johannesburgu. Kjer je potrebno, se izdajajo dovolila, da se sme zopet delat; v rudnikih ter olajšujejo nabavljanje premoga in delavcev. Več rudnikov je začelo zopet delati.
Ustaja na Kitajskem.
BEROLIN 13. (K. B.) Posebna izdaja vojaškega tednika priobčuje imena oseb, določenih za vodstvo vzhodno-azijskih ekspedi-cijskih čet. Voj je sestavljen iz dveh brigad pešcev: vsaka brigada šteje dva polka, vsaki polk dva bataljona ; nadalje tvorijo ekspedi-cijski voj en polk konjenikov, en polk poljskega topništva, en bataljon pijonirjev, tehnične čete in trčn.
BEROLIN 13. (K. B.) »Wolffc javlja iz Londona : Glasom verojetnih vesti je na kopnem med Korejo in Kitajem pretrgana vsaka brzojavna vez. Isto velja glede zveze med Cifu om in Shanghai-om. Za to morajo sedaj spravljati brzojavke iz Takua v Che-mulpo, odkoder jih čez Japonsko pošiljajo v Singapore. To provzroČuje seveda veliko zgubo časa.
Trgovina in promet.
Trgovina z jajci.
Nemški konzul v Kajiru poroča, da je Egipt izvozil lani 30.000 zabojev po 1440 jajc, a letos že 50.000 zabojev. Cena se je gibala od 50 do 98 frankov za 1000 komadov. Ako računimo le najnižjo ceno 50 frankov, je Egipt to leto dobil za jajca 3,600.000 frankov! Največo količino so izvozili v Li-verpol. potem na Francozko in Avstrijo. Iz večine so se jajca uporabila v raznih tovarnah, zlasti v izdelovanje suharja (prepe-čenca, dvopeka, cvibaka). Ako pomislimo, da je v Egiptu malo lesa, jla se vse gradivo za zaboje dovaža iz tujine ter da iz Egipta potrebujejo jajca najmanj 12 dni, da pridejo na omenjene trge, moramo uvideti, tla ta trgovina, če je Egipčani ne opuste o tako neugodnih razmerah, mora donašati znatne nagrade za razmerno lahek trud.
Tu bi bilo zopet polje za slovenske gospodarje in trgovce ! Navidezno je ^trgovina z jajci le .nalenkost, a če bi se je kdo poprijel sistematično in energično, donašala bi slovenskemu ljudstvu in slovenskim trgovcem lepe koristi. Naj omenimo tukaj, da je v tej stroki navada, da )e v vsakem zaboju po 1440 jajc. Seveda jih je treba zložiti in zaviti tako, da pridejo zdrava, kamor so namenjena. Nekateri trgovci =sj[u porabljajo v to svrho lesno volno, ki je po ceni, meh.<.a in lahka. Tudi v mehko slamo (n. pr. ovseno) jih lahko zavijamo. Drugi rabijo debel skle-
jen papir (kakor so platnioe knjig). Vsako j:ijce leži v svoji ccliot ter se ne more lahko streti, tudi če prevrnete zaboj.
Frankiranje pisem.
Kljubu obvestilu, da je pristojbina za pisma, namenjena v tuje države, zvišana od 20 na 25 stot., opažajo se še vedno slučaji, da se navedna pisma frankujajo samo z 20 st. za vsacili 15 gramov teže. Vsled tega je plačati prejemniku tac i h pisem dopolnilni znesek pristojbine in predpisano globo.
Opozarja se torej vnovič, da p »štnina za
pisma v inej narodnem prometu (izvzemši Bosno,
Hercegovino, Nemčijo, Srbijo in Crnogoro)
znaša 25 stot. za vsaeih 25 gramov teže.
(jrlasoni sporočila poštne uprave severno-
amerikanskih držav.
;je po tamošnjih predpisih zabranjeno izroče-
1 vati strankam inozemske pošiljatve, ki obsezajo
, loterijske oglase. O tem se obvešča ob-1
ciusLvo. —
Denarni trs.
Na dunajskem javnem trgu so dne 1 1, 1. m. notirali bančni akcepti prve vrste 4 l/Tl.°/0. — V Berolinu je znašal zasebni diskont istega <1 ne 4 °/0.
