števUHa 26 • lelo XXXIX • cena UO din__Celje, 3. Julila 1985
N^TEDNIK je glasilo občinskih organizacij SZDL CEUE, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec
Borba še ni končana
v Celju, žarišču močnega
delavskega gibanja pod
vodstvom Komunistične
partije so na Zletu Svobod
pred 50 leti desettisoči jav-
no potrdili moč in zahteve
delavskega razreda. Polo-
žen je bil temeljni kamen
za enotno borbo protifašiz-
mu in za ustanoYitev Osvo-
bodilne fronte. Že takrat iz-
kazana enotnost se je živo
potrdila v letih narodno
osvobodilne vojne, v deja-
njih naših narodov in na-
rodnosti, v dejanjih
borcev.
Mladi, ki stopajo po poti
s tako slavnimi začetki, vse
to iz generacije v generaci-
jo šele odkrivajo. Kakšna
so pri tem njihova globlja
spoznanja je v veliki meri
odvisno od tistega, kar jih
v vsakdanjem življenju ob-
daja.
Ni potrebno široko razpi-
rati oči ne vleči na ušesa. V
današnjem svetu ni miru.
Ni ga bilo niti en sam dan
po velikem spopadu v dru-
gi svetovni vojni. Srečni
smo lahko, ko o tem samo
poslušamo in čitamo, sreč-
ni, ker nas na vojne grozote
spomii\jajo le knjige in živa
beseda tistih, ki so vedeli,
kaj je svoboda, ki so vedeli,
da nam ne bo poda^ena, ki
so vedeli, da se je zanjo
vredno boriti.
Štiri desetletja so dolga
doba. Tako dolga, da v njej
resnica lahko postane ali
pravljica ali globje resnice
razrešeno golo, grobo deja-
nje. V borbi za edino pravo
resnico se križno kopja -
zakaj? Pomembnejše kot
odgovor na to vprašanje je
nekaj drugega. To, da nam
je narodnoosvobodilna
borba, takšna ali drugačna,
dala svobodo, enakoprav-
nost, mir. To so storili bor-
ci, kajne? Nam, rojenim v
svobodi, je to samo po sebi
umevno. Pa ni. Mir v resni-
ci ni nekaj samoumevnega.
Zanj se je treba boriti. Ne
le za naš osebni mir, za mir
v našem ožjem okolju. Za
mir, za svobodo v svetu. Tu
naša borba še ni končana.
Spomnimo se tega v teh
dneh, ko v Celju ob 40-let-
nici osvoboditve in ob
Dnevu borca, slavimo 50-
letnico Zleta Svobod, ko se
tu srečujejo borci in mladi-
na Jugoslavije.
MILENA B. POKLIČ
Titova zastava znova v Cellu
v Kruševu v Makedoniji je bila smotra društev
Partizan Jug^oslavije, kjer so tudi podelili priznanja
najuspešnejšim za delo na rekreativno športnem
področju. Že drugič v zadnjih petih letih so prehodno
zastavo maršala Tita osvojili člani Partizana
Gaberje, med najboljšimi krajevnimi skupnostmi pa
sta bila nagrajeni tudi Šoštanj med mestnimi in
Škale med vaškimi, obe iz velenjske občine.
Višje stanarine
Letos so se stanarine že dru-
gič povišale. S 1. julijem so
dražje v vseh občinah celjske-
ga območja: v Mozirju za 68
odstotkov, v Celju za 45 od-
stotkov, v Šentjurju za 41 od-
stotkov, v Titovem Velenju in
Žalcu bo potrebno odšteti 35
odstotkov več, v Laškem 26
odstotkov in v Slovenskih
Konjicah 25 odstotkov. Kljub
temu pa nove stanarine še ne
predstavljajo polovico eko-
nomske stanarine.
V	nekaterih občinah na celj-
skem območju nekateri stano-
valci že sed^ ne plačujejo sta-
narine. Vzroki so različni, bo-
disi da yu4je niso zadovoljni z
delom izvc^alcev pri izgradnji
stanovanj, bodisi zaradi neza-
dostnega centralnega ogreva-
nja. Pogosto pa se med neplač-
niki pojavljajo ljudje, ki nima-
jo rednega osebnega dohodka.
Na občinskih samoupravnih
skupnostih pravijo, da imajo
sedcO dovolj sredstev za sub-
vencionirajte. Pričakujejo, da
se bo povečalo število prosil-
cev za dodatek k stanarini. V
tovrstno pomoč bodo sed^j
vključeni še tisti, ki so že sed^
težko plačevali stanarine. Sa-
moupravne stanovanjske
skupnosti bodo stanovalce v
kratkem obvestile o novih izra-
čunih glede subvencionircinja.
V	Slovenskih Konjicah ima-
jo že sedaj kar precej opomi-
nov in tožb. V Titovem Vele-
nju neplačniki sicer ne pred-
stavlj^o večjega problema,
vendar je samoupravna stano-
vanjska skupnost v povezavi z
občinskim izvršnim svetom in
nekaterimi delovnimi organi-
zacijami sprejela sklep, da se
bodo stanarine plačevale pri
izplačilu osebnih dohodkov. S
tem je problem le delno rešen,
ScO ne vključuje vseh stanoval-
cev, na primer upokojencev.
N^boljši plačniki so Laščani,
ki so eni izmed redkih v Slove-
niji brez tožb.
BLANKA KOVAČIČ
Običaji Izpred desetletU,
morda stoletij
v Laškem so pripravili zanimiv pri-
kaz starih običajev. Stran 17.
Kmečko delo Je razvrednoteno
Borec in kmet Marjan Tovornik je razočaran. Stran 5.
Pastirji na pobočjih Pohorja
Organizirano pašništvo spet oživlja. Stran 11.
Cvetoče poletje
Po zaslugi pridnih vrtnar-
jev je Celje postalo pr.avo
mesto cvetja. Urejene gredi-
ce, parki, betonski zaboji z
zelenjem, vse to d£Oe mestu
prijaznejši videz. Zadnji dan
pouka, tik pred podelitvijo
spričeval, so se tudi dekleta z
vrtnarske šole v Medlogu od-
ločila, da uredijo cvetne po-
vršine, potem pa, hajd, na
počitnice. Kaže, da tudi
usmerjeno izobraževanje
vzgaja novi rod vrtnaijev, ki
bo skrbel za lepše Celje.
Foto: EDI MASNEe'
Praznile občine Žalec
Tudi letošiye praznovanje
praznika občine Žalec pote-
ka v znamenju mnogih uspe-
hov. Že sam podatek, da do-
sega gospodarstvo te občine
v povprečju boljše rezultate
kot so republiški pove do-
volj. V teh dneh, ko v žalski
občini praznujejo, pa bi bilo
narobe, če bi omenjali le
uspehe, kajti tudi težav ne
manjka, izraziteje pa se bodo
pokazale v naslednjem ob-
dobju. Že samo dejstvo, daje
odpisanost opreme v organi-
zacijah združenega dela zelo
velika, pove, da bo treba v
naslednjem srednjeročnem
obdobju še več pozornosti
namenjati novim vlaganjem.
Še več! Delež naložb v druž-
benem proizvodu se bo mo-
ral povečati, če bodo hoteli v
naslednjih letih izvažati toh-
ko kot načrtujejo. Vse večje
tudi organizacij, ki poslujejo
na meji donosnosti in še bi
lahko naštevah.
Dejstvo pa vendarle ostaja,
da uspehov minulih let ne
gre prezreti in to uspehov na
vseh področjih. Ti uspehi pa
seveda ne smejo uspavati. Iz-
kušnje kažejo, da doslej te-
mu ni bilo tako in upamo
lahko, da tudi v bodoče ne
bo.
JANEZ VEDENIK
Ob tednu kolesaijev je celjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziral
tudi tehnične preglede za kolesa in kolesaz motorjem. Ugotovili so, da po naših cestah vozi
precej pomanjkljivo opremljenih koles. Tudi ekipa - Roman Slapernik in Dani Zupane,
člana AMD Šlander ter miličnika Miran Zorko in Matjaž Kselman - je imela prejšnji petek
precej dela na Dečkovi cesti v Celju. Vendar pa so kolesarji raje plačali mandatno kazen (le
200 dinarjev), kot pa bi kupili manjk^oče rezervne dele, ki so jih imeli mehaniki priprav-
ljene. Več o tej akciji lahko preberete na 19. strani.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
z ramo ob rami in z visoko dvignjenimi prapori se je pred 50. leti vil sprevod udeležencev Zleta Svobod po celjskih
ulicah.
Temeljni kamni naše enotnosti
¥ Celju bo XIX. medobčinsko srečanje borcev In mladine
Jugoslavlle In 50-leinlca Zleta Svobod
Mineva 40 let dela in živ-
ljenja v svobodi in 50 let od
velike manifestacije moči
delavskega razreda - zleta
Svobod. Obeh pomembnih
obletnic se spominjamo v
Celju še ob prazniku - Dne-
vu borca, ki že devetnajsto
leto za nekaj dni poveže
predstavnike borcev in
mladine jugoslovanskih
mest. Vse te obletnice spo-
minjajo in opominjajo ter
pomagajo graditi vezi enot-
nosti med preteklostjo in
sed£^ostjo, med generaci-
jami, narodi in narod-
nostmi.
Veliko priprav je bilo po-
trebnih za oboje srečanj. Ob
50-letnici Zleta Svobod v Ce-
lju sicer ne pričakujejo to-
likšne množičnosti, kot je bi-
la pred desetimi leti, ko je
prišo v Celje 35.000 udele-
žencev, vendar zaradi tega
ne bo prizadeta ne kakovost
ne vsebina. Za to sta porok
pripravljalni odbor za pro-
slavo, ki ga vodi Maijan Oro-
žen, predsednik republiške-
ga sveta Zveze sindikaov in
organizacijski odbor, ki ga
vodi F^anc Vrbnjak, pred-
sednik občinskega sveta
ZSS Celje. Na slavnostni pri-
reditvi 4. julija ob 11. uri na
prostoru SRC Golovec se bo-
do predstavili številni kul-
turni ustvarjalci s celjskega
območja, slavnostni govor-
nik pa bo Maijan Orožen. Or-
ganizatorji pa so poskrbeli
tudi za vrsto spremljEgočih
prireditev, po sami osrednji
proslavi pa tudi za sproščeno
vzdušje na prireditvenem
prostoru.
Na XIX. srečanju borcev
in mladine Jugoslavije sode-
lujejo predstavniki iz sedem-
indvajsetih občin. Širjenje
kroga sodelujočih po prvem
srečaryu leta 1967, ko so se
srečali borci sedmih občin v
Slavonskem in Bosanskem
brodu, zgovorno priča o po-
trebi in koristih medseboj-
nega spoznavanja. Srečanja
so z leti postala prava mani-
festacija bratstva in enotno-
sti borcev in mladine in go-
tovo bo tudi v Celju tako. Po-
seben pomen ima oblikova-
nje mladinske delovne bri-
gade, ki jo sestavljajo mla-
dinci, predstavniki sodelujo-
čih občin.
Brigada, ki se bo oblikova-
la v Celju, bo 7. julija odšla
na Zvezno mladinsko delov-
no akcijo Kozjansko 85.
MILENA B. POKLIČ
Ziet Svoliode
ieta 1935 v Celju
Delavska kulturna zveza Slovenije je 7. julija 1935
pripravila srečanje članov svojih podružnic na Sloven-
skem. Obenem naj bi bil to tudi pregled dotedanjega
dela in uspehov Svobod na različnih področjih njiho-
vega delovanja - glasbenem, dramskem, telovadnem,
kolesarskem, izletniškem in drugih. Celje je bilo
izbrano zato, ker je ležalo približno v sredini takratne
Dravske banovine in ker je imelo sloves starega delav-
skega središča. Srečanja, ki so ga pripravljali od
začetka leta, naj bi se udeležilo čimvečje število de-
lavcev.
V	Svobodi, ki je bila socialdemokratsko delavsko
društvo, so že od začetka tridesetih let aktivno delovali
tudi člani Komunistične parile. Delo v podružnicah
pa seje še poglobilo po pokrajinski konferenci Komu-
nistične partije v Goričanah 19. septembra 1934, kjer
so med ostalimi sprejeh tudi sklep, da se morajo
komunisti vključevati in delovati v legalnih delavskih
društvih. Socialdemokratsko vodstvo Svobode je
želelo zlet izkoristiti za popularizacijo ideje o obnovitvi
socialistične stranke, komunisti pa so želeli usmeriti
zbrano množico v mirne demonstracije proti narašča-
joči fašistični nevarnosti in za zahteve po demokratič-
nih svoboščinah v državi.
V	Celju seje 7. julija zbrala približno desettisočglava
množica z vseh koncev Slovenije. Pripeljali so se s
posebnimi vlaki, okrašenimi z zelenjem in rdečimi
zastavicami, z vozovi, s kolesi ali peš. Dopoldne so se
vrstile različne kulturne prireditve, koncerti delavskih
godb, športne prireditve, izleti na grad, kopanje v Savi-
nji. Popoldne so se udeleženci zleta uvrstili v spored in
skozi z zastavami okrašeno mesto, mimo pozdravljajo-
čih Celjanov, odšli na Glazijo, kjer je bil osrednji del
zleta.
Zbrani množici so spregovorili trije govorniki, med
njimi tudi predsednik Svobode, prof Bogo Tepl iz
Maribora, čigar govor o delavski kulturi so navzoči
toplo pozdravili. Že dopoldan so se komunisti, zbrani
na ilegalnem sestanku za Savinjo dogovorili, da bodo
od organizatorjev zahtevali, naj dovoli govor tudi
Francu Leskošku, predsedniku številčno najmočnejše
sindikalne organizacije delavcev v Sloveniji, Stro-
kovne komisije. Dolga leta je delal v Celju in je bil med
delavstvom izredno priljubljen, oblastem pa ni bilo
znano, da je komunist.
Leskošekje s svojim govorom o mednarodnem polo-
žaju, o boju za mir in zoper fašizem, o izboljšanju
socialnih razmer delavcev in drugih perečih proble-
mih tako razvnel množico, da so se z vseh strani razle-
gali vzkliki: »Živela enotna fronta delavskega raz-
reda!«, »Živela Sovjetska zveza!«, »Živel Lenin!« in
podobni. Za Leskoškom je spregovoril še predstavnik
jeseniške Enakosti, Vencelj Perko, vendar so priredi-
telji že izključili mikrofone. Sledil je še kulturni del
sporeda. Dobro razpoloženje je trgalo do večera, ko so
se udeleženci razšli. Za vse prisotne je bil to nepozaben
dan. Zbrana množica delavcev je pokazala, da teror
kraljeve šestojanuarske diktature po letu 1929 in težak
socialni položaj slovenskega delavstva nista uničila
njihove revolucionarnosti. Nasprotno, uspešne stavke
v letih 1935/36 so dvignile delavstvu samozavest in
utrdile enotnost delavskega razreda.
Le teden dni po zletu, 13. julija 1935, je obMst Svo-
bode razpustila z obrazložitvijo, da je prireditev zav-
zela popolnoma protidržavni značaj in se sprevrgla v
komunistične demonstracije.
Ljudska pravica, časnik KP, pa je še istega meseca
zlet ocenila kot »Mejnik v življenju delavstva, kije ta
dan mogočno manifestiralo za skupen nastop, za svo-
bodo, za mir in napredek.«	TATJANA ČEPIČ
Program XIX. srečanja borcev in
mladine Jugoslavije »4. julij«
Sreda, 3. julija
ob 9.00 - ogled organizacij združenega dela: Aero,
Libela, Lik Savinja in Toper.
-	ogled grobišč frankolovskih žrtev, kjer bo
zbor in
-	pozdrav mladinske delovne brigade »4. julij«.
-	srečanje s člani združenja borcev NOV in KS
Dobrna.
ob 15.30 - polaganje venca na Osankarici, kjer je padel
Pohorski bataljon,
ob 19.00 - svečana akademija v počastitev Dneva borca
v Narodnem domu.
Četrtek, 4. julija
ob 8.30 - polaganje venca na grobnico narodnih hero-
jev na Slandrovem trgu.
ob 9.00 - ogled Muzeja revolucije in Starega piskra.
ob 11.00 - proslava 50-letnice Zleta Svobod in Dneva
borca na prostoru ŠRC Golovec,
ob 15.30 - seja Odbora XIX. srečanja v Domu JLA.
ob 20.00 - tovariško srečanje v Narodnem domu.
Program spremljajočlli prireditev
50- letnice Zleta Svobod
Sreda, 3. julija
ob 11.00 - Zbor in pozdrav mladinske delovne brigade
»4. julij« na Frankolovem.
ob 17.00 - odprtje spominske sobe Franca Leskoška-
Luke in razstave »Delavsko prosvetna društva
svobode« v Muzeju revolucije,
ob 18.00 - na Tomšičevem trgu večer Svobode Zagrad.
ob 19.00 - Svečana akademija v počastitev Dneva
borca v Narodnem domu.
Četrtek, 4. julija
ob 9.00 - podelitev priznanj veteranom - Svobodašem
in zaslužnim kulturnim delavcem v Narodnem
domu.
ob 11.00 - slavnostna prireditev ob 50-letnici Zleta
Svobod, povezana s srečanjem borcev in mladi-
ne Jugoslavije ter praznovanje Dneva borca in
40-letnice osvoboditve na prostoru ŠRC Go-
lovec.
4. julija bo v Celju v času od 7.30 do 11. ure ter od
13.30 do 20. ure krožni avtobusni promet od železni-
ške postaje do prireditvenega prostora pri ŠRC
Golovec in nazaj.
Ivan Jeram le
nosil partllskl
prapor
Udeležencev Zleta Svobod
v Celju je v Sloveniji še dve-
sto. Med ryimi je Ivan Jeram
iz Celja, ki je takrat, pred 50-
leti v svojih rokah nosil de-
lavsko zastavo, partijski
prapor:
»Ko smo odh^ali z Glazije,
ponosni in samozavestni,
prepričani, da je zmagala na-
ša odločna delavska beseda,
so nas ustavili žandarji. Do
tistega trenutka smo se s
Francem Leskoškom na čelu
počutili kot zmagovalci, tež-
ki udarci pa so nas hitro pre-
pričali, da naša borba še ni
končana. Takrat so me, z za-
stavo vred, zbih na tla. Hudo
je bilo, še večkrat po tistem,
svobodo pa smo le izboje-
vali.«
Dve pomembni razstavi v Muzeju revolucije
V prenovljenih razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju bodo danes popoldan ob
17. uri odprli stalno razstavo Franc Leskošek-Luka ter razstavo »Delavska prosvetna
društva svobode«, ki bo do 10. julija odprta v počastitev 50-letnice Zleta Svobod.
Z razširitvijo Muzeja revolucije je uresničena dolgoletna želja in potreba. Dodatna vzpod-
buda za razširitev je bila prav želja Franca Leskoška-Luke, da se njegova zapuščina prenese
v celjski muzej, da se tu dokumentira in dostojno predstavi javnosti. Dogovorjeno je tudi
bilo, da je Muzej revolucije dokumentacijski center za Franca Leskoška-Luko. Prostorska
rešitev muzeja sedaj omogoča postopno urejanje celotne dokumentacije tudi za Petra
Staneta-Skalo in Dušana Kvedra-Tomaža.
S stalno in priložnostno razstavo v letu in dneh pomembnih obletnic vrača Celje del dolga
tistim, ki so pred, med in po Narodnoosvobodilni vojni pomembno oblikovali naš svet.
Foto: EDI MASNEC
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
povečati plače v družbenih dejavnostih
za gospodarstvom posamezne občfne zaostajalo 12 ao 27 odstotkov
Ekonomski položaj delav-
jjev v družbenih dejavno-
stih je v občinah celjskega
območja slabši kot položaj
delavcev v gospodarstvu.
Xo velja za vse občine in
vsa področja, čeprav so za-
ostajanja zelo različna in se
pri osebnih dohodkih za
redno delo gibljejo od 12 od-
stotkov v občini Šmarje pri
Jelšah do 27,5 odstotkov v
občini Slovenske Konjice.
Kdaj in v kolikšni meri bo
zaqstajanje mogoče nado-
mestiti, morajo v vseh obči-
nah še ovrednotiti sočasno z
uveljavljanjem spremenje-
nih resolucijskih izhodišč
za skupno porabo. Svet ob-
čin celjskega območja je od-
ločil, da mor^o to povsod
storiti do 10. julija.
Celovita analiza družbeno-
ekonomskega položaja zapo-
slenih v družbenih dejavno-
sti v primerjavi z gospodar-
stvom je pokazala, da je bila
v vseh občinah v letih
1980-1984 rast družbenega
proizvoda višja kot združena
sredstva za skupno porabo v
občini. Pri tem je bil razko-
rak najvišji v občini Sloven-
ske Konjice in Laško, najniž-
ji pa v občini Brežice in Ža-
lec. Ta razkorak, ki je posle-
dica razhčnih dosežkov go-
spodarstva v posameznih
občinah in različno usmerje-
nega razvoja družbenih de-
javnosti, se še bolj poveča v
primerjavi skupne porabe in
inflacije.
V	primerjalnem obdobju
so osebni dohodki v družbe-
nih dejavnostih povsod po-
časneje naraščali kot v go-
spodarstvu, razen v občini
Celje, kjer je bila rast izena-
čena ter v občini Brežice,
kjer je bila višja. Ta primer-
java pa ne upošteva kvalifi-
kacijske strukture zaposle-
nih. Šele z njenim upošteva-
njem se razkrijejo dejanska
zaostajanja osebnih do-
hodkov.
V	občini Celje so se oseb-
nim dohodkom v gospodar-
stvu n^bolj približali delav-
ci v socialnem skrbstvu (93,5
odstotka), najmanj pa v
zdravstvu (doseglo 78 od-
stotkov osebnih dohodkov v
gospodarstvu). V občini La-
ško so n^nižje v otroškem
varstvu (73,8) in zdravstvu
(73,9), malo bolje pa v osnov-
nem izobraževa^u (87,8). V
Slovenskih Konjicah n^bolj
zaostajajo v kulturi (63,5) in
najmanj v otroškem varstvu
(78,7). V Šentjurju n^bolj za-
ostajajo v otroškem varstvu
in zdravstvu (73,8) in naj-
manj v osnovnem izobraže-
vanju (85,2). V Šmarju naj-
bolj zaost^ajo v zdravstvu
(80,7) in ncOmanj v socialnem
skrbstvu (98,75). V Žalcu n^-
bolj zaost^ajo v kulturi
(68,4) in najmanj v socialnem
skrbstvu (93,8).
Za celotno območje bi za
pokritje zaostajanja osebnih
dohodkov delavcev v druž-
benih dejavnostih potrebo-
vali več kot milijardo dinar-
jev, od tega bi bilo potrebno
zagotoviti v okviru sredstev
za skupno porabo v vseh ob-
činah 874 milijonov dinarjev.
Znesek je velik, zato so v
obravnavi tri variante o po-
stopku. Doslej je na največ
podpore naletela tretja, ki
predvideva, da bi letos nado-
mestili zaostajanje do višine
91 odstotkov v gospodarstvu
(tako, kot je bilo v letu 1979),
ostalo razliko pa v letih 1986
in 1987. Zaradi zaskrbljeno-
sti, kako bodo to po občinah
zmogli, pa so na zadnji seji
Sveta občin bolj podprli pr-
vo varianto, po kateri bi zao-
stajanje nadomestili postop-
no v treh letih - vsako leto
po eno tretjino. Tako ne bi v
kratkem času preveč obre-
menili gospodarstva. Svet
občin je tudi zadolžil in po-
oblastil svoje komisije, ki de-
liyejo na področju družbe-
nih dejavnosti, da skup^ z
delegati občin opravijo po iz-
računih o potrebnih sred-
stvih vse usklajevalne po-
stopke do 15. julija.
MILENA B. POKLIČ
Srečanje
partizanskih
kurirjev
Partizanski kurirji s št^er-
skega področja so se 22. juni-
ja zbrali ob odkritju spomin-
ske plošče na Okolini-Meliš-
ču. Srečanje je začel politko-
misar III. relejnega sektorja
tovariš Henrik Ribič-Muk, ki
se je spomnil nastanka in
razvoja vodstva kurirjev na
področju Zgornje Savinjske
doline.
V kulturnem programu so
nastopili še folklorna skupi-
na in recitatorji osnovne šole
Ljubno ob Savinji, predsta-
vil pa se je tudi njihov zbor.
Po programu je politkomi-
sar Henrik Riblč-Muk slo-
vestno odkril spominsko
ploščo, delo Toneta Svetine.
Na srečanju so devetim
kmetijam podelili priznanja
za aktivno delo in pomoč
med NOB.
VINKO TAJNŠEK
Srečanje kovinarjev
Nekaj tekmovalnih uspehov tudi za
delavce z našega območja
v Titovem Velenju je bilo
konec prejšnjega tedna de-
veto delovno srečanje kovi-
narjev Slovenije, ki ga pri-
rejajo v spomin na revoluci-
onarja, kovinarja Franca
Leskoška-Luko.
V	okviru srečanja so v pe-
tek odprli dve razstavi. Tako
so v avli Kulturnega doma
Titovo Velenje razstavili li-
kovna dela kovina^ev, dru-
ga razstava pa je bila v cen-
tru srednjh šol. Prikazala je
inovacijske dosežke v tej
stroki. Razstavni izdelki ko-
vinarsko predelovalne indu-
strije Slovenije kažejo na pri-
zadevanja strokovnjakov in
delavcev, da bi doniače zna-
nje čim bolj izkoristili.
Razstavo je odprl predsed-
nik odbora za inovacijsko
dejavnost pri Republiškem
svetu ZSS Zoran Tratnik. Po
ogledu razstave so pripravili
še posvet o inovacijski de-
javnosti, na katerem so ude-
leženci izmenjali številna
mnenja in izkušnje s tega po-
dročja.
Organizatorji so pripravili
še eno posvetovanje v Gore-
nju in sicer o povezovanju v
reproverigi s poudarkom na
orodjarstvu. Število udele-
žencev ni bilo veliko, pohva-
lijo pa se lahko s kvalitetni-
mi razpravami.
V	četrtek se je pričel tek-
movalni del srečanja, ki se je
zaključil v soboto s podeli-
tvijo priznanj n^boljšim.
Svoje zna^e so udeleženci
preizkušali v Gorenju pro-
cesna oprema in Gorenju
servisu, ki sta bila tudi po-
krovitelja tega srečanja. Tek-
movali so še v Elektrokovin-
ski opremi in v Elektrostroj-
ni opremi, kjer so predstavili
postopke za spajanje kovin
ter v Žalskem Ferralitu i v
Fecru Slovenj Gradec. Po-
merili so se tudi v teoretič-
nem znanju na centru sred-
njih šol v Titovem Velenju.
Zmagovalci v posameznih
poklicih so postali: kovino-
strugar Karel. Gabrič (Metal-
na Senovo), kovinobrusilec
Marjan Mahnič (Cimos Se-
nožeče), kovanorezkalec Jo-
že Hrup (Mehanotehnika Iz-
ola), orodjar Branko Mihelič
(Kovinoplastika Lož), kon-
strukcijski ključavničar Ra-
do Klenovšek (Djuro Salaj
Krško), strojni kovač Ber-
nard Dolenc (Litostroj), pla-
menski varilec Anton Repo-
tončnik (Železarna Ravne),
varilec REO Ivan Zabasu
(Kovinarstvo Krško), varilec
MAG Franc Pleterski (SOP
Krško), avtomehanik diesel
Rudi Pusenjak (Avtoobnova
Maribor), iV mehanik An-
ton Fajfer (Gorenje Ptuj),
klepar Ernest Labos (TAM
Maribor) modelni mizar
Stanko Perhaj (Litostroj
I^jubljana).
Uspešne rezultate so dose-
gli tudi nekateri tekmovalci
s celjskega območja: avto-
mehanik OTTO Mirko Mla-
kar (Avto Celje) prvo mesto,
obratni električar Anton
Pačnik (REK-ESO Titovo
Velenje), tretja mesta pa so
zasedli orodjar Stane Ropo-
tar (SIP Šempeter, strojni
kovač Ivan Tumšek (Unior
Zreče), plamenski varilec
Ivan Potočnik (VEKOS Tito-
vo Velenje in TV mehanik
Srečko Ostruh (Gorenje
servis).
Slovenski kovinarji so po-
novno opozorili na porhemb-
nost tovrstnih srečanj, ki od-
pirajo široke možnosti, da se
seznanijo s sodobno organi-
zacijo dela, tehnologijo in
dosežki na teh področjih.
Utrjujejo se tudi že pričeta
sodelovanja med OZD posa-
meznih občin, sodelovanje
♦strokovnjakov iz znanstve-
nih institucij in gospodar-
stva, kar je v obdobju pove-
čanih naporov naše družbe
zlasti pomembno.
B. KOVAČIČ
T. TAVČAR
Naložbe, ki
obetajo
v konjiški občini so v
prvih treh mesecih letos
porabii za naložbe 367 mi-
lijonov dinarjev. Sicer pa
gradijo 14 različnih ob-
jektov v predračunski
vrednosti milijardo in 443
milijonov dinarjev. Izvoz-
no je usmerenih za 147
milijonov dinarjev inve-
sticij, energetsko za mili-
jado in 114 miUjonov di-
narjev, za prometno infra-
strukturo je predvidenih
11 milijonov dinarjev, za
usmerjeno izobraževanje
pa 41 milijonov dinarjev.
Največje naložbe so v
Konusu (energetika),
Uniorju, Cometu Loče,
večje investicije pa pred-
stavljajo še hotel Dravinj-
skega doma in šoli v Slo-
venskih Koryicah in
Ločah.	Mp
Festival
evergreenov
Vransko,
sobota, 6. julij ob 20.
uri
Devet slovenskih pevcev,
ansambel Bojana
Adamiča. Vedno lepe
melodije - Vransko,
sobota, 6. julij ob 20. uri.
Z NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite
v Vjesnil(ovih Icioskih
Nagrajenci ob 35-letnici
samoupravljanja
Na republiški proslavi dneva samoupravljalcev in
35-letnici samoupravljanja so organizacije združenega
dela in posamezniki prejeli priznanja in nagrade za
uspešno uveljavljanje samoupravljanja in Listine s
plaketo Josip Broz Tito - 35 let samoupi-avljanja.
Listine so s celjskega območja prejeU: Branko Povše iz
Žalca, delavci delovne organizacije Tkanina - temeljna
organizacija Maloprodaja Celje ter Klub samouprav-
ljalcev iz Žalca.
MBP
Delovne organizacije
kasnijo z načrti
Celjski delegati o razvoju občine v
naslednjem srednjeročnem obdobju
Ali je osnutek dogovora o
temeljih družbenega načrta
občine Celje za obdobje
198ft-1990 premalo ali pre-
več smel, je osnovna dile-
ma, ki je prevevala tudi raz-
prave na zadnji seji zborov
občinske skupščine.
Medtem, ko so posamezni
delegati, med njimi tudi
predstavnik Cinkarne, meni-
li, da so zahteve, ki jih opre-
deljuje osnutek, še zlasti na
izvoznem področju previso-
ke, so spet drugi, na primer
iz Kovinotehne menili, da bi
morali načrtovati hitrejši
razvoj, pa naj gre za rast
družbenega proizvoda ali na
primer za izboljšanje kvalifi-
kacijske strukture kadrov.
Nasploh so delegati pozdrav-
ljali dokajšnjo konkretnost
osnutka plana, razen pri
predvidenih naložbah. To je
tudi razumljivo, saj organiza-
cije združenega dela še ved-
no niso izoblikovale svojih
razvojnih naložbenih progra-
mov in bodo to storile šele
do jeseni. Štiri organizacije
so sicer na seji prejšnji četr-
tek podale dopolnitve svojih
naložbenih programov, a to
je vse premalo.
Pravzaprav je temeljna po-
manjkljivost občinskega raz-
vojnega načrta ravno zakas-
nitev načrtovanja v organiza-
cijah združenega dela. Ugo-
tavljanja ali je razvoj preveč
ali premalo smelo načrtan je
strnil predsednik komiteja
za družbeno ekonomski raz-
voj Miloš Pešec z ugotovitvi-
jo, da bodo razvoj v nasled-
njih letih usmerjale naložbe,
ki so jih v občini pričeli lani
in letos. Med njimi prevladu-
jejo naložbe v objekte in do-
polnitve programov, ne pa v
kakovostno spremembo pro-
izvodnje. S takimi naložba-
mi ne morejo načrtovati viš-
jih, sicer potrebnih ciljev, za
katere se odločajo v občini v
dolgoročnem razvojnem na-
črtu. Tudi nizka stopnja aku-
mulativnosti celjskega go-
spodarstva dovolj jasno pri-
ča, da lahko kakovostne
spremembe, ki "jim je sicer
namenjena v osnutku sred-
njeročnega načrta precejšnja
pozornost, pričakujejo šele v
daljšem obdobju. Pomem-
ben delež k temu bosta mo-
rali dati kadrovska krepitev
organizacij združenega dela
in razvoj raziskovalne ter
inovacijske dejavnosti.
MILENA B. POKLIČ
Skok čez kožo
Danes, 3. julija, slavijo slo-
venski rudarji. Ob tej priložno-
sti so zjutraj po ulicah Titove-
ga Velenja godbeniki zaigrali
budnico, dopoldne pa se je na
kotalkališču po paradi začela
tradicionalna prireditev »skok
čez kožo« ali sprejem dijakov,
ki so končali rudarsko šolo, v
rudarski stan. Po prireditvi se
bodo vsi rudarji z družinami in
prijatelji zbrali na velenjskem
gradu. Tako se bodo vsaj za
nekaj ur poveselili, nato pa
znova začeli težko bitko v jami
za čim večji izkop premoga.
TV

Pomemline sprememlie v Sovjetski zvezi
Prva dva dneva julija sta v Sovjetski
zvezi prinesla v marsičem vrhunec ka-
drovskih sprememb po izvolitvi Miha-
ila Gorbačova za generalnega sekretar-
ja sovjetske partije. S tem ni rečeno, da
drugih sprememb ne bo.
Potem ko so na okrožnih in pokrajin-
skih partijskih konferencah zamenjali
vrsto dolgoletnih sekretarjev z novimi
funkcionarji, potem ko se je morala po-
sloviti od foteljev vrsta zveznih in repu-
bliških ministrov, je v ponedeljek na
plenumu CK prišlo do prve velike spre-
membe v politbiroju, dejansko najviš'
jem političnem telesu v Sovjetski zvezi.
Ker se je »upokojil iz zdravstvenih raz-
logov*, je politbiro zapustil eden naj-
mlajših njegovih članov, 62-letni Grigo-
rij Romanov, sicer dolgoletni voditelj,
sekretar partijske organizacije Lenin-
grada, ene najpomembnejših v državi.
Nekateri zahodni analitiki so po smrti
Černenka celo omenjali Romanova kot
možnega kandidata za novega general-
nega sekretarja; koliko je bilo to res,
koliko pa samo špekulacija, lahko samo
ugibamo.
V torek pa je na zasedanju vrhovnega
sovjeta ZSSR prišlo do precejšnjega
presenečenja. Medtem ko se je večina
tujih opazovalcev nagibala k temu, da
bo Mihail Gorbačov razen funkcije ge-
heralnega sekretarja prevzel tudi funk-
cijo predsednika prezidija vrhovnega
sovjeta, se pravi, šefa države, je Gorba-
čov predlagal za predsednika Andreja
Gromika, dosedanjega prvega podpred-
sednika vlade in dolgoletnega zunanje-
ga ministra, moža, ki deluje v diploma-
ciji že več kot pol stoletja.
To je precej presenetljiva izbira, pre-
cej rečemo zato, ker je Gromiko v zad-
njih štirih mesecih po nastopu Gorba-
čova poudarjeno dobil mesto najvpliv-
nejšega člana politbiroja takoj za gene-
ralnim sekretarjem, s čimer je bilo da-
no vedeti, da bo v novi sovjetski vodil-
ni ekipi še naprej igral eno glavnih
vlog.
Izvolitev Gromika za šefa sovjetske
države je seveda pri priči sprožila ugi-
banje, kdo se bo zdaj pravzaprav sestal,
namreč v Ženevi od 19. do 21. novembra.
Novica, ki je prišla na začetku tega ted-
na, je seveda govorila o sestanku ameri-
škega predsednika Reagana z Gorbačo-
vom. Kako bo pa zdaj - ali bo šel na
srečanje z voditeljem druge supersile
Gromiko, ki je lani septembra z obi-
skom pri Reaganu ravno sprožil obnovo
dialoga med supersilama na ravni naj-
višjih voditeljev?
To so mednarodni vidiki velikih ka-
drovskih sprememb v Sovjetski zvezi.
Vsekakor je zdkj jasno, in Gorbačov te-
ga ni prikrival, da misli posvetiti glav-
no pozornost domačim problemom.
Gorbačov je namreč sprožil proces po-
spešene prenove na ravni vodstev, kar
pa ni samo sebi namen, marveč je v
, funkciji odprave težav v sovjetskem go-
spodarstvu in družbi, ki so se nabrale z
leti, ne nazadnje zaradi togega birokrat-
skega vodenja, zaradi zapostavljanja
ekonomičnosti, dosežkov modeme zna-
nosti in tehnologije.
Očitno se bo v naslednjih mesecih in
letih bitka bila ravno na domačih tleh -
od kmetijstva, do v marsičem zastarele
in energetsko potratne industrije, od te-
gob v trgovini in transportu do uvaja-
nja znanosti in tehnologije v gospodar-
stvo, pa tja do več perečih družbenih
vprašanj, kakršen je na primer alkoho-
lizem.
Po več letih torej, ko so bili na čelu
Sovjetske zveze bolehni voditelji in so
v sorazmerno kratkem času kar trije
umrli, kar je prinašalo svojevrstno ne-
gibnost, smo zdaj priče dinamičnega
obdobja v sovjetski družbi.
Piše Jože ŠirceiJ
4. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Priznanja za inovacijsice dosežice v Ceiju
Na osrednji prireditvi v
počastitev 27. junija, dneva
samoupravljalcev so v Ce-
lju podelili nagrade in priz-
nanja za leto 1984 »Inovator
Celje«. Nagradili so najbolj-
še inovacijske dosežke v ob-
čini za razvojne in razisko-
valne delavce, za strokovne
in vodstvene delavce in za
inovatorje množične inova-
tivne dejavnosti.
Že samo množična inven-
tivna dejavnost je lani obro-
dila bogate sadove: 780 ino-
vatorjev je predlagalo 740
inovacijskih predlogov.
Uresničene inovacije so dale
513 milionov dinarjev gospo-
darske koristi, kar pomeni
1,2 odstotka družbenega pro-
izvoda v občini in je bistveno
več kot leto prej.
Diplome in nagrade so
prejeli razvojno raziskoval-
ni delavci: Roža Ciglar iz
Ema za raziskovalno nalogo
»Smotrno ravnanje z odpad-
ki v občini Celje«, razisko-
valna skupina Marjan Gra-
šič, Vasja Birsa, Jože Hro-
vat, Svetozar Rakita, Alojz
Počakaj, Zvone Prodan,
Edita Klemenčič in Drago
Bulatovič za nalogo »polieti-
lenska pena z zaprtimi celi-
cami«, delavci razvojnega
oddelka za elektroniko iz
Libele za delo »Tehtalni pro-
gramibilni terminal TPT
2000« in Franc Nosan iz Že-
lezarne Štore za »razvoj in-
dukcijskih peči«.
Diplome in nagrade so
prejeli strokovni in vod-
stveni delavci: Anton Ce-
rar, Branko Cirman, Mar-
jan Rejc in Ivan Zavšek iz
Ema za »tehnološko posodo-
bitev tozd ^posoda«, Ivan
Čretnik iz Železarne Štore
za »vodenje, načrtovanje.
projektiranje in osvajanje
tehnologije specialnih toplo-
valjnih profilov« ter Poldi
Vrečko iz Žične za »varilni
stroj za izdelavo tankih mrež
za proizvodnjo kunčjih
kletk.«
Priznanja in nagrade so
prejeli inovatorji množične
inventivne dejavnosti: Vin-
ko Bobnič iz Žične za inova-
cijo »stični varilnik za žico«
in za razvoj »pommes frites
košaric«, Jože Junger in
Franc Selič iz Železarne Što-
re za »popravljanje ulitkov s
toplim plamenskim valje-
njem«, Roman Kropeč iz Li-
bele za »odprava trdega spaj-
kanja na medneninastih ute-
žeh za vse nosilnosti Stabil
tehtnice«. Slobodan Milano-
vič iz Železarne Štore za
»priklopna sedla PS 201«,
Anton Petrovič iz Gradisa,
tozd Celje za tehnično izbolj-
šavo »pomične jeklene vezi
za vezanje opažev«, Vili Po-
djavoršek in Oto Planko iz
Ema za inovacijo »tehnična
izboljšava sestavljanja in na-
čina varjenja toplotnega dela
kotla Plamen 23«, Franc
Smeh, R^ko Pavlič, Slavko
Cankar in Stanislav Mesec
iz Cinkarne za tehnično iz-
boljšavo »poenostavitev in
znižanje stroškov proizvod-
nje titanovega dioksida RC
727«, Jože Veber iz Aera za
inovacijo »kaseta za manipu-
lacijo polizdelka«. Kari
Zdolšek, Cveto Zdolšek,
Ivan Urbanija, Rajko Pa-
vlič in Stanislav Mesec iz
Cinkarne za tehnično izbolj-
šavo »dozirna drča za Jett
mlin v površinski obdelavi
TiO^.
Plakete Inovator Celje so
prejeli: Cveto Glavan iz
Aera, Zdravko Klobučar,
Ciril Pušnik, Ivan Cencelj
in Jože Purkeljc iz Libele,
Jože Tomažič iz ŽG - ŽTO
Celje, Zoran Veber, Zvone
Markovič, Viktor Logar,
Drago Potočnik, Ivan Basle
in Stane Verbič iz Železarne
Štore, Miran Verdel in An-
drej Verdel iz Ingrada ter
Anton Žerjav, Viki Kovačič,
Ivica Žerjav, Bojan Završ-
nik, Janez Goršek, Šandor
Potkanj in Tomaž Gorenšek
iz Cinkarne.
MILENA B. POKLIČ
Več deia-mani materiala
¥ Izvoz Je vključeno celo konjiško gospotlarstvo
S petmesečnimi rezultati
gospodarjenja so v konjiški
občini zadovoljni. Načrto-
vano šest odstotno rast fi-
zičnega obsega proizvodnje
so dosegli z indeksom 96.
Sicer pa si v občini priza-
devajo prestrukturirati go-
spodarstvo tako, da bi bilo
usmerjeno predvsem v pro-
izvodnjo končnih izdelkov.