Jutri popoludne ne zabite na veselico »Slave« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, na katero pride tudi mnogo bratov Istra nov!
•4
1 I i i
4
OBUVALA!
PEPI KRASEVEC
pri cerKvi S?. Petra (Piazza Rosario pod IjudsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe In otroke
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naroČbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
& &
I
&
» &
I »
i 1
'O
7arctaia mamin: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Richterjevc lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 iiovč., 70 nvi". in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Ricmerjeva lekarna pri zlatem 1 m i Pragi.
Elizabetne ulice 5.

jGn^rfnn '
(p^lU--l J -c J .
©sicvljafoč	zz Z5 preselim z ^izlz, zvof
raz j eni '-[rej plićem, svim prijzieljzm i sr.zr.zem z zz-szzzšnjoj postojbini nzjzrz'adni/i:
S jDzzom: zz žrzvsivzite:
C 5	7	J
Trst, jalija 1;::.
Dr. Ivan Zuccon.
>o S
"3
o h
o
>o
^ Omnibus k vsakemu vlaku,
Restanrant dtcl SlIŠakMŽM
Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin.
Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil.
Izborna bela vina i/ slavno/.nanih kleti 111:1 v. grof z Nikole Podrinskega v Zagrebu.
Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izb.-ii liter po 1 K. 20 vin.
Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah p<> vin. 4<>, 60 in 1 K.
Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovale! pod imo na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak Pristna Vodica i/. Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka.
Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po
64 vin. liter.
RAVNATELJSTVO.
Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave
Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis.


Hl^l Omnibus k vsakemu, vlaku, |l|lll]
mm stapa
Krnita tejealna Moči« »a tajs
8 zlatih. 19 srebrnih kolanj 30 ^ častnih In 2ahvalnih diplom. *
Žalosti potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem, <la je nas nepozabni oče, oziroma stari oče gospod
Jernej G-erdol
po kratki polezni, previden se sv. zakramenti za umirajoče, v dobi 70 let, včeraj zvečer ob 11. uri mirno v Gospodu zaspal.
Pucrrcb bo jutri v nedeljo popoludne iz hiše št. 154 »pri lovcu.«
V Kocoln dne 14. julija 1000.
Karol. unuk. Ana in Kristina,
unukinji.
Josip Gerdol sin. Marija BenčiČ, Antonija Pečar
in Terezija Pahor vse roj. Gerdol, hčere.
•d
•t <
u ►i
5"
p
<
o
p*
9>
M
9>
o a
„Delavsko konsumno društvo"
pri Sv. Jakobu
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo
„Narodno pstiliio"
ulica Concordia štev. 1 a (vogal ulice Vespucci)
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno,
vipavsko belo vino ter Šteinfeldsko pivo T. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pri-pravljenja. Z;i družbe so posebne sobe na razpolago.
Na obilno obiskovanje uljudno vabi
Odbor.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
-■»€ ——
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/;,0/,), ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na menjiee po G °/0 in na vknjižbe po ol/2°/o-
Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. vlog Ista 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštuo-lran. račuii it?. 837.315.
išče za svojo pisarno
Dr. Matej Pretner, advokat
v Trstu, Via Cassa <li K isparili io 7.
Trpi-oMna resistrovana zaflria
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr.
-^-
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/ž°/o ,n vloge na Con to - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron }»<► 1 krono na teden, ali daljših ol»rokih p<» dogovoru. Deleži se obrestujejo po tf.l 5°/p.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom j položnic na čekovni račun štev. 842.36G.
Uradne ure: o<l i)—12 dopoiudne in (»d 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoiudne.
Rabi se že skoro 4u let v dvomili konjistiiculi v večjih vojaških in civilnih hlevih za krepeauj«* pred z velikimi in po iatili. kadar si konj iiojto izpalme. o otrpnjenosti kit itd. Tsta ustosoplja konje v izredne napore pri dirkali. - Pristna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski. kralj, rumunski in knežje bolgarski dvorni zalagatelj.
Okrožno lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.
AericoC
Novoporoeenci pozor
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h del. Anion lSreščak. Gorica, Gosposke ullee štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Išče se mladenič
za neko trgovino z pohištvom. Vešč mora biti sloven.sko-hrvatskega in italijanskega jezika v pismu in besedi. — Ponudbe na upravo „Edinosti"4.