V LIP-u, na primer, so si re-
kli: več dela, manj materiala
za končni izdelek. V Cometu
so se odločili, da bodo delali
več drobnih izdelkov, kot so
razni brusi, prav tako v Uni-
orju in Kovinarju. Za pestro
proizvodnjo si prizadevajo
tudi v Konusu. Ta neposre-
den korak v prestrukturira-
nje proizvodnje konjiškega
gospodarstva se že kaže, saj
so v petmesečnem obdobju
dosegli celotni prihodek z in-
deksom 166, dohodek z in-
deksom 172, čisti dohodek
pa z indeksom 121. Konjiško
gospodarstvo je v tem času
namenilo veliko sredstev za
izboljšanje materialne os-
nove.
Vsi ti podatki povedo, da
se je konjiško gospodarstvo
vedlo stabilizacijsko in da ni
vplivalo na rast inflacije.
Stopnja akumulativne spo-
sobnosti znaša 4 odstotke,
republiška pa le 1,8 od-
stotka.
Manjša odstopanja se ka-
žejo le v izvozu, kar pa v ko-
njiški občini pripisujejo se-
zonskim vplivom. Konus, na
primer, je imel dogovorjene
posle z Iranom, kjer pa se je
tržišče zaprlo, prav tako Co-
met in IMP. Z izvozom neko-
liko zaostgja za 15 odstotki,
kolikor so jih predvideli
planski dokumenti, tudi
Kmetijska zadruga. Najbolj
pa presega izvoz Kostroj.
Sicer pa je konjiško gospo-
darstvo doseglo na tujem
14,8 odstotkov prihodka,
celjsko obmx)čje 9,8 republi-
ka pa 11 odstotkov. V izvoz
je vključeno celotno konji-
ško gospodarstvo. Lani se
mu je namreč prvič z izvo-
zom stiskalnic pridružil tudi
Kovinar iz Vitanja.
MATEJA PODJED
Modni saion vse
v izvoz
Delovni kolektiv Modni
salon iz Titovega Velenja je
bogatejši za 900 kvadratnih
metrov pozidanih površin,
kjer sb si uredili sodobno
krojilnico, skladišče in indu-
strijsko trgovino (v sedanji
bo dobil prostor tehnični
sektor) v vriednosti 50 milijo-
nov dinarjev. Z novimi pro-
stori in posodobljeno opre-
mo bodo lažje izpolnjevali
vse potrebe zahtevnega zla-
sti zahodnega tržišča, kamor
trenutno izvažajo vso proiz-
vodnjo iz Titovega Velenja
in obrata v Prekmurju v Gra-
du. Gre za izdelke, ki so na-
menjeni jeseni in zimi 1985/
86.
_ V posodobitev opreme ob-
stoječih prostorov bodo v le-
tošnjem letu namenili še 30
milijonov dinarjev, nadalje-
vali pa bodo tudi z usposab-
ljanjem kadrov brez katerih
si kvaltetnih izdelkov in
uspešnega nastopa zlasti v
tujini ne morejo predstav-
ljati.
V Modnem salonu so letos
ponovno izdelali 5000 oblek
z novim krojem za brigadir-
je, sed^ pa pripravljajo opre-
mo za deset članov državne
reprezentance, ki bo nastopi-
la na svetovnem prvenstvu v
jadranju na Švedskem.
Letos bodo odprli tudi
lastno trgovino v Mariboru,
prihodnje leto pa v Kopru.
TV
Festival
evergreenov
Vransko,
sobota, 6. julij ob 20.
uri
Devet slovenskih pevcev,
ansambel Bojana
Adamiča. Vedno lepe
melodije - Vransko,
sobota, 6. julij ob 20. uri.
Od 1. julija 1985 veljajo za
vezane dinarske hranilne vloge
nove letne obrestne mere:
70% za vloge, vezane nad 3 mesece
72% za vloge, vezane nad 12 mesecev
73% za vloge, vezane nad 24 mesecev
Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled (nevezane)
ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka.
Po navodilih Združenja bank Jugoslavije morajo banke
od februarja 1985 obračunavati obresti pri trimesečni
vezavi po zmanjšani (diskontni) meri, ki je običajna za
predčasen obračun in izplačilo letnih obresti.
Pri letni obrestni meri 70 odstotkov je zmanjšana
obrestna mera 56,74 odstotka. Po treh mesecih dobi
občan za svojo vezano vlogo približno 14,2 odstotka
obresti.
Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece po veljavnem
medbančnem sporazumu je 20.000 dinarjev.
Obrestne mere za devizne hranilne
vloge so nespremenjene.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
CELJE
TOZD OŠ IVANKA URANJEK
CELJE
Oblakova 15
objavlja
prosta dela in naloge
učitelja telesne vzgoje
za nedoločen čas
Pogoji:
-	višja ali visoka šola za telesno kulturo
-	diferencialni izpiti iz ortopedagogike
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili v roku 8 dni.
KOVINSKA INDUSTRIJA
VRANSKO
Komisija za delovna razmerja
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del
in nalog
1.	diplomirani ing. strojništva za
energetiko - pripravnik
2.	skladiščnik orodja
3.	voznik viličarja
4.	več ključavničarjev
5.	več kleparjev
6.	več varilcev
7.	vratar
POGOJI:
-	pod 1 se zahteva ustrezna visokošolska izobrazba
VII stopnje zahtevnosti - pripravnik
-	pod 2, 4 in 5 se zahteva srednji program IV stopnje
zahtevnosti ali z delom pridobljena in priznana stro-
kovna usposobljenost
-	pod 3 se zahteva srednji program II. stopnje zah-
tevnosti ali izpit za voznika viličarja ali z delom
pridobljena in priznana strokovna usposobljenost
-	pod 6 in 7 se zahteva srednji program III. stopnje
zahtevnosti ali z delom pridobljena in priznana stro-
kovna usposobljenost
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
naj interesenti pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
DO »KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO«, Vransko
57.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po
preteku prijavnega roka.
gorenje
Gorenje sozd, o. o., Titovo
Velenje
delovna skupnost splošni posli
komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela in naloge
1.	samostojni pravnik
v sektorju pravnih in samoupravnih zadev
2.	vodja oddelka za stanovanjsko
gospodarstvo
v oddelku stanovanjskega gospodarstva
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. - diplomiran pravnik
-	3 leta delovnih izkušenj na področju zahtevnih
pravnih poslov
pod 2. - diplomiran pravnik ali diplomiran ekonomist
ali diplomiran organizator dela ali diplomiran ing.
tehnične smeri
-	4 leta delovnih izkušenj na področju stanovanj-
skega gospodarstva
-	poznavanje predpisov s področja stanovanjskega
gospodarstva
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno
delo po pravilniku o delovnih razmerjih
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na na-
slov: Gorenje SOZD, DS splošni posli, sektor kadrov-
skih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po
poteku roka za prijavo.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kmečko delo je razvrednoteno
Borec In kmet Marjan Tovornik Je razočaran
Pred Dnevom borca smo obiska-
li Marjana Tovornika iz Zagorja
na Kozjanskem. Partizanski kurir
je bil na začetku vojne, potem ta-
boriščnik v Bambergu in Seligen-
portenu, danes pa je kmet. Pravza-
prav je kmet vse življenje, razen v
tistih štirih letih, ko je moral kot
otrok spoznati trpljenje in lakoto.
Mati mu je umrla že pred vojno,
očeta so mu leta 1942 ustrelili Nem-
ci. Ko so se vsi trije Tovornikovi
otroci vrnili iz taborišča, so našli
dom uničen. Začela se je bitka za
preživetje, z vsemi ideali in načrti za
lepšo prihodnost. Štirideset let je
od takrat. Je Ma^an Tovornik da-
nes razočaran? Si je drugače pred-
stavljal prihodnost? Vrednote, o ka-
terih je nekoč sanjal - jih je čas
povozil, preoblikoval?
Petnajstletni kurirček. Je bilo
mogoče že pri teh letih vedeti, da
gre za veliko stvar?
Oče je bil sicer klerikalec, a na-
preden, zaveden Slovenec. Brez
kakšne posebne razlage mi je vcepil
občutek, da fažizem ne prinaša nič
dobrega. Nekako spontano sem
sprejemal naloge, prepričan, da de-
lam prav.
Prišla je svoboda, z vsemi ideali
in načrti za prihodnost. Sve borci
danes razočarani?
Prva leta so bila težka, a so bila
svobodna, zato je šlo vse lažje. Dom
smo obnovili, v hlevu je bila spet
živina. Potem pa je prišlo leto ose-
minštirideseto, znova nekakšna h^-
ka. Ker smo imeli zemljo, smo bili
kulaki. Potem pa prisilna odd^a.
Ko sem se leta 1950 vrnil iz redne
vojske, sta v hlevu ostah le še dve
kravi. Hrane ni bilo dovolj. Težko je
bilo razumeti, da je oddzga ni^na.
Trpki spomini na ta čas ostanejo za
vedno. Pa vseeno nismo obupali.
Nekako smo verjeli, da bomo od
trdega dela tudi nekaj imeli, pa do
tega še danes nismo prišli.
Mislite na enostavno logiko, da
boš več imel, če boš več delal
Prav na to mislim. Poglejte: niso
redki primeri, ko administrator da-
nes več zasluži, kot delavec za stro-
jem. Sploh pa je razvrednoteno
kmečko delo. V sli po napredku
sipo prehitevali čas, prehitro smo si
postavili plane, ki jim nismo bili
kos in s tem sami sebe zadušili.
Imeli smo, marsikje še danes, slabo
organizacijo dela, zavest ljudi je bila
šibka za tako pomembne naloge.
Rekli ste, da je kmečko delo raz-
vrednoteno
Kme^stvo ni bilo, nekako do leta
1960, nič vredno. Potem se je odnos
do kmeta precej izboljšal, mladi so
že ostigali doma na kmetijah, sedžg
pa zopet vlada apatičnost. Kako naO
ima kmet danes interes veliko pro-
izvajati, ko pa dobi za liter mleka
približno toliko, kot stane v trgovini
steklenica kisle vode. V kmetijski
organizaciji je dvotirnost, ki nam
kmetom ni po volji. Ponekod imajo
še vedno kmetijske zadruge, v naši
občini je kmetijski kombinat, ki v
temeljni organizaciji kooperantov
združuje kmete. Mi pa si želimo za-
drugo, takšno, kot je bila nekoč, ne
pa organizacijo, ki se ukvarja z vse-
mogočimi dejavnostmi. Kmetijske-
ga pospeševalca bremeni admini-
stracija, od kmetov je odtujen, ni
več medsebojnega zaupanja. Zaradi
prenizkih odkupnih cen gremo v
ekstenzivno kmetijstvo. Jasno mi
je, da je mleko na trgu predrago,
prav t^o pa vem, da je odkupna
cena za kmeta prenizka. Zato kmet-
je že razmišlj^o o zmanjševanju
črede, ker se nam več delati ne spla-
ča. Preveč je ti^h, ki služijo na naš
račun. Prav tako nam kmetom ni
jasno, od kod izguba v kombinatu.
Naša zadružna enota v Kozjem, kije
med največjimi v šmarski občini, je
lani fizični načrt proizvodnje prese-
gla za stopetdeset odstotkov, več so
proizvedli tudi v drugih enotah. Več
dela torej ne prinaša več zaslužka,
boljše rezultate gospodaijerya. Ne-
kso potem tu ni v redu.
Ves čas ste družbenopolitično
aktivni, tako v občini kot v krajev-
ni skupnosti Zagorje. Bližajo se
volitve. Bodo z novimi ljudmi v
vodstvu stvari lažje, hitreje
stekle?
Če bi ne bilo v kr^evnih skupno-
stih, kakršna je tudi Zagorje, toliko
Uudi pripravljenih na odrekanje, bi
napredka bilo bolj malo. Vse, kar
nast^a, je rezultat prostovoljnega
dela, denarja, ki ga damo iz lastnih
žepov, samoprispevka. Za cesto, ki
jo zd^ gradimo, smo kr^ani prispe-
vali okoli 250 starih milijonov, brez
samoprispevka, ^udje so pri nas
pripravljeni delati, ker vedo, da dru-
gače ne gre. Sredstva, ki jih dobimo
od samoupravne cestno komurjalne
skupnosti še daleč ne zadoščajo.
Drugače je z družbenopolitičnim
udejstvovanjem. Tu je apatičnost.
Bojim se, da nihče ne bo hotel pod-
pisati kandidatne liste. Tudi jaz je
ne bom, ker mislim, da sem delal
dovolj. Ni ljudi, ki bi znali pritegniti
mlade, sposobnejše. Ne vem, zakjg
ljudje vse manj verjamejo, da se
stveiri danes d^o reševati po dele-
gatski poti, v interesnih skupšči-
nah. Bojim se, da si delegati, delavci
v delavskem svetu, še vedno ne
upjgo povzdigniti glasu, velikokrat
je temu krivo neznanje. Samou-
pravljanje pa terja razgledane ljudi.
Tudi med vodilnimi delavci.
Ste vi, tovariš Tovornik, tudi
krivi, da nam stabilizacija gospo-
darstva ne gre od rok, da inflacija
raste, da je potrošnikova košara iz
meseca v mesec bolj prazna?
Popularno je reči, da smo krivi
vsi, torej sem kriv tudi jaz. Pa, če
dobro premislim, na takšno trditev
le ne niorem pristati. Eno vem: to,
da Kozjanci za tako visoko inflacijo
gotovo nismo krivi. Demokracija, to
je nekžo čudovitega. Slabo pa je, če
je demokracije preveč, če nekatere
elemente demokracije izpuščamo.
Izpad odgovornosti za napake goto-
vo ni demokracija.
MARJELA AGREŽ
Nove ceste
v KS
Kozje
v vasi Ješovec v šmarski
krajevni skupnosti Ko?je so
pred kratkim slavili po-
membno delovno zmago.
Asfaltirali so cesto skozi vas,
ki jim je dolga leta povzroča-
la veliko preglavic. Ker je iz-
razito strma, jo je vsakokrat-
no deževje ali neurje močno
uničilo in povzročalo veliko
škode. Zdaj teh težav ne bo
vW. Ob tej pridobitvi velja še
poudariti, da so vaščani svo-
jo cesto posodobili največ z
lastnim denarjem in prosto-
voljnimi urami dela na trasi,
del sredstev pa je prispevala
kr^evna skupnost Kozje.
Prispevek krajanov je znašal
tudi do pet sto tisoč dinarjev.
V krajevni skupnosti Kozje
pa je na vidiku še gradnja
oziroma modernizacija ceste
na Veternik. Gre za odsek v
dolžini deset kilometrov, ki
bi ga naj letos zgradili v ma-
kadamski izvedbi.
M. A.
Delavci
kozjanske Metke
v Sečo in
Novigrad
V temeljni organizaciji celj-
ske Metke v Kozjem ocenjuje-
jo, da bo v njihovih počitniških
zmogljivostih v Seči in Novi-
gradu letos letovalo za okoli 30
odstotkov več delavcev kot la-
ni oziroma prejšnja leta. Da se
delavci raje c^iločcOo za sindi-
kalni turizem, je razlog v niz-
kih oziroma dosegljivih cenah
počitnikovanja. V Metki bodo
za dnevno bivanje prispevali
od 750 do 860 dinarjev, odvis-
no od višine osebnega dohod-
ka delavca, otroci do treh let
starosti pa bodo »letovali« za-
stonj. Tudi v ostalih organiza-
cijah združenega dela v občini
Šmarje pri Jelšah ocenjujejo,
da je zanimarge za letovanje v
okviru osnovne organizacije
sindikata večje, kar precej de-
lavcev pa bo moralo, zaradi
pretankih denarnic, ostati
doma.
M. A.
Šmarski šolarji
na obisku v Ariiju
Silkl mea pobratenima občinama se
krepijo
v ponedeljek je v Arilje
odpotovalo 30 otrok iz
Šmarja, Rogaške Slatine in
Rogatca, šolarjev od 5. do 8.
razreda osnovne šole, ki bo-
do 10 dni gostje svojih vrst-
nikov iz Arilja.
Obisk je organiziran v ok-
viru tradicionalnega sodelo-
vanja med pobratenima ob-
činama. Ti stiki tržgajo že
okoli dvajset let, vendar so
se zaradi denarnih in organi-
zacijskih težav pred štirimi
leti začasno prekinili oziro-
ma se omejili samo na delov-
ne obiske delegacij iz obeh
občin. Pristojni za sodelova-
nje med obema občinama
pri OK SZDL pa so ugotovi-
li, da srečanja zgolj na ravni
delegacij nimajo pravega
učinka, saj so ponavadi va-
nje vključeni isti ljudje, naj-
večkrat funkcionarji, med-
tem ko mladina in drugi za-
interesirani mnogokrat ne
dobijo priložnosti, da bi obi-
skali pobrateno občino iz Sr-
bije.
Zato so se odločili, da po-
novno uvedejo srečanja med
šolarji. Na OK SZDL v
Šmarju pri Jelšah so nam
povedali, da je bilo lani za
goste iz Srbije dobro poskrb-
ljeno in da so bili le-ti s svo-
jim bivanjem na Šmarskem
zelo zadovoljni. Tako so se
tudi v Ariiju nadvse potrudi-
li in pripravili za šmarske
učence vsebinsko zelo bogat
počitniški program. Po veči-
ni bodo učenci stanovali pri
družinah svojih vrstnikov iz
Arilja, le redki bodo nasta-
njeni v domovih. Podobno
kot gosti iz Srbije, bodo tudi
šmarski šolarji obiskali več
delovnih organizacij iz Arilja
in okoliških krajev, ogledali
si bodo nekatere naravne in
kulturno-zgodovinske zna-
menitosti, med drugim tudi
legendarno Kadinjačo, pri-
pravili pa jim bodo še nekaj
zabavnih prireditev.
Da se to sodelovanje med
pobratenima občinama v
zadnjem času zares krepi,
potrjuje tudi to, da so pred
kratkim delavci iz šmarskih
kolektivov sodelovali na
tridnevnih delavskih šport-
nih igrah v Ariiju, kjer so se s
svojimi gostitelji pomerili v
malem nogometu, košarki,
šahu, streljanju in pikadu.
Obenem pa nameravajo to
sodelovanje razširiti še med
društvi, med gasilci, lovci, ri-
biči, pa tudi med kmeti.
ROBERT GORJANC
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU
Vse več prostovoljiiih prispevkov
Do konca junija so posamezniki s celjskega območja pri-
spevali za modernizacijo bolnišnice že 3 792 270 dinarjev,
organizacije združenega dela 5 243 838 dinarjev, z odreka-
ryem enodnevnemu zaslužku pa se je do 26. junija zbralo
12 216 601 dinarjev.
Prostovoljni prispevki v mesecu juniju:
_din
VplačUa od 1. 1. do 31. 5. 85	3,371.270
Culk Ivan, Gomilsko 57	1.700
Petan Miha, Vilharjeva 2 Celje, sorodniki in
znanci nam. cvetja za pok. Vero Petan	67.000
Guzelj Anton - prisp. za moder.	10.000
Mavec in Babič, Jenkova 16, nam. cvetja na
grob pok. Veri Petan	5.000
Povše Ivan, Anica, Kasaze 29, Petrovče	5.000
PD Zelezar Štore, nam. cvetja za pok. Gradiš-
nik Fridota	4.000
Jeran Barbara - prisp. za moder.	10.000
Piki Albin, Levstikova 12, Žalec	3.000
Marič Branko, Ljubljanska 58, Celje, nam.
cvetja na grob pok. Veri Petan	3.000
SO Šentjur - prisp. nam. venca za pok. Her-
naus Alojza	5.000
Sosedje pok. Vere Petan v KS Aljažev hrib,
namesto cvetja na njen grob	9.500
OOZS Gip Ingrad TOZD GO Ljubljana, name-
sto venca za pok. Vero Petan	10.000
GG Celje TOK Šentjur, nam. venca na grob
pok. Hemaus Alojza	5.000
Carinarnica Celje, nam. venca na grob pok.
Hernaus Alojza	5.000
Kolar Jože, Planina pri Sevnici 28, nam. cvetja
na grob pok. A. Hemausa	5.000
Kač Florjan - prisp. za modem. bol.	2.000
Gustav Grobelnik, Trubarjeva 13, Celje, preži- *
veli maturant 1934/35 - v spomin na razredni-
ka dr. Blaznika	6.000
Cinkarna TOZD Grafika, nam. venca za umr-
lim očetom sodelavca Hemausa	9.800
Kuzman Jemej, Gostilna, Vitanje 82	10.000
Vozlič Manja, Prebold 3 (obrtnik + 3 delavke)	5.000
Cizej Cilči, Prebold, nam. cvetja na grob pok.
Ane Novak	2.000
KS Dobje pri Planini - prisp. za moder.	5.000
Antonija in Adolf Okrožnik, nam. venca za
pok. Šifer Anico	10.000
Vidali Kari in Zdenka, Podšmihel 8, Laško	10.000
Krašek Nada - prisp. za moder.	2.000
Žohar Franc - prisp. za moder.	10.000
Pionirski dom Cvetke Jerinove, po sklepu lO
OOZS, nam. venca in cvetja za pok. mater tov.
Petana	10.000
Ocvirk Alojz, Cvetličarna, Čupryska 1, Celje	30.000
Delavska univerza Žalec	40.000
Družina Dobnik, Ljubljana, Šišenska 9	8.000
Hemaus Miran, ul. Veljka Vlahoviča, Veler\je,
namesto venca za pok. Alojza Hemausa	6.000
KS Šentjur-Center - prisp. za moder.	50.000
Škorja LAŠKO - prisp. za moder.	1.000
Društvo fman.-račun. del., nam. cvetja in ven-
ca na željo družine Manfreda	5.000
Iršič Fani, Vitarvje 47, nam. svečk za pok. Mciri-
jo Turk, Lukovica	1.000
Družini Rihtar in Rebeušek, ul. VIII čmogor-
ske brigade 14, Celje, nam. venca za pok. Ani-
co Šifer	5.000
Ludvik Rebeušek, Lepa pot 4, v spomin na
pok. Anico Šifer	3.000
Delavska univerza Celje	30.000
Štante Vili, Zadobrova 55, ŠkoQa vas	2.000
Otorinolaringološki odd. bolnice Celje (delav-
ci), nam. venca za pok. Dolinar Antonijo	4.000
Družina Štiftar, Go^i grad, nam. venca za
pok. Dolinar Antorujo	2.000
Satler Antonija in Vlado, nam. venca za pok.
Dolinar Antonijo	4.000
Skupe« vplačano do 30. 6. 1985	3,792.270
Prispevki organizacij združenega dela v juniju:
vplačano do 31. 5. 1985din 5.088.838
Hmezad Minerva, Žalec	100.000
Zavod za načrtov. Žalec	5.000
SIS za varstvo pred požarom občine Mozirje	50.000
Skup^ vplačano do 30. 6. 1985	5.243.838
Enodnevni zaslužek - od 21. do 26. junija
Vplačano do 20. 6. 1985	9,689.545,50
OBČINA ŠENTJUR
Alpos Šentjur	999.996,00
Zavod za urejanje naselij	6.923,00
OBČINA LAŠKO
VIO LAŠKO	423.935,00
Skupna služba SIS Laško	38.921,00
OK ZKS Laško	5.201,00
OBČINA CELJE
Javno pravobranilstvo	7.417,00
Občinski odbor Rdečega križa	7.905,00
Center za socialno delo	63.197,00
Zavod za kulturne prireditve	10.207,00
Srednja kmet.-živil, šola	105.892,50
OBČINA ŽALEC
Juteks Žalec	857.461,00
SkupcO vplačano do 26. 6. 1985 12,216.601,50
6. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
V znamenju razvoja krajevne samouprave
Občina Žalec praznuje svoj praznili
v spomin na prvi organiziran odpor
proti nacističnim zavojevalcem v
Spodnji Savinjslci dolini.
Glede na dogovor na širšem posvetu
Poiirajinsiiega komiteja KPS za sever-
no Slovenijo, da se izvede obsežna na-
pisna akcija na celotnem ozemlju oku-
pirane slovenske Štajerske, so se ko-
munisti Spodnje Savinjske doline po-
sebej izkazali. V noči med 6. in 7. juli-
jem leta 1941 so partijske organizacpe
na širšem mariborskem območju v Ša-
leški in Mislinjski dcJini, v Celju in
okolici Celja ter ob glavnih komunika-
cijah organizirale akcijo. Komunisti
Spodne Savinske doline so nalogo te-
meljito opravili, s^ so člani ilegalnih
skupin v krajih ob cesti Celje-Ljublja-
na od Levca do Vranskega in v nase-
ljih po dolini pisali gesla, črtali na kra-
jevnih napisnih tablah nemške oznake
krajev in pisali slovenska imena, podi-
rali krajevne in cestne table ter risali
znake srpa in kladiva. Ker pa v času
praznovanja občinskega praznika
praznujemo tudi praznik Dneva borca,
dajemo še poseben pomen in pouda-
rek na ohranjanju spominov na našo
polpreteklo zgodovino iz časov NOV.
Letos praznujemo naš praznik v kra-
jevni skupnosti Liboje, ki jo tudi pri-
števamo v enega izmed znanih delav-
skih in rudarskih centrov, kot so še
Zabukovica, Griže in Prebold, kjer je
pognalo delavsko gibanje svoje kore-
nine že pred 1. svetovno vojno, pose-
bej pa postalo aktivno in organizirano
med obema vojnama.
Poseben pomen paznovanja občin-
skega praznika vsakokrat v drugi kra-
jevni skupnosti, pa je vsekakor pove-
zan z razvojem in krepitvijo krajevne
samouprave in družbenogospodar-
skim razvojem krajevne skupnosti. V
kraj praznovanja usme^amo posebna
sredstva za razreševanje ne^jbolj akut-
nih problemov na področju komunale
in zagotavljanja osnovnih pogojev za
delo družbenim in društvenim organi-
zacijam.
Ko govorimo o razvoju posamezne
krajevne skupnosti pa ne moremo mi-
mo dejstva, da je tudi občina kot celo-
ta dosegla v zadnjih treh srednjeroč-
nih obdobjih velik vzpon, saj se je z
roba nerazvitih občin povzpela po go-
spodarski moči v sredino lestvice slo-
venskih občin.
Tako tudi v tekočem srednjeročnem
obdobju dosegamo zastavljene cilje,
čeprav je v začetku letošnjega leta pri-
sotna na nekaterih področjih rMa
stagnacija. Predvsem pada visoka di-
namika rasti izvoza (v začetku srednje-
ročnega obdobja smo občino še prište-
vali v pasivce, lani pa smo dosegli že
visoko pokrivane uvoza z izvozom -
indeks 158, na konvertibilnem področ-
ju pa kar z indeksom 179). Zelo so še
prisotni problemi v agroživilstvu in se
odražajo v občini z enako težo, kot
sicer v Sloveniji. Upočasnila seje tudi
rast industrijske proizvodnje. Čeprav
izgube niso relativno visoke, se vendar
le-te povečujejo. Kljub takšnim tren-
dom pa še vedno beležimo pri nekate-
rih ekonomskih kategorijah, kot so
rentabilnost, ekonomičnost, dohodek
na delavca prednost tako na območju
kot v republiki.
Gospodarske težave so nas sicer za-
tekle v relativno ugodni situaciji, ven-
dar pa bomo morali glede na visoko
stopnjo odpisanosti opreme na eni
strani in izvozno usmeritev na drugi
strani fe naprej vlagati velike napore
za posodabljanje industrijske proiz-
vodnje, da bi na ta način zadržali me-
sto na lestvici razvitosti slovenskih ob-
čin. Še posebej pa bomo morali iskati
skupne reštive v republiki za izboljša-
nje položna v agroživilstvu, ki v naši
občini poleg izvoza predstavlja po-
membno prednostno nalogo.
VILJEM PETEK,
predsednik Skupščine občine Žalec
Praznik občine Žaiec ietos v
Libojaii
V Libojah, starem industrijskem kraju, so krajani
že mnogokrat dokazali, da so številni uspehi, ki jih
dosegajo na vseh področjih, predvsem rezultat
vzstrajnega in prizadevnega dela ter smelih želja
večine krajanov. Še tako majhna sredstva so znali
oplemenititi s prostovoljnim delom ter prispevki,
njihova hotenja po napredku pa so se izkazala tudi
pred časom, ko se je na referendumu za krajevni
samoprispevek zanj odločilo več kot 80 odstotkov
krajanov.
Letošnje praznovanje občinskega praznika v Libo-
jah bo v znamenju številnih uspehov, še posbej na
komunalnem področju. Lotili so se komunalnega ure-
jžmja pri šoli, blizu šole so asfaltireili igrišče Partizana,
že v začetku junija pa so asfaltirali okolico šole. S
ponosom omenj^o tudi ureditev strelišča za malokali-
brsko puško, ki je edino to vrstno strelišče v občini.
Štiristopetdeset milijonov dina^ev so stala dela pri
dvorani Svobode, kjer je zemeljski plaz napravil veliko
škodo. Najpomembnejša akcija pa je prav gotovo
asfaltiranje 1600 metrov dolge ceste v Zaseben.
Asfaltna prevleka bi stala deset milijonov dinaijev,
med tem ko so za občinski praznik prejeli komaj polo-
vico tega denaija. Asfaltna prevleka bo pač tako dolga,
kolikor bo denaija. Načrtov in želja ter seveda potreb
imajo v Libojah še mnogo. Ena izmed takšnih je vrtec,
ki bo po vsej verjetnosti nared do novembra, ko bodo
zgradili nov stanovanjski blok, v katerem bodo tudi
prostori za otroški vrtec.
Štiri ieta pomembnili uspeiiov
BoUšS rezultati od slovenskega povprečja
Tudi v tem srednjeroč-
nem obdobju se lahko v Žal-
cu pohvalijo, da so dosegli
pomembne uspehe na vseh
področjih. Tu še zlasti mi-
slimo na razvoj gospodar-
stva, pa seveda tudi drugih
dejavnosti, saj je bil razvoj
spet hitrejši kot v povpreč-
ju v Sloveniji.
Predsednik izvršnega sve-
ta skupščine občine Žalec
Ervin Janežič pravi, da so na
vseh področjih v občini re-
zultati realno dobri, spod-
budni za nadaljnje delo ter
da tudi načrte za letos zelo"
dobro uresničujejo. Načrto-
vani fizični obseg proizvod-
nje uresničujejo tako v indu-
striji kot v kmetijstvu. Kot
vse kaže bo stopnja rasti v
kmetijstvu žalske občine na-
mesto 3,5 odstotna kar pet-
odstotna. V industrijski pro-
izvodryi bodo v občini ustva-
rili triodstotno rast. Tako
lahko z gotovostjo zapišemo,
da bo znašala realna letna
rast družbenega proizvoda
dobre tri odstotke, kar je nad
republiškim povprečjem
Gospodarstvo žalske obči-
ne dosega tudi finančno do-
bre rezultate, žal pa njihovo
vrednost zmanjšuje narašča-
joča inflacija. Nekoliko več
pozornosti velja nameniti
razčlenitvi trendov gibanja
akumulativne in reproduk-
tivne sposobnosti gospodar-
stva ter njihovih odstopanj
navzgor in navzdol. Z dele-
žem ustvarjene akumulacije
ne morejo biti zadovoljni, pa
čeprav ni manjša od sloven-
skega povprečja. Gospodar-
stveniki nič kolikokrat po-
udarjajo skrb zaradi delitve-
nih razmerij, ki mnogokrat
niso najbolj ugodna. Več bi
bilo treba nameniti tudi real-
nemu povečanju naložb. Na-
ložbe sicer realno naraščajo,
vendar jih je še vedno pre-
malo, če hočejo izvoz še po-
večati, predvsem pa izvoz iz-
delkov z višjo stopnjo obde-
lave. Ob vsem tem je eden
izmed težkih problemov vi-
soka odpisanost opreme in
osnovnih sredstev industrije
žalske občine. Kot na dlani
je torej, da se lahko pojavijo
zelo neugodne posledice v
kolikor še delež naložb ne bo
povečal.
Med dobrimi rezultati, ki
jih dosega gospodarstvo žal-
ske občine je prav gotovo
treba na prvem mestu ome-
niti področje ekonomskih
odnosov s tujino. O tem do-
volj pove že podatek, da zna-
ša letna rast izvoza tri do šti-
rikrat več kot je slovensko
povprečje. Stopnja pokriva-
nja uvoza z izvozom bo v tem
petletnem obdobju znašala
150 odstotkov.
Kakorkoli že, rezultatov
pri povečevanju proizvodnje
ne gre prezreti, žal pa se po-
javlja še en problem. Gre za
pomanjkanje finančnih sred-
stev in cene kapitala, ki v
tem letu preprečujejo, da bi
bili rezultati še ugodnejši.
JANEZ VEDENIK
Ob prazniku občine Žalec čestitajo
Skupščina občine Žaiec
Izvršni svet Skupščine občine Žalec
Občinska konferenca SZDL Žaiec
Občinska konferenca ZKS Žalec
Občinski svet Zveze sindikatov Žalec
Občinska konferenca ZSMS Žalec
Občinski odbor ZZB NOV Žalec
Občinske samoupravne interesne
skupnosti
Prireditve ob občinsicem
prazniicu
Četrtek, 4. julij
Ob 8. uri - medobčinsko ribiško tekmovanje v
Preseijih, turnir v rokometu na igrišču v
Libojah
ob 14. uri - srečanje čebelarjev ob 75-letnici
čebelarskih družin v Libojah
Sobota, 6. julij
ob 15. uri - 30-letnica Ribiške družine v Šem-
petru
ob 14. uri - tekmovanje z malokalibrsko puško v
Libojah
ob 20. uri - koncert godbe na pihala rudarjev in
keramikov DPD Svoboda ob 50-letnici
Nedelja, 7. julij
ob 10. uri - slavnostna seja delegatov skupščine
občine in družbenopolitičnih organizacij
Liboje ter odkritje spomenika pred Kera-
mično industrijo Liboje
ob 14. uri - zabavna prireditev v Domu Svobode
v Libojah
ob 15. uri - mednarodna konjeniška prireditev v
Gotovljah.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Kolesarji združeni v sekciji EMO po uspelem zaključku prevožene transverzale v dol-
žini 1000 km na Tomšičevem trgu v Celju.
Uspešno prekolesarili 1000 km
v petek popoldne je 12 ko-
lesarjev delovnih organiza-
cij Zlatarna, Aero, EMO,
Merx in Kovinotehna, zdru-
ženih v kolesarski sekciji
EMO, zaključilo 1000 km
dolgo pot po Sloveniji, ki so
jo prevozili v 6 dneh.
Na pobudo rekreativnega
športnega društva EMO Ce-
lje je bil nastop organiziran v
okviru republiške akcije slo-
venska kolesarska transver-
zala, slovenska diagonala in
osvajanje gorskih prelazov.
Akcija je bila obenem posve-
čena tudi 40-letnici osvobo-
ditve. Ta akcija poteka že od
leta 1979, člani EMO-ve kole-
sarske sekcije pa so se sedaj
vanjo vključili že drugič.
Etape so bile naslednje: Ce-
Ije-Jesenice, Vršič-Anka-
ran, Koper-Kočevje, N., Me-
sto-Rogaška Slatina, Šent-
jernej-M. Sobota in Maribor-
-Celje.
Sodelovali so: Srečko Av-
dič, kije bil tudi vodja^ekipe,
Iztok Jordan, Franc Žgank,
Toni Zinišek, Igor Nunčič,
Darko Završan, Janez Čre-
pinšek, Blaž Črepinšek, (s 54
leti najstarejši udeleženec),
Tanja Vončina, Boštjan
Demšar, dr. Tone Pere, ki je
skrbel za zdravje nastopajo-
čih, in Jože Terglav, meha-
nik ekipe.
Ob prihodu na cilj je vodja
ekipe Srečko Avdič povedal:
»V prvem delu poti nam je
nagajal dež, sicer pa so bili
pogoji za vožnjo dokaj dobri.
Najtežja preizkušnja je bila
etapa od Kopra do Kočevja,
predvsem zaradi številnih
vzponov. Vzdušje v ekipi je
bilo odlično, vse skupaj pa je
minilo tudi brez resnih po-
škodb, saj smo vsi uspešno
privozili na cilj.«
Ob koncu sta Miran Pre-
zelj, predsednik kolesarske
sekcije EMO in Tomaž Mi-
lač,i podpredsednik RŠD
Emo vsem udeležencem iz-
ročila priznanja in medalje
za premagano 1000 km dolgo
pot. ROBERT GORJANC
Leta 1979 si je Tone For-
nezzi-Tof, znani slovenski
humorist in velik ljubitelj
rekreativnega kolesar-
stva, iz vrst kolesarskega
kluba Rog-Franek prido-
bil kolesarje vseh starost-
nih skupin in se z osem
člansko karavano podal
na 1000 km dolgo pot po
Sloveniji. Po osmih dneh
jo je pod vodstvom znane-
ga kolesarskega delavca
Zvoneta Zanoškarja pri-
peljal na izhodiščno mesto
brez nezgod ali kakršnih-
koli doživetih kritičnih si-
tuacij. Ob uspešnem zak-
ljučku je predlagal, da se
ustanovi slovenska kole-
sarska transverzala, ki naj
ne bi imela le športnore-
kreativni značaj, temveč
bi naj udeležencem tudi
na svojstven način odkri-
vala lepote naše ožje do-
movine in jih sezna^ala z
njenimi ljudmi. Kolesar-
ska zveza Slovenije je
sprejela njegov predlog,
ko pa je Miro Dvoršak,
profesor na visoki šoli za
telesno kulturo izdelal še
opis poti in napotke udele-
žencem, je akcija tudi za-
res stekla.
Pri transverzali so sodelo-
vali: LIK Savinja, EMO,
Cinkarna, Center za turi-
stične dejavnosti pri go-
spodarski zbornici Ljub-
ljana, SOZD Merx, Elek-
troinstalacije ing. Košto-
maj Vili iz Arciina, Zdra-
vilišče Rogaška Slatina,
Aero, Libela, Ljubljanska
banka. Zlatarna, Servis za
oljne in plinske gorilnike
- Zvonko Juteršek iz Arc-
iina, Kovinotehna, »Bistro
Zvone Štorman, Kovinska
galanterga Franjo Verd-
nik iz Griž, Avto Celje, Av-
tocomerce TOZD Volan
Ljubljana, TOZD tran-
sport in obrtne storitve.
Uspehi žalskih radioamaterjev
Kmalu se bodo preselili v nove prostore
Radioamaterstvo sodi
med dejavnosti, ki dobivajo
vedno večji pomen v druž-
bi. Ni le konjiček, ampak tu-
di nepogrešljiv del obramb-
nega sistema.
V zadnjem času je opaziti
vedno aktivnejši razvoj in
delovanje radio-klubov ozi-
roma sekcij, pa tudi posa-
meznikov. Rezultati se kaže-
jo v lepih uspehih na repu-
bliških, državnih in celo
mednarodnih tekmovanjih.
Za takšne dosežke pa je po-
trebno marljivo delo na vseh
področjih radio amaterstva.
Tega se zavedajo tudi v Ra-
dio-klubu Žalec. To je klub,
ki že nek^ časa deluje zelo
aktivno. Da je zanimanje za
ta konjiček izredno, pove tu-
di precejšnje število članov,
ki redno obiskujejo klub in s
tem veliko prispevzg o k raz-
voju tovrstne dejavnosti.
Clahe tega kluba velja
pohvaliti zaradi vzgoje nove-
ga kadra. Vsako leto priprav-
Ijjgo tečsue za operateije in
konstruktorje. Letos je pred
dobrim mesecem nar^ilo
izpit za operaterje »C« razre-
da šest tečajnikov, za opera-
terje »E« razreda pa nek^u
več. Tečaj se je začel ob kon-
cu preteklega leta, vodili pa
so ga inštruktorji Milan
Prungl, Marjan Jelen in Zlat-
ko Agrež. S svojo prizadev-
nostjo so veliko pripomogli
k izobraževa^u teč^nikov.
Zaključni izpit so vsi uspeš-
no opravili.
Če bo radio-klub Žalec še
naprej tako aktivno deloval,
se bo kmalu povzpel med
n^bolj razvite radio-klube v
Sloveniji. Prihodnji mesec
pa se bodo tudi preselili v
nove prostore, kjer bodo
imeli boljše pogoje za delo.
MARINKA REBERNIK
Ribiške trofeje v Savinovem salonu
Ob 30-letnici delovar\ja RD Šempeter je bila minuli teden v Savinovem razstavnem
salonu odprta razstava trofej in ribiških pripomočkov. Osredrya prireditev ob 30-letnici pa
bo v soboto popoldne pri jezeru Presarje, kjer bodo zaslužnim članom družine podelili
priznanja.	T. TAVČAR
Razstava malih
pasemskih
živali
člani društva gojite-
Ijev malih pasemskih ži-
vali iz Celja smo se že
začeli pripravljati na le-
tošnjo društveno razsta-
vo, ki bo novembra v ha-
li Golovec. Želimo nam-
reč kar najuspešneje
predstaviti svoje delo, ki
je v zadi^ih dveh letih
močno oživelo.
Društvo je bilo usta-
novljeno že leta 1938. V
času vojne ni delovalo,
ponovni občni zbor pa je
bil leta 1948. Od tistega
časa je bilo društvo aktiv-
no, odvisno pač od mož-
nosti in pripravljenosti
članov za sodelovanje.
Zanimanje za rejo malih
živai je v zadnjih letih po-
novno boljše, s^ šteje
društvo danes že 90 čla-
nov. Svoje delo smo
uspešno predstavili na
zadnjih dveh razstavah v
hali Golovec. Obe razsta-
vi, prva leta 1983, poseb-
no pa še druga, ki smo jo
pripravili lani, sta po oce-
nah obiskovalcev zelo
usTCli.
Člani društva gojimo
okoli 30 različnih pasem
kuncev, od pritlikavih dtf
orjaških, med katerimi je
njgboije zastopana sred-
nje velika pasma. Med pa-
smar^i so zastopani vsi
kunci, od kratkodlakih
do angorcev. Poleg kun-
cev je v naših hlevih še
dosti pasem perutnine,
vodne in okrasne {>erutni-
ne, golobov in koz. Priča-
kujemo, da bomo lahko
letos obiskovalcem pred-
stavili tudi pasemske
rnačke, zat prosimo vse
rgihove lastnike, če so
pripravljeni sodelovati na
razstavi.
M. PLANINŠEK
NOVICE IZ GASILSTVA
Dan gasilca In razvitje prapora
Ob dnevu gasilca so v žalski občini pripravili v Libojah
parado, na kateri je sodelovalo približno 800 gasilcev ter
motorizirana gasilska vozila.