Narodna šivilja
Za izdelovanje ženskih oblek vsake vrste, kakor tudi perila, se priporoča slovanskim krogom, vdana
Gornbač Ivanka
I liea Boselietto štev. 1. IV. nadstr.
M. AITE
Trgovina liiaiiifakturnega blaga
Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. S.
Č ast mi je javiti slavn. občinstvu in ceni. odje malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spoirlad in poletje in sicer : črne in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor. saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovrainiki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana ^ zagrinjala na meter in gotove.	j
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter j raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo ^^ očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih J ^ trakov za dr. štvene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in «1 občinstva, beležim se najuljudnej
Hruške
in drugo sadje se kupuje na javni tehtnici (Pesa pubblica) Via Torrente štev. 32.
Tam je za vinogradnike tudi zaloga
žvepla in modre galice
Spoštovanjem Alojzij Grebene.
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
ki je mehko kalijskomilo rastojdjivo v mrzli vndi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in u ni — j čevanje vseh trtllill mroesov in llsij. vseli žllželk na sadnih in drugih drevesih, zelen j adi in cvetljicah.
Navo<lilo za rabo „Aurrieola" pošilja franko
Toma mila F. Fenflerl k C.o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Friderika Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.
SAUNIG & DEKLEVA
SOBICA - ulica Mniiicipio 1. - GORICA
(Mehanična delavnica v Nunski ulici št. H».>
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od i>0 gld. naprej.	,
Vsaka konkureiiea iieiuogofca!
odličnim »potovanjem
Se toplo priporočata z udana
*

Tržaška posojilnica inliranilnica
Carl Greinitz JVeffen
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I.
(Slovanska Čitalnica).
n.
Y\ccoli
Malinčev
''a Du^
sirup lekarnarja Piccoli-ja
v Ljubljani
dvornega založaika Nj. Svetosti papeža,
■ se prireja kar liajskrhnejše iz disočih jrorskih ma inovih jagodi li v srebrnem kolin s pomočjo para in je torej najbolj čisl Izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z mallnovtm sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pusterizovana, velja K 1*30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, :>0 in 40 kilogr. ter se 1 kilo za računi z K. 1.10. 105 kilogr. = 10O kron
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine poslje-se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti-povzetju z K 5-30.
Krasnu sobu
sa pokućstvom, slobodnim ulazom claje u najam hrvatska obitelj. Via Rapicio broj 2, I.
se odda V
* d """najem stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Ponudbe n:i upravo »Edinosti«.
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4" 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po 512U'0, na menjico po t)°„ na zastave po 5 V
Uradne ure so: od I)—12 dopoiudne in od 3—4 popoiudne; ob nedeljah in praznikih od IO—12 dopoiudne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoiudne in vsaki četrtek od 3—1 popoiudne.
Poštno hraniinićni račun 816.004
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
DV predmetov za stavbarstvo
traverze. zaklepe, železo za kovače in fa$on, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa,
vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Minjsko, namizno in Usno opravo, železne metle in pred trnjem vame blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
x x x x x x x x x x x
X X
x
X X
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Zaloga vina
v ulici Valdirivo štev. 11.
Razprodaja istrsko vino prve vrste po 36 nČ. 1. za domačo rabo po 32 nč. 1. Samo <lo 24. avgusta 1900.
,EDINOST"
se razven že v vseli znanih tobakarnah prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici S. Martiri št. 12.
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem
Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje pred stoj n ištvo konvikta. Pok za vsprejemno skušnjo: 15. julij in 17. september.
(Eurje oči
trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, i'.vrsten, v svojem učinku neprekosljiv Trnkoczy-jev obliž. kateri »e dobiva v Franciscns-Apotheke na Dunaju V 2 Schonbmnnerstrasse 107. Cena 60 kr., po posti kot uzorec brez vrfjave t>5 kr., kot priporočena pošiljjjtev 80 kr.. franko po predplačilu zneska v poštnih znamkah ali proti povzetju. Obliži za poskušnjo 35 kr.. po pošti 40 kr. Učinek zajamčen! Razpo-šiljiitev takoj sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gosp. lekarnarju SERRAVALLO, Piazza del sale.