To je bil lep prikaz dejavnosti gasilskih društev; v žalski
občini 36 prostovoljnih in šest industrijskih gasilskih društev s
skupaj 2800 operativnimi člani. Zaključek je bil pred osnovno
šolo v Libojah, kjer so o pomenu gasilstva spregovorili predsed-
nik občinske gasilske zveze Jože Kuder, predstavnik pokrovite-
lja dneva gasilca direktor Keramične industrije Liboje Franjo
Tilinger, predsednik SIS požarna varnost občine Žalec Dane
Senič ter predstavnik gasilske zveze iz Križevcev.
Ob tej priložnosti so gasilci KIL, ki slavijo 45-letnico, razvili
prapor ter nanj pripeli trakove KIL, KS Liboje, občinske gasil-
ske zveze in SIS varstvo pred požarom. Podelili so tudi gasilska
odlikovanja, ki so jih prejeli: Peter Sedminek iz Šempetra,
Franc Rovšnik iz Braslovč, Ivan Orešnik iz Žalca, Anton Jelen iz
Lok, Zvonko Korent iz Griž, Slavica Pušnik iz Aero Šempeter,
Alojz Gunkl iz Griž, Jože Veber iz Matk in Janko Šoštarič iz
Braslovč.
Na posnetku: prapor je razvil Franjo Tilinger, ki ga izroča v
varstvo dosedanjemu predsedniku gasilskega društva v kera-
mični industriji Liboje Tonetu Mlinariču.
TV - Foto: T. TAVČAR
Novo terensko
gasilsko vozilo
i Zavod za požarno varnost v
Celju je dobil novo sodobno
terensko gasilsko vozilo, ki je
primerno za gašenje gozdnih
požarov v n^težje dostopnih
krajih, za intervencije na ce-
stah ter v delovnih organizaci-
jah. Vozilo RTLF, kakor se
imenuje, uvoženo pa je bilo iz
ZR Nemčije, je izredno giblji-
vo z močnimi pospeški in do-
bro deluje na n^težjih prede-
lih. Sredstva je zagotovila SIS
požarna varnost občine Celje v
višini 12 milijonov dinarjev. S
tem vozilom je mogoče gasiti
tudi med vožnjo. Ko bodo vo-
zilo opremili z vsemi potrebni-
mi pripomočki ter predali Za-
vodu za požarno varnost, bodo
pripravili tudi ogled, tako da
bodo občani lahko spoznali
novo pomembno pridobitev
celjskih gasilcev. Z vozilom so
dobili tudi naprave za kontroli-
rajte vseh vrst nevarnih snovi
in napravo za polnerxje dihal-
nih aparatov.
Testiranje ekip za
svetovno prvenstvo
Od 15. do 21. julija bo v Av-
s^i 8. svetovno prvenstvo ga-
silcev, kjer bo nastopilo tudi 12
desetin iz Jugoslavije, kijih bo
vodil Tone Sentočnik iz SkoQe
vasi. Med dvanajstimi deseti-
nami bo osem moških (pet iz
prostovoljnih in tri iz industrij-
skih društev) ter po dve ženski
in mladinski desetimi. Prever-
janje znaixia za ekipe v drugih
republikah je bilo v soboto v
Splitu, za tri slovenske (Slo-
venske Kor\iice, Zavod za po-
žarno varnost Celje in Dob) pa
v torek popoldne na Lipi v
Štorah.
Bron in srebmo za
Teharje in Lokrovec
v Avstriji je bilo večje med-
narodno gasilsko tekmovai\ie,
kjer je nastopilo 600 desetin,
med ryimi tudi iz Teharij in
Lokrovca. V olimpijskem pro-
gramu sta obe desetini najprej
osvojili bronasto odličje, nato
pa še srebrno.
»IVIladi gasilec« tudi
v Žalcu
Na osnovni šoli Peter
Špr^c-Jur v Žalcu se člani žal-
skega prostovoljnega gasilske-
ga društva ustanovili društvo
»Mladi gasilec« ter tako začeli
uresničevati programsko nalo-
go GZS, da n^ bi takšna dru-
štva zaživela na vseh šolah.
Trenutno je v društvu 40 pi-
onirjev, ki so že sodelovali na
prvem tekmovanju - občin-
skem prvenstvu na Vranskem
in dosegli odlične razultate. Ob
ustanovitvi so sprejeli pravil-
nik dela, o pomenu gasilstva
pa so jim spregovorili predsed-
nik in pove^nik GD Žalec
Franci Naraks ter Rihard Ko-
pušar in ravnatelj šole Miha
Macur.
Gasilci v Vojniku
Na 3. tekmovanju gasilskih
enot v Vojniku za pokal »Bra-
tov Dobrotinškov« je sodelo-
valo 13 moških in štiri ženske
desetine. Pri moških so zmaga-
li gasilci Škofie vasi pred lan-
skimi zmagovalci iz Vindoša in
Slovenskimi Konjicami; pri
ženskah p>a so bile n^boljše
Škofja vas pred Vojnikom,
TVO Ško^a vas in Lopata.
Prvenstvo gasilcev v
Rogaški Slatini
v nedeljo, 7. julija se bo na
prostoru pri steklarni v Roga-
ški Slatini začelo prvenstvo
najboljših gasilskih desetin z
občinskih prvenstev občin Ce-
lje, Šentjur, Šmaije, Slovenske
Kor\jice in Laško. Nastopilo bo
33 enot, najboljše pa se bodo
uvrstile na republiško prven-
stvo. Dopoldne se bo tekmova-
nje začelo ob 8. uri za pioniije^
popoldne ob 14. uri pa za čla-
ne, članice, mladince in vete-
rane.
Zbral: TONE VRABL
Novi tednik poiščite
v Vjesnikovih kioskih
Z NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
8. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Četkovič ustvarja na Dobrni
Zaradi rehabilitacije noge
po prometni nesreči seje Va-
ško Četkovič iz svojega do-
ma in ateljeja v Prekoijah za
tri tedne prestavil v novo
okolje v zdravilišče na Dobr-
no. »Tako mi je predpisal
zdravnik, češ, da bo prej do-
bro in da bom spet lahko de-
lal,« pove ob prvem obisku
sredi velike zdravihške avle.
V vsaki roki obvezna bergla
in na desni še rdeča vrečka.
»S seboj sem prinesel blok
in bom risal. Dobrna je za to
izzivalna, polna prekrasnih
motivov. Najlepša je v son-
cu. Če bi bil zdrav bi verjet-
no klesal, tako pa ne morem.
Akvarele bom delal in žehm,
da bi ob koncu zdravljenja v
avU pripravil razstavo.*
Takšen je Vaško, ki ne
pozna počitka in mu je nek^j
tedensko prisilno mirovanje
verjetno požrlo več živcev,
kot vse druge v življenju pre-
stale peripetije. »Moja aktiv-
nos se kljub nesreči ni usta-
vila. V Libojah končujem
spomenik pred vhodom v to-
varno, ki slavi 170-letnico
obstoja. Gotov mora biti do
občinskega praznika in tudi
bo. Pripeljejo se po mene in
potem skupaj urejujemo vse
potrebno. Od 1. do 15. junija
sem razstavljal v Parizu, zd^
pripravljam razstavo v Spli-
tu, ki jo bodo odprh 15. avgu-
sta, slavnostni govornik pa
bo Todo Kurtovič. Isto raz-
stavo bodo potem verjetno
prenesli še v Titograd, kjer
n^ bi po letu dni tudi bila
promocija moje avtobiogra-
fije. Malo so pozni, vendar
kju češ, Črnogorci,« in se ve-
selo ter nag^ivo zasmeji tudi
na svoj račun. Vrne se k Do-
brni ...
»Dobrno bom poskušal
narediti v nekem psiholo-
škem stanju. Šok, ki sem ga
preživel z nesrečo, bom tu
poskusil preko Dobrne pre-
mestiti. Bom videl, kako
bom uspel. SUke pa bodo do-
bre samo če bo vreme lepo,
kzgti rekel sem že, da je Do-
brna prelepa, ko se kopa v
soncu. Poleg tuša bom delal
tudi s pastelom. Sicer pa se
ob kiparjenju velikokrat vra-
čam k osnovi likovnega upo-
dabljanja.«
Že prvi dan obiska na Do-
brrii je po terapiji odšel v ne-
posredno bližino hotela in
sedel na klop pred staro hi-
šo. Ostro oko mu je pristalo
na zvoniku dobrnske cerkve,
ki se ves mogočen vije nad
krošnjami temnozelenih mo-
gočnih dreves. Tako bo ver-
jetno vsak dan in na belih,
zdaj še praznih polah bodo
kot dragoceni zapisi ost^ali
n^pristnejši detalji zdravili-
škega krega.
TONE VRABL
Razvili prapor
Slovenskih
vrtnarjev
v okviru »Kresne no-
či«, turistične prireditve v
Mozirju, so slovenski vrt-
narji razvili svoj prapor.
Na tej prireditvi se je v
soboto zvečer zbralo več
kot dva tisoč obiskoval-
cev, zbrane pa je najprej
pozdravil predsednik
skupščine občine Mozirje
Lojze Plaznik, ki je nato
razvil in predal predsed-
niku Društva slovenskih
vrtnapev Tonetu Kerinu
(na sliki). Ta seje v imenu
društva zahvahl pokrovi-
telju Skupščini občine
Mozirje ter vsem daroval-
cem za prispevke za vrt-
neirski prapor.
Društvo vrtnarjev zdru-
žuje skoraj vse vrtnarje v
Sloveniji, nek^ pa tudi iz
drugih republik. Poudaril
je, da je plod slovenskih
vrtnarjev tudi Savinjski
gaj, S£g so vrsto let radi
prihajali urejat ta biser
slovenskga vrtnarstva.
TONE TAVČAR
Bogatejše knjižnice
Letos tudi linližne nagrade za mozirske
šolarje
Ko je bila leta 1980 konča-
na obnova mozirskega kul-
turnega doma, so tudi za
knjižničarstvo v mozirski
občini napočili boljši časi.
Občinska matična knjižni-
ca pri Zvezi kulturnih orga-
nizacij Mozirje je tedaj do-
bila lepe prostore, v katerih
danes hranijo 23.130 knjig.
Da bi bile knjige laže do-
stopne tudi ljudem v drugih
krsOih mozirske občine, so
ustanovili izposojevalnice v
Novi Štifti, Gornjem Gradu,
Šmartnem ob Dreti, Nazar-
jah, Solčavi, Lučah, Ljub-
nem in Rečici ob Savinji ter
delovni organizaciji Elkroj.
Knjižničarji imajo danes evi-
dentiranih 2500 rednih izpo-
sojevalcev k^ig. Ker v mo-
zirski občini kmetje pred-
stavljajo precejšen del prebi-
valcev, bi pričakovah, da v
poletnih mesecih upade za-
nimanje za branje. Vendar so
to zabeležih le v izposojeval-
nicah v Solčavi in Novi Štif-
ti, drugod pa v poletnih me-
secih število izposojevalcev
celo narašča. Tako je v Mo-
zirju mesec avgust vsako le-
to rekorden po številu izpo-
sojenih knjig.
V letošnjem letu so uvedU
zanimivo novost - knjižne
nagrade za osnovnošolsko^
mladino. Na plakatih, ki jih
razobesijo po Mozirju, po-
stavljajo vprašanja s področ-
ja književnosti. Otroci imajo
mesec dni časa, da na zastav-
ljena vprašanja odgovorijo
in odgovore prinesejo v
knjižnico. Žirija odgovore
pregleda in točkuje, tako da
lahko vsak udeleženec akci-
je izve, v koliki meri so bih
megovi odgovori pravilni.
Žirija nato z žrebom nagradi
enega izmed reševalcev s
kryižno nagrado. V letoš-
njem letu je bila ta akcija or-
ganizirana le v Mozirju, z no-
vim šolskim letom pa bo tu-
di v ostalih izposojevalnicah.
Za n^mlžOše, posebej ti-
ste, ki še ne znajo brati, že
leta organizir^o ure pravljic.
V matični knjižnici se otroci
zbirajo dvakrat mesečno, v
izposojevalnicah pa štirikrat
na leto.
Mozirski knjižničarji so si
zadah cilj, da bo ob koncu
letošnjega leta prišla stati-
stično ena knjiga in pol na
prebivalca v občini. Ta cilj so
dosegh že sredi leta, v vehki
meri tudi zato, ker je občin-
ska kulturna skupnost ved-
no našla razumevanje za raz-
voj knjižničarstva.
RAJKO PINTAR
Festival
evergreenov
Vransko,
sobota, 6. julij ob 20.
url
Devet slovenskih pevcev,
ansambel Bojana
Adamiča. Vedno lepe
melodije - Vransko,
sobota, 6. julij ob 20. uri.
Gaberski tamburaši spet Igralo
Tamburaška sekcija DPD Svoboda Gaberje je po
dveletnem premoru spet začela delovati. Aktivnost
so oživeli predvsem zaradi želje, da bi s svojim nasto-
panjem popestrili kulturno dogajanje v njihovem
okolju.
V delo sekcije so pritegnili otroke stare osem do
enajst let in pa najvztrajnejše člane razpadlejga orke-
stra, ki so pod mentorstvom umetniške vodje Vanje
Bertossi ponovno pričeh s sistematično vadbo. Doslej
so naštudiraU 13 komadov. Treba je reči, da so že dokaj
dobro uigrani in so s svojimi nastopi spomladi pope-
strili življenje varovancem Centra za varstvo in delo
Golovec, oskrbovancem Doma Nine Pokom Grmovje
in celjskim upokojencem.
Posebno doživetje je bil skupen večer, ki so ga mladi
tamburaši preživeli s svojimi starši 28. junija v posebni
sobi restavracije v Novi vasi. Tamburaška sekcija je ob
tem predstavila svoj igralni repertoar, o njihovem delu
je spregovoril predsednik sekcije tovariš Hostnik, za
vidno napredovanje in dosežen uspeh v kratkem času
pa jih je pohvalil predsednik DPD Svoboda Gaberje.
SpregovoriU so tudi o nadaljnjem delu sekcije in
obhkah finančne in organizacijske pomoči. Da bi v
jeseni čim uspešneje priČeh novo sezono, so sklenih,
da bodo imeh vaje že v avgustu in to enkrat na teden.
LIDIJA HRNČIČ TOMINŠEK
Franci Zeme v Števerjanu
v soboto in nedeljo bo v Števerjanu v Italiji tradicionalni
festival narodno zabavne glasbe, kjer bo znova nastopil tudi
ansambel Francija Zemeta iz Vojnika. Za to priložnost je pripra-
vil dve novi melodiji in upa na dobro uvrstitev ter topel sprejem
pri občinstvu, katero ga je za dobro igranje že večkrat tudi
nagradilo.
Revija v Vojniku
Kulturno prosvetno društvo France Prešeren v Vojniku bo
tudi letos pripravilo revijo narodno zabavnih ansamblov, ki bo v
nedeljo, 27. julija popoldne na dvorišču pri gasilskem domu.
Prijave sprejemajo do 10. julija. Revijo bodo popestrili tudi člani
radijskega »moped šoua« s Tonetom Fornezzijem-Tofom. Orga-
nizator pričakuje približno dv^set ansamblov s širšega celj-
skega območja.
Desetič na Graški gori
Kulturno društvo Ivan Cankar bo tretjo soboto v avgustu, 18.
avgusta, pripravilo na prostem na Plešivcu 10. revijo narodno
zabavnih ansamblov, malih vokalnih skupin in posameznikov.
Društvo sprejema prijave do 1. avgusta. Tudi letos bodo nagra-
dili melodijo, ki bo napisana na temo legendarne Graške gore.
Novembra v Libojah
v Libojah bo 24. novembra revija narodno zabavnih ansamblov
z dvema koncertoma. Organizator seje odločil in letošnjo revijo
poimenoval »12 a« revija!
T. VRABL
Franjo Tilinger
Franjo Tilinger je di-
rektor Keramične indu-
strije Liboje. Že vrsto let
vodi ta kolektiv, s svojo
odločnostjo, premišlje-
nostjo in zavzetim delom
je pripomogel k temu, da
je tovarna v Libojah ena
izmed gospodarsko
uspešnih organizacij
združenega dela. Franjo
je tudi človek, ki sije ved-
no in na vsakem koraka
prizadeval za to, da je to-
varna živela in dihala s
krajem. Tako lahko reče-
mo, da je napred^ek, ki ga
dosegajo v libojski kra-
jevni skupnosti tudi
odraz napredka in razvoja
keramične industrije. V
Keramični industriji Li-
boje tako brez pridržkov
uresničujejo naloge v
proizvodnji in z velikim
posluhom razrešujejo
ostale družbene proble-
me v krajevni skupnosti.
Liboje lahko službo za
primer usklajevanja inte-
resov delavcev in kra-
janov.
Vsak klepet s Franjem
Tilingerjem je po svoje
učna ura za sobesednika.
Prijetno je poslušati člo-
veka z dolgoletnimi iz-
kušnjami, ki preudarno
modruje o gospodarskih
razmerah, pa tudi mnogih
napakah, ki smo jih po
neumnem delali. Prijetno
ob tem pa je tudi to, da
klepet s Franjem v člove-
ku vzbuja zvrhano mero
optimizma. In prav opti-
mizem in trdna vera v ne-
katere odločitve so pripo-
mogle k temu, da se lah-
ko danes v Libojah poh-
valijo s prenekaterimi do-
brimi rezultati. Te rezul-
tate potrjuje tudi dejstvo,
da libojski keramiki že
dolgo izvažajo tudi na
n^bolj zahtevna tržišča,
kjer dosegajo ugodne ce-
ne za svoje izdelke. To pa
že marsikaj pove. Pred-
vsem pa potrji^e kako-
vost izdelkov, ki prihajajo
iz Liboj.
Franjo Tilinger svojega
direktorstva nikdar ni je-
mal kot osemumo delov-
no obveznost. Kdo ve ko-
likokrat je delal tudi po-
noči, ob praznikih, nede-
ljah in sobotah ter razmi-
šljal in si prizadeval za to,
da bi delovni kolektiv na-
predoval, se razvijal. Li-
bojski tovarni je posvetil
dobršen del svojega živ-
ljenja in delavci ga dobro
poznajo. Spoštujejo ga in
zaupajo mu. Prav to pa je
tisto največ, kar lahko di-
rektor doseže. Franjo Ti-
linger je že eden izmed
takšnih.
JANEZ VEDENIK
OBRAZI
Planinci Iz Šmartnega na Storžiču
Mladinci v Šmartnem v Rožni dohni so v okviru sekcije
planinci-začetniki v soboto organizirali izlet na Storžič. Zgo-
daj zjutraj so z rednim avtobusom krenili naprej do Pred-
vora, od tam pa nadaljevah pot do koče na Kahšču. Po
kratkem počitku so se povzpeli na cilj pohoda na 2132 m
visoki Storžič, kjer so planinci začetniki dobih svoj planin-
ski krst. Z vrha so potem krenih po eni od težjih poti skozi
Žrelo in se spustili do doma pod Storžičem, kjer so tudi
prenočiU. Naslednji dan so se odpraviU na Malo poljano in
se z domačimi okrepčah ob kislem mleku. Od tu pa jih je pot
zanesla proti 1986 m visokem Tolstem vrhu in naprej po
grebenu do doma na Kriški gori. Planinci istoimenskega
društva so jim ob tem pripravili lep sprejem. Po enournem
odmoru so se odpraviU v Kriško dolino in se ožgani od sonca
z dobro voljo in pesmijo vmih v Celje.
R. G.
V soboto bodo slavili libojski godbeniki
v soboto, 6. julija, bodo člani godbe na pihala rudaipev in keramikov Liboje v domu
Svobode pripravili slavnostni koncert ter z njim proslaviU 50-letnico obstoja. Godba je bila
sicer ustanovljena že leta 1934, vendar so se odločiM za kasnejše proslavljanje zaradi
številnih drugih obletnic, ki jih v kraju slavijo letos. Pod taktirko Toneta Uplaznika bodo
zaigrah devet različnih melodij ter z njimi še enkrat dokazali, da so si zaslužili številna
priznanja, ki so jih prejeli za svoje delo, med drugim tudi letos bronasto odhčje v drugi
skupini slovenskih godb na pihala v Mariboru. Pokrovitelji slavja libojskih godbenikov so
KIL, Liko, Mirosan in Zveza kulturnih organizacij občine Žalec, koncert pa se bo začel ob
TV - Foto: T. TAVČAR
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
pričenjajo se
lošice
prireditve
v Ločah bo jutri ansam-
bel Henček naznanil pri-
četek tradicionalnih lo-
ških poletnih prireditev,
ki se vsako leto odvijajo
na gradu Pogled, v kul-
turnem domu in v kraju
samem z različnimi po-
vorkami.
Organizator prireditev
je domače prosvetno dru-
štvo Marjan Rap, kjer so
letos namenili za priredi-
tve, ki se bodo vrstile vse
do jeseni, 1 milijon dinar-
jev. Letošnje bodo tekle
pod pokroviteljstvom
Konusa iz Slovenskih
Konjic, od koder bodo or-
ganizatorji dobili tudi fi-
nančno pomoč.
Organizatorji so se letos
odločili, da bodo podrob-
ni program dogovarjali
sproti. Izkušnje v zadnjih
letih so pokazale, daje sil-
no težko uokviriti pro-
gram zaradi izvajalcev na
prireditvah, kajti mnoge
je u Loče ob koncu tedna
težko dobiti. Zaradi ome-
jenih finančnih sredstev
ne bodo vabili v goste
skupin iz tujine.
Za zaključek pa pri-
pravljajo tradicionalno tr-
gatev, ki so jo predvideli
za 17. september.
MATEJA PODJED
Knjiga bogati in širi obzorje
Bralna akcUa med delavci Gorenja pognala korenine
Le malo kolektivov se
lahko pohvali z akcijami,
kakršne so se že pred sedmi-
mi leti lotili v oddelku za
kulturno in rekreativno de-
javnost Gorenja v Titovem
Velenju. V sodelovanju z
društvom slovenskih pisa-
teljev vse bolj oživlja bral-
na kultura med delavci za-
poslenimi v tem kolektivu.
Akcija je pognala korenine
ob srebrnem jubileju Gore-
nja in padla na plodna tla
pod geslom: delavec pisate-
lju nagrado zvestobe. Zdaj
vsako leto ob zaključku akci-
je pridejo v gostč med dalav-
ce, ljubitelje knjige, sloven-
ski pesniki in pisatelji. Tak
pomenek o branu in pisanju
je bil v petek, ko se je sreča-
nja s pisateljem Igorjem Tor-
karjem in Ivanom Sivcem v
Titovem Velenju udeležilo
kakšnih 50 bralcev.
Sicedr pa se je v akcijo
branja knjig letos priglasilo
več kot 160 delavev Gorenja,
ki so kot »obvezno čtivo«
prebrali sedem knjig. Od teh
dve v srbsko-hrvaškem je-
ziku.
Glavni nosilci te akcije so
kulturni animatorji v kolek-
tivu in čeprav Gorenje nima
lastne knižnice - razen stro-
kovne - z izposojo in vrača-
nem knjig ni težav. Anima-
torji tudi,zbirajo pripombe.
mnena in želje delavcev, da
je potem po tej statistiki laže
narediti izbor za novo bralno
sezono. Struktura delavcev,
ki se v to akcijo vključujejo,
je dokaj pestra. Razveseljivo
je, da je vse več navdušenih
bralcev iz neposredne proiz-
vodnje in žal, veliko manj iz
poslovodne in tehnične
strukture.
Z bralno akcijo bodo v Go-
renju nadaljevali, sta zatrdili
tudi delavki iz skladišča Go-
renja-servis Zdenka Sopar in
Zdenka Brišnik, ki sta letos
prvič posegli po ponudenem
izboru knjig. »K branju bova
skušali pritegniti še ostale
sodelavce, ScU sva v branju
odkrili veliko novih vrednot.
Tudi to, da je bolj izgovor, če
kdo reče, da nima časa za
branje. Vsak trenutek ob
knjigi te obogati in ti razširi
obzorje.«
MATEJA PODJED
V jesni odiočitev o
Zgodovinsicem arhivu
Skupna naložita 14 občin celjskega,
posavskega In zasavskega območja
v občinah celjskega, po-
savskega in zasavskega ob-
močja se morajo najkasneje
do konca septembra odloči-
ti o izgradnji novega objek-
ta za potrebe Zgodovinske-
ga arhiva v Celju. Do takrat
bi moralo vseh 14 občin
sprejeti samoupravni spo-
razum o združevanju sred-
stev za izgradnjo. Takšna je
bila tudi odločitev na zad-
njem skupnem zasedanju.
ki ga je sklical Svet občin
celjskega območja.
Na seji Sveta občin so po-
udarili, da je nujna soglasna
odločitev vseh štirinajstih
občin, saj sicer ne bo mogo-
če zagotoviti potrebnih 669
milijonov dinarjev, kolikor
je za novogradnjo potrebno
po aprilskih cenah. Nekatere
občine so že v letih 1981 do
1983 združile več kot 3 mili-
jone dina^ev za naročilo teh-
nične in investicijske doku-
mentacije, ki je v glavnem že
dokončana, občini Hrastnik
in Slovenske Konjice pa sta
v letih 1984 in 1985 združili
tudi del obveznosti za komu-
nalno ureditev in nakup
zemljišča. Ker so ocenili, da
za leto 1984 ostale občine ne
bodo mogle poravnati ob-
veznosti, so v predlog spora-
zuma opredelili združevanje
sredstev od leta 1985 naprej.
O nujnosti novogradnje ni
že dolgo nobenega dvoma
več. Sedanji arhiv je zapol-
njen s 4400 tekočimi metri
arhivskega gradiva, neprev-
zetega gradiva pa je pri vseh
imetnikih za 15.000 tekočih
metrov. Tega materiala arhiv
ne more prevzeti. Zaradi ne-
primernosti prostorov arhiv-
ska gradiva počasi in vztrsO-
no propadajo, škoda pa je iz
leta v leto večja. Vsega tega
se po občinah zavedajo, ven-
dar zaradi lastnih gospodar-
skih in drugih težav izražajo
resne dvome o svoji sposob-
nosti za prenašanje novih
bremen.
Sporazum predvideva kot
vire sredstev združena sred-
stva organizacij združenega
dela, sredstva samoupravnih
interesnih skupnosti in pro-
računska sredstva občin, pri-
zadevajo pa si še za uvrstitev
te naložbe v nekatere razvoj-
ne dokumente republiških
skupnosti. Koliko bo posa-
mezna občina dolžna prispe-
vati, je odvisno od sedanje
količine arhivskih gradiv, ki
so že skladiščena v Zgodo-
vinskem arhivu, od gradiv,
ki so še pri imetnikih gradiv
oziroma bodo nastajala v le-
tih do izgradnje novega ob-
jekta, pa tudi od števila imet-
nikov teh gradiv v občini,
števila prebivalcev občine,
narodnega dohodka, mesta,
ki ga zavzemajo v lestvici
glede na narodni dohodek
ter glede na bruto osebne do-
hodke. Največji predviden je
delež občine Celje - 41 od-
stotkov ali 276 milijonov di-
narjev. Naslednji največji je
delež občine Velenje - 7,6
odstotka ali 50 milijonov di-
narjev, deleži ostalih občin
pa se gibljejo od dveh do še-
stih odstotkov. Zanimivo pri
tem je, da je doslej prihajalo
n^več pripomb k predvide-
ni gradnji ravno iz občin z
najnižjimi deleži.
MILENA B. POKLIČ
Celovita glasbena, plesna
in iiifovno-scenska podoba
Ob nastopu plesne skupine Akt Iz Celja (pod vodstvom Ane
¥ovk'Pezdlr) na festivalu otroka v ŠIbenIku
v predstavi plesne skupine
AKT iz Celja pod naslovom
ISKATI ČLOVEKA je doseže-
na sinteza več izraznih sesta-
vin: čistega baleta, plesa, odr-
skega giba, pantomime, dolo-
čene vrste flzičnega gledališ-
ča in nekaterih drugih prvin
sodobnega gledališča nas-
ploh. Vse to je doseženo na
izreden preHnjen, negovan,
evropski (v pozitivnem smi-
slu), visoko kultiviran umet-
niški način. Skozi vse tri
scensko izražene zgodbe se
vleče predsvem težnja, da bi
iz mladih plesalcev izzvali
najvišjo možno vrednost v
estetskem smislu. Seveda
ples, kakor ga je prikazala
skupina AKT, nikakor ni bil
sam sebi namen. Vseboval je
tudi angažma v pozitivnem
pomenu besede v dveh sme-
reh: v smeri čiste, celo ezote-
rične umetnosti po eni ter v
smeri ustvarjalnega odziva
na sodobno problematiko živ-
ljenja po drugi strani.
Dogajanje na odru se je obli-
kovalo v dovršeno vizualno
odrsko tkivo, v brezhibno za-
mišljeno in organizirano likov-
no, gibalno, glasbeno podobo,
zapleteno zgrajen odrski znak,
ki je občinstvu omogočal spo-
r^umevanje na več sporočil-
nih ravninah. Zaznavarye se je
stopnjevalo od vizualnega uži-
vala in uživanja v gibalu do
J^^bolj prefinjenega uživanja,
KO sami gledalci, kot v dobrem
starem vzhodnjaškem ali balij-
skem gledalšču, razbiramo
preprosta a ezoterično prikrita
poročila in pomene. To je pri-
šlo še posebej do izraza v zad-
^i zgodbi o prepiru med člo-
vekovimi udi. Za osnovo ji je
služila afriška ljudska pripo-
vedka, ki jo je vredno obnoviti
za vse tiste, ki predstave (še)
niso videh.
Deli človekovega telesa: ro-
ki, nogi, oči, glava in trebuh -
Se prepirajo o tem, univerzal-
izem sestavu. Vsak del poudar-
ja svoje prednosti, dokler ne
prevzame besede trebuh in oz-
'^ani, kako je n^pomembnejši
prav on, ker prehranjuje vse
ostale telesne dele.
V predstavi je ta pripovedka
izražena najprej, rekel bi, mo-
nodično, skozi nastop male 6-
letne deklice, ki z besedo, neo-
preprostejšimi plesnimi gibi iz
plesne abecede ter z uporabo
pomenljivih rekvizitov, poda
temo in tezo predstave, kakor
je to običaj v kakšni dobri NO-
igri, kjer se v uvodnem dvo-
stišju zgoščeno poda celotno
dogajanje na odru. Po tem pro-
logu v besedi in preprosti ples-
ni obliki se je z nastopom
osmerice plesalcev dogodil
m^hen odrski čudež, ki se je
utelesil v dovršen umetniški
organizem. Kot lutkar bi ga
mogel in smel imenovati tudi
kot odrsko lutko, kjer je tako
učinkoval.
Sedem plesalk in izjemno
pripravljen plesalec, ki je po-
osebljal trebuh, je prikazalo
zgodbo, kakor jo je že napove-
dal prolog. Če za trenutek po-
zabimo na čisti estetski užitek
in poskusimo razbirati sporo-
čilo, se zavemo izredne sodob-
nosti zgodbe, ki se poglobljeno
dotika problematike sodobne-
ga sveta. Sodobni svet, na ža-
lost, na zelo nevaren način te-
melji na trebuhu, na vulgarno
pojmov; ni ekonomiki, ki z za-
povedovalno vlogo trebuha-
črevesja uničuje vse tisto, kar
bi hotele ustvariti roke, oči,
glava... ekonomiki, ki zastira
vid, onemogoča rokam, da bi
prijele, kar morejo, nogam, da
bi odšle, kamor bi hotele...
Bilo je krasno. Trebuh se je
najprej pojavil v pritličju scen-
ske zgradbe (telesa), kamor po
da Vinciju tudi sodi. S tega po-
ložaja je nato napredoval proti
vrhu celotne sktrukture in na
koncu z močnimi vezmi (čre-
vesjem) osvojil celotni organi-
zem, ga zasužnjil, omrežil in
zavladal nad r^im s svojimi ga-
stro-despotskimi vajetami.
Plesalec je z erosom svojega
ustvarjalnega zanosa preobli-
koval ta svoj trebuh v še kom-
pleksnejši znak, kot je prepro-
ste »ekonomska vreča«, v sme-
ri vzporednega »mračnega
predmeta poželenja«. Vse
uprizorjeno je bilo odrsko in
smiselno izjemno izzivalno,
bleščeče in sodobno. Dotikalo
seje mnogih dilem našega sve-
ta (per apsera ad gastra!), vizu-
alno pa dajalo vtis oživljenega
Mirčjevega platna.
LUKA PALJETAK
Želijo svoje prostore!
v žalski občini deluje več prosvetnih društev, ki
nimajo svojih prostorov in so »podnajemniki« pri
drugih društvih ali delovnih organizacijah. Med
njimi je tudi Prosvetno društvo Jože Bervar iz
Petrovč, ki zadnje čase dobro dela, uporablja dvo-
rano Hmezada, prostore za razne vaje pa si sposoja
od krajevne skupnosti.
O delu in težavah nam je predsednik društva Gabri-
jel Marinkovič takole pripovedoval: »Naše društvo
dela bolj sezonsko. To pomeni, da je bolj delavno v
jesensko zimskem času, spomladi in poleti pa miruje.
Seveda to ne velja za vse sekcije, saj šolsko kulturno
društvo, ki ga uspešno vodita tovarišici Danica Dolar
in Breda Šip, ter knjižnica delajo skozi vso leto. Naš
pevski zbor, ki ga vodi od vsega začetka Ivan Gosteč-
nik, šteje 28 pevcev. Sodelujemo na vseh kulturnih
prireditvah, pevskih revijah in drugod. Seveda bi bila
naša dejavnost širša, če bi imeli svoje prostore. Dvo-
rana Hmezada je večkrat zasedena, zato moramo svoje
delo vedno uravnavati po drugih.«
TONE TAVČAR
PRIREDITVE
Kiuli kulturnih delavcev ivan Cankar
Celje
v okviru petkovih klubskih in družabnih večerov bo v
petek zvečer ob pol osmih v klubu kulturnih delavcev
Ivan Cankar na Tomšičevem trgu v Celju srečanje z Jure-
tom Šarlahom, hkrati pa bodo tudi odprli razstavo likov-
nih del iz zadnjega obdobja Šarlahovega ustvarjanja.
Mfluzej revolucije Celje
v Muzeju revolucije bodo danes ob 17. uri odprli spo-
minsko razstavo ob 50-letnici Zleta svobod in spominsko
sobo Franca Leskoška-Luke. Razstava bo odprta do 30.
septembra.
Odprti oder na Tomšičevem trgu
Na odprtem odru na Tomšičevem trgu bo danes priredi-
tev, ki so jo naslovili »Večer Delavsko prosvetnega dru-
štva Svoboda Zagrad«, ki so jo pripravili v počastitev 50-
letnice Zleta Svobod. V programu bodo sodelovali Moški
pevski zbor pod vodstvom Emila Lenarčiča, recitacij ska
skupina pod vodstvom Nade Kumrove ter humoristični
kabaret in narodno zabavni ansambel.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V Zdraviliški dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bodo
danes ob 20. uri slavnostno odprli Muzej grafične umetno-
sti od 16. do 19. stoletja. V muzeju bo na ogled pregledna
razstava prvih 50-ih tematskih zbirk grafičnih listov vseh
grafičnih tehnik, risb in akvarelov. Grafični muzej je
darilo dolgoletnega gosta Kurta MuUerja iz Švice.
Prihodnji četrtek, 11. julija pa bo v zdraviliški dvorani
gostoval zbor Deo Sacrum iz Haaga. Koncert se bo pričel
ob pol devetih zvečer.
Razstavni saion Rogaška Slatina
v razstavnem salonu si lahko še danes in jutri ogledate
razstavo likovnih del Marie Grazie Persolje in slikarjev iz
Furlanije, v petek, 5. julija pa bodo v Razstavnem salonu
odprli razstavo grafik iz MiiUerjeve zbirke. Razstavo bodo
odprli ob pol devetih zvečer, v kulturnem programu pa bo
sodeloval Ribniški oktet.
Večnamenska dvorana Zreče
v večnamenski dvorani v Zrečah bo jutri ob 20. uri
samostojni koncert Partizanskega pevskega zbora, ki so
ga pripravili v počastitev Dneva borca.
Komunala Celje
v avli Komunale v Celju je odprta razstava likovnih del
Petra Zupanca, člana likovne sekcije KUF France Preše-
ren Vojnik. Razstava bo odprta do 7. julija.
Grad Tabor nad Laškim
v Laškem dvorcu v Laškem je odprta razstava likovnih
del sUkaijev amaterjev iz pobratene občine Vrbovac.
Svoja dela razstavlja enajst avtorjev, razstavo pa si lahko
ogledate do nedelje, 7. julija.
Likovni saion Celje
v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih
del sbkarja Karla Plemenitaša z Rogaške Slatine. Razstava
bo odprta do 7. julija.
Z NOVIJi^ TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite
v Vjesnikovih kioskih
Ljubitelji rekreacije!
Zavod Golovec vam v teh
dopustniških dneh ponuja:
- rekreacijo na teniških igriščih,
baliniščih, igriščih za košarko,
odbojko, mali nogomet, namizni
tenis.
Omenjeni objekti so odprti vsak dan
od 8. do 20. ure.
Možna Je tudi izposoja rekvizitov za
posamezne objekte.
Rezervacije in izposojnina rekvizitov
pri varnostniku, telefon 33-098.
Vabljeni!
10. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Planine vabijo
Letošnje vreme jo je do
sedaj precej zagodlo tudi
planincem, saj je bilo zelo
malo možnosti za daljše
planinske ture. O slabem
obisku poročajo z domala
vseh visokogorskih planin-
skih postojank na našem
območju, vendar pa planin-
ci upajo, da bo drugi del po-
letja bolj suh, predvsem pa
toplejši, ob ugodnem vre-
menu pa se lahko planinska
sezona podaljša tudi v
jesen.
V naslednjih poletnih šte-
vilkah našega časopisa vam
bomo v reportažah predsta-
vih vse visokogorske planin-
ske postojanke na našem ob-
močju; seznanili vas bomo z
gostinsko ponudbo, mož-
nostmi prenočevanja in do-
stopi do teh postojank. Vabi-
mo pa tudi planinska dru-
štva in oskrbnike planinskih
postojank v našem sredogor-
ju, da nam pošljejo podatke
o njihovi ponudbi in o mož-
nosti dostopa. Tudi te podat-
ke bomo z veseljem objavili
na tej strani. Za začetek pa
smo tokrat pripravili pregled
planinskih domov v Savinj-
skih Alpah.
Celjsko planinsko društvo
ima v Savinjskih Alpah dve
večji postojanki. Dom na
Okrešlju so letos odprli ne-
koliko kasneje - 20. maja -
ker so precej časa iskali
oskrbnika. Dom bo odprt do
konca septembra, v njem pa
lahko prenoči 80 planincev,
večinoma na skupnih le-
žiščih. ^
Korošica je odprta od 1. ju-
lija, oskrbovana bo do konca
septembra, za planince pa
imajo pripravljenih 60 ležišč
- tudi večinoma skupnih.
Orlovo gnezdo, bife pri sla-
pu Rinka celjski planinci še
obnavljajo, ne vedo pa, kdaj
bodo končali z deli, ker jim
nagaja vreme. Odprt je seve-
da tudi Dom planincev v Lo-
garski dolini, kjer je 40 le-
žišč, dom pa predstavlja od-
lično izhodiščno točko za tu-
re na okoliške planine.
Planinski dom Klemenča
jama pod Ojstrico je odprt
vsak dan od sredine prejš-
njega meseca, oskrbovan pa
bo do 15. septembra. V njem
lahko prespi 50 planincev,
od tega 27 na skupnih ležiš-
čih. Odprt je tudi dom Sveti
duh (Podolševa), kjer pa lah-
ko poleg gostinskih uslug
nudijo le tri prenočišča.
Odprta sta tudi domova na
Kamniškem sedlu in na Me-
nini planini, zanju pa nismo
mogli dobiti podatkov o šte-
vilu prenočišč.
Koča na Loki (Raduha) je
odprta vsak dan od sredine
prejšnjega meseca. Tako bo
do konca septembra, nato pa
bo nekaj časa odprta samo
ob sobotah in nedeljah, pozi-
mi pa samo za večje najavlje-
ne skupine. V domu je tudi
90 ležišč. Odprt je tudi Gro-
hat, vendar za to planinsko
postojanko nismo mogli do-
biti drugih podatkov.
S. ŠROT
Dan planincev letos na Rogll
Planinska zveza Slovenije je za organizatorja 17. srečanja
slovenskih planincev izbrala planinsko društvo iz Zreč. Dan
planincev, kakor se bo to srečanje imenovalo, bo 8. septembra
na Rogli, kjer pričakujejo okoh 7000 udeležencev, planincev iz
vse Slovenije in zamejstva. Osrednji zbor bo na Ostruščici. Do
Zreč pa bodo tega dne organizirani avtobusni prevozi iz Ce^a in
Poljčan. Gmotno bo srečanje podprlo združeno delo konjiške
občine.
Zreško planinsko društvo, ki šteje skoraj tisoč članov, se na
srečanje že skrbno pripravlja, tako da bo v organizacijskem
smislu pripravljeno že v predpočitniškem obdobju.	Mp
Kovaški piknik na Rogli
v nedeljo, 21. julija bo na Rogli tradicionalni kovaški
piknik. Kot vsako leto sta tudi tokrat organizatorja
prireditve'Unior iz Zreč in Turistično društvo iz tega
kraja. Začetek bo ob 10. uri, ko se bodo kovači Raven,
Slovenj Gradca, Maribora in domačini iz Zreč pomerili
v prostoročnem kovanju na lupljenem hlodu.
Drugi del programa bodo sestavljale zabavne igre, ki
so namenjene predvsem obiskovalcem. Tako bo sreča-
nje v nogometu med debelimi in suhimi, vsi prisotni
pa se bodo lahko pomerili še v vlečenju vrvi, v teku v
vrečah in še v nekaterih drugih šaljivih igrah.
R.G.
Z NOVIM
TEDNIKOM
TUDI NA
MORJU
Novi tednik
poiščite v
Vjesniicovih
kiosifih
Večno lepe melodije
Fesilval bo ¥ soboto na ¥ranskem pri
gradu Podgrad
Lanski festival evergree-
nov na Vranskem, je poka-
zal, da im^o večno lepe me-
lodije veliko privržencev.
Zato se je organizator, turi-
stično društvo Vransko, sku-
PcU z RTV ^ubljana. Novim
tednikom in Radiom Celje
ter revijo Stop odločil, da bo
festival na Vranskem vsako
leto. Letos bo 6. julija, zopet
v čudoviti okolici gradu
Podgrad, pričel pa se bo ob
20. uri.
Nastopili bodo priznani
slovenski pevci zabavne
glasbe: Marjana Deržaj, Meri
Avsenak, Majda Sepe, Tatja-
na Dremelj, Alenka Pinterič,
Elda Viler, Janko Ropret,
Lado Leskovar in Alfi Nipič.
Spremljal jih bo ansambel
mojstra Bojana Adamiča.
Organizator obljublja, da
bo letos na Vranskem še bolj
prijetno kot lani; da bo bolj
pestro, sproščeno. Namesto
klasičnega festivalskega na-
povedovanja bodo kratki
klepeti s pevci in avtoiji po-
pevk, z orisi časov, v katerih
so pesmi nastajale. »Pol ure
za Bojana Adamiča« bo lepa
priložnost za klepet z moj-
strom, o njegovem delu,
ustvarjanju. Popevke, ki jih
je napisal pred mnogimi leti,
bo predstavil v novih aranž-
majih, zapeh pa jih bodo
pevci, gostje letošnjega festi-
vala.
Pevci in glasbeniki ansam-
bla Bojana Adamiča se bodo
že dan pred festivalom, torej
v petek, srečah v hotelu Gol-
ding Rubin u Žalcu, kjer bo
zvečer pogovor med nasto-
pajočimi, predstavniki po-
kroviteljev festivala in novi-
narji.
Festival evergeenov bodo
posneli na trak mojstri Radia
Ljubljana. In kaj če bo vre-
me zatajilo? V tem primeru
bo prireditev naslednjo so-
boto, 13. julija.
M.A.
Uspela žalska noč
Težko je oceniti, koliko
obiskovalcev je bilo letos
na znani prireditvi Žalska
noč. Ocenjujejo, da jih je bi-
lo vsaj kakšnih 20 000. Torej
je ta prireditev uspela in
gostinci si manejo roke, kar
je seveda prav, saj lahko
mimo zapišemo, da so se to-
krat izkazali. Upajmo, da bo
tako tudi v bodoče in ne le
ob takšnih priložnostih.
Že popoldne so v višino
skakali najboljši pionirji iz
žalske občine, posebna po-
slastica pa je seveda bila ska-
kanje svetovnega rekorderja
med veterani Branka Vivo-
da. Za las je manjkalo in bi
popravil svoj zadnji svetovni
rekord 193 centimetrov iz Ri-
ma. V Žalcu je ob mnogo
slabših pogojih kot v Rimu
preskočil 190 centimetrov.
Nogometna tekma med re-
prezentancama direktorjev
žalske občine in uredni-
štvom Kaja iz Maribora se je
končala z rezultatom 6:3 za
goste, pri čemer pa je treba
poudariti, da selektor žalske
ekipe Jože Jan ni za ničesar
kriv, ker je bila mariborska
ekipa okrepljena z nogome-
taši slovenskega prvoligaša
Maribora. Janovo selekcijo
sta bodrila tudi predsednik
skupščine občine Žalec Vi-
ljem Petek in predsednik iz-
vršnega sveta Ervin Janežič,
vendar tudi to ni pomagalo.
Rekreativnega teka od Ce-
lja do Žalca se je udeležilo 70
tekmovalcev in tekmovalk.
Pester je bil tudi kulturni
spored, zvečer pa seveda ni
manjkalo dobre volje, glasbe
na vsakem koraku in Nami-
ne modre revije. Ob vsem
tem večina sploh ni pogreša-
la napovedanih gostov Mar-
jana Kralja in Tofa. Obljube,
da prideta v Žalec, nista mo-
gla izpolniti. Žalčani se tola-
žijo s tem, da niso edini, ki so
Tofa zaman čakali.
JANEZ VEDENIK
Festival
evergreenov
Vransko,
sobota, 6. julij ob 20.
uri
Devet slovenskih pevcev,
ansambel Bojana
Adamiča. Vedno lepe
melodije - Vransko,
sobota, 6. julij ob 20. uri.
Zdravje Je imetje
¥ Zdravilišču Dobrna Imajo vse leto kulturne In zabavne
prireditve
Minili so časi, ko so bila
zdravilišča namenjena
zgolj okrevanju in so bili
gostje najbolj zadovoljni, če
so imeli vsaj v zdravilišču
svoj mir. Današnji rekonva-
lescenti so veliko bolj zah-
tevni, želijo si kulturnih in
zabavnih prireditev, rekre-
ativnih prostorov, izletov
in ostalih spremljajočih
prireditev. Sicer pa tudi
zdravniki temu ne naspro-
tujejo. Miselnost, da je ak-
tivno okrevanje veliko bolj
priporočljivo in dobro za
splošno počutje rekonvales-
centov, je tudi pri nas nale-
tela na plodna tla.
Prav zaradi tega so se v
Zdravihšču Dobrna odločiU,
da skozi vse leto pripravljsOo
tudi številne kulturne in za-
bavne prireditve. Pravijo, da
jim obiskovalcev ne mjmjka,
še nsobolj pa so teh priredi-
tev verjetno veseh zdravih-
ški gostje, ki pridejo na Do-
brno za dalj časa.
Uicovna umetnost In
Ex tempore
v avh hotela Dobrna imajo
kotiček zase hkovni umetni-
ki. Vsako leto se zvrsti v tri-
tedenskih razstavno prodaj-
nih predstavitvah približno
šestnajst akademskih in
amaterskih shkarjev.
V začetku septembra pa se
bodo letos že osmič zapored
na Dobrni zbrah hkovni
umetniki na svojem Ex tem-
pom. Več kot dvajset likov-
nikov bo letos ustvarjalo ti-
hožitja in jesenske pejsaže,
najpogosteje pa se bodo na
platnih pojavljale stare stav-
be Dobrne. Sicer pa Ex tem-
pore, ki ga gosti Zdravihšče
Dobrna, pripravlja društvo
hkovnih umetnikov Celje.
Noč pod kostanji
Letošrya poletna noč pod
kostanji, ki jo bodo na Dobr-
ni pripravih 20. julija, bo ne-
koliko drugače zastavljena
kot je bila v prejšnjih štirih
letih. Na Dobrni si bomo lah-
ko letos ogledah sejem do-
mače obrti, S£0 so prireditelji
povabih v goste ptujske lon-
čarje. Na hčno urejenih stoj-
nicah pa bodo prikazah tudi
izdelke suhe robe in obisko-
valcem ponudih domač kruh
in domače jedi, ki jih bodo
pripravile kmečke žene iz
okohce Dobrne.
Na prireditvi, ki je bolj za-
bavnega značaja, pa bodo so-
delovale tudi štiri folklorne
skupine, pihalna godba, dva
zabavna ansambla in še an-
sambel narodno zabavnih
viž.
Število nastopjgočih potr-
juje, da bo 20. julija živahno
v krjgu, obiskovalci pa bodo
lahko izbrah tisto, kar jim bo
nsubolj všeč.
Za vsakogar nekaj
v Zdravihšču Dobrna so
se potrudiU in sestavih ok-
virni umik za svoje goste, se-
veda pa je program njihovih
prireditev namenjen tudi zu-
nanjim obiskovalcem. Vsak
dan, to velja predvsem za ho-
telske goste, imzgo jutranjo
gimnastiko v parku. Ob po-
nedeljkih pripravljajo medi-
cinska predavanja, torki so
namenjeni obiskom okoh-
ških kmetij, kjer obiskoval-
cem postrežejo tudi z mahco,
ob sredah so na vrsti izleti in
ob četrtkih pikniki. Poslej
bodo četrtkovi večeri name-
rvjeni tudi družabnim sreča-
r\jem, na katerih bosta od
septembra dalje sodelovala
animator za voderye družab-
nih iger in enkrat mesečno
bodo našh prostor tudi za
malo čarovnije, saj si bodo
gostje lahko ogledah magic-
show. Ob koncu tedna je na
Dobrni poskrbljeno tudi za
ples.
Na Dobrni se bo v polet-
nem programu zvrstilo veh-
ko nastopajočih. Za vzpod-
budo, da se jim kd^ pridru-
žite tudi vi, n^ naštejemo le
nekatere; veliko plesnih in
folklornih skupin, med njimi
tudi ljubljanska skupina »Ti-
ne Rožanc«, pevski zbori, an-
sambh,... Za začetek, 12. ju-
lija, pa se bodo na Dobrni
zbrah tudi harmonikarji, ki
se bodo pomerih na izbor-
nem tekmovaryu za »Zlato
harmoniko«.
Pa še enkrat, proti koncu
avgusta, bo na Dobrni zani-
miva prireditev. Tokrat se
bodo predstavih člani Kul-
turno umetniškega društva
Josip Jurčič iz Muljave z
uprizoritvijo Desetega brata.
Večeri ob svečali
V tem mesecu so pričeh
tudi z večeri ob svečah v let-
ni kavami Zdravihšča Dobr-
na. Za glasbeno spremljavo
teh prijetnih večerov pa bo
poskrbel Panonski trio, ki ga
vodi Oto Pestner starejši.
Na jesen, v začetku sep-
tembra, pripravljsuo na Do-
brni tudi gobarsko in vrtnar-
sko razstavo. Skupaj z zuna-
njimi sodelavci bodo, letos
prvič na Dobmi, poskušah
prikazati prerez hortikultur-
ne dejavnosti.
Park Zdravihšča Dobrna
je sicer prijetno spreh^ahš-
če, a morda spreh£yalci vča-
sih pogrešajo malo glasbe?
Tako nekako so razmišljah
na Dobmi, ko so se odločih,
da bodo poslej v popoldan-
skem času vrteh animirano
glasbo. Lahko bi rekli, da so
ubrah pravo pot, s^ je spre-
hod ob posluš^u staro-
gradskih melodij, starih do-
brih evergreenov in šlager
melodij, prijetnejši.
V jesenskih mesecih bodo
na Dobmi posvetih več po-
zomosti kultumim priredi-
tvam, na katerih bodo - v teh
mesecih predvsem tujim go-
stom - poskušah prikazati
ustvarjjdnost jugoslovan-
skih narodov in narodnosti.
V novembm pa bodo spet
gostih Zagorce, ki bodo
predstavih svoje običžoe in
glasbeno ustvarjalnost.
V Zdravilišču Dobrna so
letos navezali stike tudi s
celjskim obrtnim sejmom.
V tem času bodo pripravili
nekaj modnih revij in šport-
nih srečanj, predvsem za
obiskovalce celjskega
sejma.
Pogled na hotel Dobrna, v katerem se trudijo, da bi gostom ponudili kar največ zabave in možnosti za aktivno
preživljanje prostega časa.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
pastirii na pobočjih Pohorja
organizirano pašništvo spet oživlja
Na pobočjih osrednjega
Pohorja se na sočnih pašni-
kih pase to poletje približno
700 glav živine, ki so jih v
začetku junija zaupali trem
pastirjem kmetje iz konji-
čke, bistriške, slove^gra-
ške, radeljske občine in ob-
line Maribor-Ruše.
pašništvo ima na osrednjem
Pohorju tradicijo in gospo-
darski pomen za sleherno
kmetijo s tega območja.
Kmetje oddajo živino na pa-
šo z namenom, da izkoristijo
naravne danosti paše in da
prihranijo doma pridelano
krmo ter obdržijo določeni
stalež živine čez zimo.
Vsestranski razvoj pa zah-
teva tudi posodobitev pašni-
štva, kar je mogoče doseči z
agrotehničnimi ukrepi, ure-
ditvijo pašnih objektov ter
primerno organiziranostjo
paše. Bilo je obdobje, ko je
bilo kmetijstvo potisnjeno
na stranski tir in tedaj je za
nekaj časa zamrlo tudi pašni-
štvo na Pohorju. Propadli so
objekti in naprave, pašniki
so se zaplevili in ostali zane-
marajeni. Kot prva se je
osvestila Kmetijska zemlji-
ška skupnost Slovenske Ko-
njice, ki je v svojem progra-
mu dela predvidela tudi oži-
vitev pašništva na Rogli.
Tako je bila pred petimi le-
ti ustanovljena pašna skup-
nost Rogla tudi na pobudo
lastnikov živine.
Potem se je bilo potrebno
lotiti ukrepov za ureditev pa-
še in začeli so z gnojilnimi in
travniškimi poskusi, ki jih
izvaja Biotehnična fakulteta
Ljubljana, organizirali so ve-
terinarski nadzor nad živino-,
ki se pase od junija do sep-
tembra, obnovili nekaj napa-
jališč, postavili solnice za ži-
vino in ogradili najbolj ne-
varna območja. Da bi izkore-
ninili črno pašništvo, so
uvedli tudi obvezno tetovira-
nje živine, dlakoreze in zaz-
namovanje živine z ušesnimi
plombami.
Kljub temu se še vedno
najde kakšen kmet, ki svojo
živino »pošlje« na pašo ne da
bi poravnal obveznosti. Le-
tos velja pašnina 1000 dinar-
jev po glavi živine in 2,3 od-
stotke zavarovalnina. Nad
veliko čredo, ki se pase na 13
tisoč hektarjih pašnikov bdi-
jo tudi veterinarske službe iz
vseh občin pašne skupnosti.
Veliko pripomorejo k varno-
sti tudi kmetje, lastniki sami,
ki često obiščejo pastirje na
ši^avah Pohorja in tudi turi-
sti sporočajo, kje se nahaja
kakšna čreda in povedo pa
stirjem, kam je zašlo kakšno
govedo. Lani so ob zaključ-
ku paše pogrešali samo tri
goveje repe, za katere sumi-
jo, da so se znašli v tujem
hlevu. Zato pa je bil prira-
stek toliko večji; ka 25 glav;
letos pričakujejo še večji pri-
rastek.
Prirast živine se v pašni se-
zoni giblje od 40 do 60 kilo-
gramov na glavo, iz česar se
da sklepati, da je paša na teh
predelih 'dobra in da velja
pašništvo še razvijati. Zato je
pri Zavodu za urbanizem v
Titovem Velenju v izdelavi
posebna študija za ureditev
pašnega kompleksa osred-
njega dela Pohorja.
Jurij Višnar, kmet z Res-
nika je predsednik izvršnega
odbora pašne skupnosti, ki
je letos zaupal pastirjem šest
glav živine iz domačega hle-
va. »Zadovoljen sem z orga-
niziranimi pašništvom in
prirastkom in menim, da se
moramo truditi z vsemi moč-
mi, da bo pašništvo na Rogli
še bolj zaživelo. Na pašo pri-
peljejo živino višinski kmet-
je in vse več tudi kmetje iz
doline. Vinko Rošar iz Tol-
stega vrha ima na planotah
Rogle kar 34 glav živine,
ostali, 130 jih je vseh skupaj,
pa okoli deset. Vsi so zado-
voljni in letos je bil precej-
šen pritisk za sprejem živine,
k^ti kmetje so uvideli, da se
im to vendarle izplača.«
Ivan Polenik iz Mislinje je
že drugo leto pastir veliki
čredi, ki je s seboj pripeljal
tudi psa Larsoma, da mu po-
maga pri delu: »Veliko kilo-
metrov prehodim na dan, da
zberem čredo in pri tem mi
veliko pomagajo tudi kmetje
in turisti. Če hočeš biti pa-
stir, moraš imeti rad živino
in naravo. Živini polagamo
pastirji tudi sol in v štirih
mesecih je porabimo več kot
400 kilograov, ki jih polaga-
mo v posebej za to narejene
solnice.«
Alojz Skerlovnik iz Pake
ima komaj 16 It , a se kot
pastir že kar dobro zn^de.
Tudi njemu pomaga pri iska-
nju govedi pes ovčar, mlada
Flora: »Redne zaposlitve ni-
sem dobil, pa sem si rekel,
zakaj se ne bi poskusil kot
pastir. Lepo je v hribih in
tudi zaslužek, 40 tisoč na me-
sec ni slab. Tako bom nek^
dinarjev prvič v življenju pri-
štedil z latnim delom. Če do
prihodnjega leta še vedno ne
bom dobil redne zaposlitve,
bom spet prijel za pastirsko
palico.«
Jože Košič, t^nik pašje
skupnosti meni, da bo po-
trebno marsikcU še narediti
in izboljšati, da bo pašništvo
'zaživelo v pravem pomenu
besede:« Zaenkrat opravlja-
mo travne in gnojilne posku-
se, ki so velikega pomena,
s^ bi z njimi radi spremenili
travno rušo in pridobili bolj-
ša travišča. Raziskovalno de-
lo na tem področju zaenkrat
še i dalo najboljših rezulta-
tov, vendar bomo vztrajali.
Veliko si obetamo tudi od
študije za ureditev pašnega
kompleksa. Seveda bo po-
trebno uskladiti mnenja in
pripombe in potem bo lahko
pašna skupnost nadaljevala
z aktivnostmi in uredila paš-
ni kompleks v skladu z na-
ravnimi danostmi in oprede-
htvami študije.«
MATEJA PODJED
Na sončnih pašnikah Rogle je prirastek živine od 40 do 60 kilogranov v pašni sezoni.
Slovenci!
Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Za-
sedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali.
Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju.
Slovenci In Slovenke!
Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, priča-
kovali pa veliko.
Poskrbimo Ic, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo do-
mače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo
všeč dežela in njeni ljudje.
Tega smo zmožni!
Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti eko-
loške posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo
premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primer-
ke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohra-
niti dostojanstvo, ne~ da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsak-
do želi, kadar pride v tujo deželo.
V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo
deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je
>ogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti.
>odimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja te-
melj naše samobitnosti!
Precej vprašanj tik pred žetvijo
še vedno Je veliko nejasnosti okoli odkupnih pogojev
V republiki se sicer že nekaj
let zavzemamo za čimveč do-
rečenosti in načrtovanja v
kmetijski politiki a, kot vse
kaže, nam to ne uspeva. Če bi
hoteli biti malo zlobni, potem
bi celo lahko zapisali, da nam
iz leta v leto uspeva le to, da
še teden pred pričetkom žetve
ne poznamo niti odkupne ce-
ne pšenice.
Konec prejšnjega tedna je
bil v Celju posvet predstavni-
kov vseh kmetijskih organiza-
cij združenega dela družbene-
ga in zasebnega sektorja o pri-
pravah na letošnjo žetev. Skli-
catelj posveta je bil Republiški
komite za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano, na posvetu
pa so sodelovali še predstavni-
ki Splošnega združenja kmetij-
stva in živilske industrije Slo-
venije ter republiške Zadružne
zveze in Žitne skupnosti, ven-
dar pa tudi ti niso mogli dati
razpravljalcem konkretnih od-
govorov na postavljena vpra-
šanja.
Najbumejša razprava je bila
pravzaprav okoli odkupne ce-
ne pšenice, saj so se predstav-
niki kmetijskih kombinatov
oziroma zadrug pritoževali, da
kmetom še dober teden pred
pričetkom žetve ne morejo po-
vedati dokončno dogovorjene
cene za kilogram pšenice.
Vehko pripomb je bilo tudi
na to, da so odkupni pogoji za
pšenico poenoteni, ne upošte-
vajo pa specifike posameznih
področij. Tako je na primer do-
govorjena enotna cena za pre-
voz pšenice iz odkupnih mest
v mlinsko predelovalne indu-
stije. Odkupni pogoji sicer do-
puščajo možnost, da se kmetij-
ske zadruge oziroma kombina-
ti in mlinsko predelovalne in-
dustrije dogovaij^o o tem,
kdo bo plačal razliko do višje
cene prevoza, a pri tem se ne
morejo opirati na nobena for-
malno-pravna določila.
V celjski Mlinsko predelo-
valni industriji bodo letos od-
kupovali pšenico iz celjske,
velenjske, mozirske, žalske,
šentjurske, konjiške, šmar-
ske, sevniške, laške, trbovelj-
ske, novomeške in murskoso-
boške občine. Prav tako pa bi
Celjanom radi prodali pšeni-
co tudi kmetijci iz Krškega,
vendar pa so zaradi oskrbe
ljubljanskega območja vezani
na prodno pšenice ljubljan-
skemu Žitu. Predstavnica iz
Krškega je sicer poudarila, da
bo s prevozi pšenice v Ljub-
ljano veliko težav, saj se pri-
bližuje tudi turistična sezona
in bo cestni prevoz že zaradi
tega otežen, vendar pa je ver-
jetno za spremembe sedaj že
prepozno.
Sicer pa lahko za letošnji od-
kup pšenice na našem območ-
ju zapišemo še to, da bodo ob-
veznosti dogovorjene s samou-
pravnim sporazumom skoraj v
celoti izpolnjene. Pšenični po-
sevki so na našem območju
dobro prezimili in tudi zaradi
toče ni bilo večje škode. Do 20.
julija naj bi kmetiiski kombi-
nati oziroma zadruge izpolnili
še že lani dogovoijeno menja-
vo pšenice za koruzo. V vseh
kmetijskih kombinatih na na-
šem območju je odstotek me-
njave pod dogovoijenim, saj so
za menjavo prejeli koruzo opo-
rečne kakovosti in je kmetje
niso bili pripravljeni sprejema-
ti za pšenico.
IVANA FIDLER
Odkupna cena pšenice, ki je
v vsej državi poenotena, je
končno že tudi znana. Po skle-
pu Zveznega izvršnega sveta
bodo letos kilogram pšenice
odkupovali po 37 dinarjev,
katerim je potrebno prišteti
še dva dinarja stimulativne-
ga dodatka za pridelovalce.
Sindikat za boijše meso
Svet za delovne in življenjske pogoje pri občinskem
svetu Zveze sindikatov Celje se je obrnil na osnovno
organizacijo sindikata Celjske mesne industrije, da bi v
celjskih prodajalnah dosegli bolj kakovostno ponudbo
mesa.
Svet za delovne in življenjske pogoje delavcev je opozo-
ril Celjsko mesno industrijo na vrsto pomanjkljivosti v
ponudbi in priporočil dvig kakovosti in popestritev
ponudbe že lani. V zadnjih dveh tednih pa je bilo v prodaji
pretežno globoko zmrznjeno meso, ki je po odtalitvi spre-
menilo izgled in povzročilo veliko negodovanja pri potroš-
nikih. Kot so na Svetu obveščeni, v Celjski mesni indu-
striji odklanj^o zahtevo občinskega inšpektorja, da bi
meso odmrznili v klavnici, da veterinarska inšpekcija to
zahtevo uveljavlja z velikimi težavami in da je bilo nekaj
mesa izločenega iz prodaje ter odmerjenega za predelavo.
To so razlogi, zaradi katerih poziva Svet osnovno organi-
zacijo k poostritvi nadzora ob izdaji mesa in k uresničeva-
ryu vseh ukrepov za ustrezno kakovost mesa v prodaji.
Delavci v Celjski mesni industriji naj bi ugotovili razloge
za nekakovostno ponudbo mesa in o njih tudi obvestili
javnost. Up^mo, da bo poziv zalegel.	MBP
12. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Bazeni postajalo
vse bolj zanimivi
Na celjskem bazenu ob
Ljubljanski cesti se je v ne-
deljo zbrao kar 800 kopalcev.
Čeprav je na obvestilni tabli
pisalo, da ima voda 21 sto-
pinj pa so tisti, ki so se kopa-
li povedali, da jih je imela
morda največ 18. Sončni ko-
lektoiji lajo, plavalci Klima
Neptuna, ki ne morejo treni-
rati v hladni vodi, pa se vozi-
jo na treninge v Titovo Ve-
lenje.
Pri celjskem bazenu so se
v zadrtih lepih dneh izkazali
gostinci Merxa, ki so za ko-
palce pripravili dva okrepčil-
na prostora. Na vrtu hotela
ter pri trafo postaji, ki je po-
sebej zanimiv, saj je name-
njen tudi tistim, ki se kopajo
ali samo sončijo na bregu Sa-
vinje. Sicer pa je celjski ba-
zen odprt vsak dan od 9. do
19. ure. Ob lepem vremenu
obratujejo tudi ostali odprti
bazeni na celjskem območju.
Za marsikoga je obisk baze-
na zaradi pomanjkanja de-
narja pravo nadomestilo za
poletne počitnice.
TV
Prešernovo ulico bodo zaprli
konec meseca
Delavci celjske Komunale, Tozd Ceste-kanalizacije
so te dni že začeli obnavljati komunalne vode v Prešer-
novi ulici v Celju. Pravzaprav gre samo za priprav-
ljalna dela, ko bodo uredih priključke.
Obnove celotne Prešernove pa se bodo lotih 27.
julija, ko bodo uhco tudi zaprh. Takrat bodo zaprti tudi
vsi lokali v tej ulici, zaposleni pa bodo na kolektivnih
dopustih. Delavci CE-KA bodo kopah pribhžno pol-
drugi meter globoko in zamenjali vse dotrajane vode,
ker pa gre za pomembno celjsko ulico, bodo delali tudi
ponoči pod reflektorji, tako da bo ulica zaprta le štiri-
najst dni. Gre za zahtevno delo, vendar pa pri Tozdu
Ceste-kanalizacije zatrjujejo, da mu bodo kos.
Kasneje bodo tudi v Prešernovi uhci položih gra-
nitne kocke, kot že na nekaterh delih celjske peš cone.
S.Š.
Nova mrliška veža
Na Polzeli so s samoprispevkom začeli zbirati sredstva za zgradnjo mrliške vežice. Do
letošnje pomladi se je nabralo toliko sredstev, da so z gradnjo začeh in sedaj ima objekt že
streho. Vežica je projektirana tako, da se lepo ujema s staro kapelico, ki je spomeniško
zaščitena. V objektu so štiri mrliške vežice in drugi prostori, dokončana pa bo do 1.
novembra.
T.TAVČAR
Varovanci na
morju
Varovanci centra za varstvo
in delo Golovec iz Celja so od-
potovah na vsakoletno letova-
le na morje. Letos so si prvič
izbrah Šibenik, ker so pobrate-
ni s tamkajšnjim podobnim za-
vodom. Na letovanju bo 50
oskrbovcmcev z osebjem osta-
lo štirinajst dni. Med drugim si
bodo ogledali tudi nekaj prire-
ditev, ki so v tem času v Šibe-
niku v okviru festivala za otro-
ke. Pozimi bodo varovaci iz Ši-
benika prišh na podobno leto-
varye v okohco Celja. TV
Predsednik Zveze sindikatov Slovenije Žalec Branko
Povše in predsednik skupščine kluba samoupravljalcev
Ivan Vodlan izročata predsedniku sveta KS Andraž,
Srečku Pižornu Listino s plaketo Josip Broz Tito 35 let
samoupra vljanja.
V Andražu so asfaltirali cesto
v preteklih dneh so v An-
dražu nad Polzelo praznovah
svoj krjgevni prznik, v spo-
min na prvo bitko v Andra-
žu, ko sta padla tudi dva par-
tizana. Kot vsako leto so tudi
letos pripravih vrsto kultur-
nih in športnih prireditev,
zaključili pa so s slavnostno
sejo skupščine krajevne
skupnosti in družbenopoh-
tičnih organizacij. O dosež-
kih in načrtih je govoril
predsednik krajevne konfe-
rence SZDL Slavko Pižorn
in poudaril daje letošnja naj-
večja pridobitev odsek asfal-
tirane ceste Dobrič-Andraž
dolg 700 m. Vloženo delo in
asfaltna prevleka sta vredna
več kot 4 milijone dinarjev,
večji del so zbrali krajani s
samoprispevkom, del pa je
primaknila samoupravna
komunalna skupnos Žalec,
medtem, ko so opravih tudi
vehko udarniških ur. Na seji
so podehh priznanja KS, ki
sta ju prejela Ivan Kolšek in
SKIS Žalec, priznanja OF -
bronaste značke Martina Pi-
žorn, Ferdo Krk, Anton Bri-
novšek in Frnc "Rirnšek.
V nedeljo so slovesno pro-
slavili tudi stoletnico po-
družnične šole. Jubilej so
obeležih z bogatim kultur-
nim programom.
TONE TAVČAR
V poletni sezoni bomo prodaja-
li Novi tednik - preko zagreb-
škega VJesnika v naslednjih
krajih:
Vrsar, Savudrija, Umag, Novi-
grad, Poreč, Rovinj, Pula, Reka,
Selce, Labin, Lovran in Opatija
ter na otokih: Cres, Lošinj, Pag,
Krk in Rab.
Gobe rastejo
Gobarji pravijo, da je za ta čas zelo dosti gob v naših
gozdovih. Precej je ajdovcev in gobanov. Teh trojčkov
Monika Jelen iz Polzele, kijih pestuje sicer ni našla, dal jijih
je dedek, se pa lepo vidi kako veliki so v primerjavi z njo.
T.TAVČAR
Delavski svet DO Žična Celje
razpisuje
dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili
1.	vodenje kadrovsko-splošnega
sektorja
2.	vodenje finančno-
računovodskega sektorja
za mandatno dobo 4 leta.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje posebne pogoje:
pod 1:
-	visoka ali višja izobrazba pravne, kadrovsko-orga-
nizacijske ali podobne usmeritve
-	4 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri opravlja-
nju odgovornejših del oz. nalog
-	primeren odnos do samoupravljanja in širša druž-
bena aktivnost
-	sposobnost organiziranja in teamskega dela
-	da predložijo lastep pogled na realizacijo nalog
glede na razvojni program DO;
pod 2:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske usmeritve
-	4 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri opravlja-
nju odgovornejših del oz. nalog na finančno-računo-
vodskem področju
-	primeren odnos do samoupravljanja in širša druž-
bena aktivnost
-	sposobnost organiziranja in teamskega dela
-	da predložijo lasten pogled uresničevanja nalog
glede na razvojni plan DO.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po razpisu na naslov:
SŽ DO Žična, Ipavčeva ulica 20 s pristavkom »za
reizpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Dodatne informacije so zainteresiranim kandidatom
na razpolago v kadrovsko-splošnem sektorju DO
Ipavčeva ulica 20.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Naložbe v posodabljanje proizvodnje
}/ Tekstilni tovarni Prebold dobro poslujejo - S prodajo Izdelkov nimajo nobenih težav.
Ob vedno večjem padanju kupne moči
prebivalcev in kopičenju zalog proizvajal-
cev se lahko v Tekstilni tovarni Prebold
pohvalijo, da nimajo s prodajo svojih iz-
delkov nikakršnih težav. To gre predvsem
na rovaš pravočasnega razmišljanja o pri-
niernih cenah svojih izdelkov. Tako so v
Tekstilni tovarni Prebold v zadnjih letih
prodajne cene primerno zviševali in svo-
jih poslovnih rezultatov niso krojili z ne-
normalno rastjo le-teh.
V Tekstilni tovarni Prebold se zavedajo,
da lahko proizvodnja nemoteno teče le, če
dobijo pravočasno vse potrebne surovine.
Zaradi tega so pri načrtovanju razvoja de-
lovne organizacije upoštevali potrebe po
tem, da sklenejo produkcijsko verigo za ce-
loten proizvodni proces.
Prejšnjo sredo je Tekstilna tovarna Pre-
bold podpisala pogodbo s predstavniki IFC
za dva milijona dolarjev kreditnih sredstev.
Glavnino teh sredstev bodo v Preboldu na-
menili za posodobitev tehnologije, pred-
vsem v novo predilnico.
Sicer pa se v Tekstilni tovarni Prebold
trudijo, da bi tekstilno industrijo širili raz-
vejano. Tako jim ni do koncentracije v Pre-
Prihodnje leto bodo praznik občine Žalec
praznovali v Preboldu. Leta 1986 namreč
praznujemo petdesetletnico spomina na
veliko stavko tekstilcev Slovenije, ki so se
ji solidarnostno priključili tudi v Pre-
boldu^_
boldu, ampak gradijo obrate v nerazvitih
območjih Jugoslavije, kjer je dovolj delov-
ne sile, prebivalci pa imajo težave z zaposlo-
vanjem. Tako je bilo z gradr^o nove predil-
nice v Biogradu na moru, in prav tako je
tudi z načrtovano gradnjo obrata v Shinju,
ki naj bi odprl 250 prostih delovnih mest.
Prav v četrtek so se delavci Tekstilne tovar-
ne Prebold odločali o postavitvi tega obrata
v nerazvitem karlovškem območju. V novi
tovarni v Slunju naj bi izdelovali zaščitna
oblačila.
Izvoz končnih izdelkov
Prodajati svoje izdelke pod tržno Ceno in
za vsako ceno ost^ati na tujem trgu, čeprav
to prinaša delovnim kolektivom ob koncu
leta le rdeče številke - je razvrednotenje
naših izvoznih prizadevanj. Zato se v Tek-
stilci tovarni Prebold prizadevajo, da bi iz-
BI radi obnovili garderobo?
Približno dva meseca je tega, kar so ob
Tekstilni tovarni Prebold odprli tudi novo
industrijsko prodajalno. V tem lično ureje-
nem butiku si lahko kupci ogledajo, pa
seveda tudi po nižjih cenah kupijo, noga-
vice, žensko in otroško konfekcijo ter tek-
stil.
V Preboldu je prodajalna odprta vsak
dan med 6. in 19. uro, ob sobotah pa lahko
v njej nakupujete med 6. in 12. uro.
važali le končne izdelke in jih prodajali po v
tujini konkurenčni ceni. To jim zaenkrat
dobro uspeva, s£u v svojih izvoznih poslih
sodelujejo tudi s tujimi poslovnimi part-
nerji.
Številke, merjene v dolarjih seveda, ki jih
Tekstilna tovarna dosega z izvozgm, niso
tako majhne, da bi v Preboldu lahko mirno
gledali na predlog novega deviznega zako-
na. A dokler bodo v Tekstilni tovarni nemo-
teno oskrbovani z uvoženimi surovinami,
tako dolgo bodo tudi izvažali v takšnem, ali
pa še povečanem obsegu kot doslej.
Delo v štirih Izmenah
v letošnjem letu delajo v preboldski pre-
dilnici v štirih izmenah. Notranjih rezerv ni
več in tako lahko obseg proizvodnje pove-
čujejo le z višjo storilnostjo delavcev. V šti-
rih izmenah, torej tudi ob nedeljah in praz-
nikih, bodo delavci Tekstilne tovarne Pre-
bold delali še približno eno leto. V tem času
n^ bi dokončali obnovo tehnologije v pre-
dilnici.
Sicer pa v Tekstilni tovarni Prebold vla-
gajo denar prav v posodabljanje tehnologije
in ne več v gradnjo prostorov. S tehnološko
zastarelo opremo lahko delovne organizaci-
je v tekstilni industriji le capljajo za ostahmi
proizvajalci, saj ne dosegajo potrebne kako-
vosti, prav tako pa tudi ne morejo povečeva-
ti obsega proizvodnje.
Kadrovska politika
v Tekstilni tovarni Prebold želijo v kar
najkrajšem času iz svoje »osebne izkaznice«
odpraviti postavko nekvalificirani delavec.
Zaradi tega so v okviru delovne organizacije
pričeli s strokovnimi tečaji visoke kvalifika-
cije za vse delavce, kr nimajo potrebne izo-
brazbe. Na teh tečajih se bodo usposabljah
delavci iz tekstilne in mehanske usmeritve.
tako da bodo kasneje v Tekstilni tovarni
lahko pripravili tudi izobraževanje pete zah-
tevnostne stopnje.
Sicer pa skrbijo za načrtno kadrovsko po-
litiko v Tekstilni tovarni Prebold tudi tako,
da se povezujejo z osnovnošolci preboldske
šole. Na tamkajšnji osnovni šoli vodijo de-
lavci iz Tekstilne tovarne osem krožkov in
tako pomagajo pri poklicnem usmerjanju.
Seveda pa samo sodelovanje v poklicnem
usmerjanju na osnovni šoli ni dovolj. V Tek-
stilni tovarni Prebold razpišejo letno več
kot petdeset kadrovskih štipendij, še vedno
pa ostaja nekeg nepodeljenih za mehansko
usmeritev. Vse tako kaže, da so fantje osmih
razredov osnovne šole še Vedno prepričani,
da v tekstilni industriji ni prostora za moško
delovno silo...
Oddih ob morju za vse delavce
če kje, potem se prav gotovo v Tekstilni
tovarni Prebold nihče ne more izgovarjati,
da si letnega oddiha ne more privoščiti.
Dnevni penzion v obmorskih počitniških
domovih oziroma počitniških prikolicah bo
letos delavce Tekstilne tovarne veljal le od
225 do 450 dinarjev. N^dražja različica de-
setdnevnega letovanja za štiričlansko druži-
no delavca Tekstilne tovarne bo letos stala
le 18 tisoč dinarjev, to pa je ob letošnjih
»morskih« cenah zelo ugodno. Kar poglejte
si letošnje turistične prospekte!
Sicer pa skrbijo za dopustovanje preko
leta. Tekstilna tovarna Prebold ima za svoje
delavce na voljo zmogljivosti v depandan-
sah na Golteh, pripravljajo pa tudi nekaj
prostih mest v Pristavi pri Podčetrtku.
In še na nekaj niso pozabili v Preboldu.
Skrb za zdravje in dobro telesno počutje
delavcev je našla v razvojnih programih de-
lovne organizacije pravo mesto. Tako v so-
delovar^u z zdraviliščem v Topolšici pri-
pravljajo enotedenska okrevanja pod zdrav-
stvenim nadzorom.
Načrt za letošnje leto:
Letos bodo v Tekstilni tovarni Prebold
izdelali 17 milijonov tekočih metrov tka-
nin in nekaj manj kot 26 milijonov parov
nogavic, s tem pa bodo tudi približno za
milijardo in pol dinarjev presegli načrto-
vanih 6 milijard dinarjev celotnega do-
hodka.
Izvoz Tekstilne tovarne Prebold bo v le-
tošnjem letu prav tako nekoliko višji kot
je bil lani. Načrtujejo, da bodo ob koncu
leta lahko v svoja Hnančna poročila zapi-
sali izvoz 7 milijonov dolarjev.
V Tekstilni tovarni Prebold je zaposle-
nih 1800 delavcev. Povečanje proizvodnje
in vse pomembnejše mesto Tekstilne to-
varne v slovenskem gospodarstvu se kaže
tudi v tem, da se preboldski tekstilci ved-
no hitreje vzpenjajo po lestvici dosežene-
ga dohodka posameznih delovnih organi-
zacij. Predlani so zasedli 118. mesto, lani
pa že 104. In kot kaže, bodo letos pristali
okoli stotega mesta ali še malo višje.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Agrosovi stroji za napredek v kmetijstvu
Najnovejši dosežek: kombajn za žetev žitaric in dvoredni silažni kombajn. Na sliki je
dvoredni silažni kombajn.
SOZ'D AGROS predstavlja danes močno reprodukcijsko celoto, ki združuje osem tovarn kmetijskih
strojev m Agrotehniko-Grudo kot trgovmsko organizacijo zdruzenega dela. Specializirana velikoserijska
proizvodnja AGROS kmetiiske mehanizacije, ki obsega vec kot 100 različnih priključnih m samohodnih
agregatov, je sposobna zadovoljiti najzahtevnejše domače in sv.etovne kupce.
-	Letna proizvodnja znaša 100.000 kosov v vrednosti 18,5 milijarde dinarjev
-	Agros izvozi 15 odstotkov svoje proizvodnje v vrednosti 18 milijonov dolarjev
-	Zaposlenih je 4000 delavcev, od tega 300 visoko strokovno usposobljenih.
To je potencial, ki je zrastel v desetletju uspešnega povezovanja slovenske industrije mehanizacije v
SOZD AGROS.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Tople vode nI
Pismeno in telefonično
smo že neštetokrat obveščali
pristojne tovariše na Samo-
upravni stanovanjski skup-
nosti in Gradisu o problemu,
ki nas žre že skoraj leto dni.
Gre za toplo vodo, ki je sko-
raj ni, prihajala le z vmesni-
mi presledki, tohko, da ohla-
di vročo kri, Vsi stanovalci
bloka na Milčinskega 13 in
14 smo ves čas upah, da se
bo stvar uredila. Pred kon-
cem lanskega leta smo dobii
toplo vodo v kopalnice, šele
okrog novega leta v kuhinje
in to v glavnem mlačno, ne
toplo vodo. Temperatura je
takšna, da se komaj da kaj
delati. Nsg ne omenjamo
mladih družin, malih otrok,
dovolj je, da nam takšno sta-
nje s toplo vodo povzroča
dodatne stroške zeiradi ogre-
vanja. Mešanja tople in hlad-
ne vode ni, kar spet pomeni
strošek zaradi povečane po-
rabe - kohčine tople vode.
Spomnimo nso na dni, ko
ni bilo ne ogrevanja ne tople
vode, Kdo bo povrnil stro-
ške? obljube ne polnijo
žepov.
Mera je polna, prekipelo je
tudi najbolj potrpežljivim.
Vsem je znano, da gre za ne-
ko napako. Izgovori in prela-
ganja krivde od ene na drugo
ustanovo pa nas dobesedno
ne brigajo več. Zd^ ne za-
stavljamo prošnje, temveč
zahtevo, da se problem reši v
določenem roku, sicer se bo-
mo pogovarjali samo še pre-
ko pristojnega sodišča z zah-
tevo po odpravi napake in po
povrnitvi celotnih stroškov
ogrevanja vode za ves čas,
saj naš blok do zdaj praktič-
no tople vode sploh ni imel.
Dovolj dolgo nam je bilo
jasno in razumljivo, da so pri
novogradnji pač napake. To-
da leto dni je čas, ko odgo-
vorni že lahko sprevidijo, da
plačujemo, česar ni in kar je
po zdravi pameti in vsakerš-
nem pravu kraja denarja ob-
čanom. Brez zadržkov smo
vmih tudi zadnji račun, ki
smo ga dobili za popravilo
grelcev v naši podpostaji. Ta
račun ni prvi, je pa zagotovo
zadnji, si^ nas je izučilo, da
potrpežljivo plačevanje stro-
škov takšnih in podobnih
napak ne odpravi.
VIDA DANILOVIČ,
za HS Milčinske - 13 in 14
Celje
Kdai topla voda
Na osnovi pritožbe hišne-
ga sveta Milčinskega 13, 14 s
Hudinje v zvezi z nezadostno
pripravo tople vode v objek-
tu niz E Hudinja sporočamo,
da je že naročena sanacija
del v podpost^i.
IzvcOalec je dela izvedel
skladno s projektom, vendar
se je kasneje ugotovilo, da
moč električnih grelcev ne
ustreza, zaradi česar je bil
podan predlog za povečanje
moči električnih grelcev.
Problem se je pojavil po
koncu kurilne sezone, oziro-
ma priprave sanitame vode z
grelci, ki so bih večkrat v ok-
vari, kar pa je predmet vzdr-
ževala. Za čas kurilne sezo-
ne nimamo podatkov za sla-
bo ogrevano vodo, sistem je
brezhibno deloval.
Podpostaja objekta je bila
zapisniško predana uprav-
Ijalcu 19. 2. 1985. Ob sodelo-
vanju nadzorne službe, izva-
jalca in upravljalca je bil
opravljen preizkus. Potek
gretja smo spremljali 20 dni,
iz povzetkov ni bilo možno
točno ugotoviti vzroka neza-
dostne priprave tople vode
pri nekaterih strankah.
Na zadnjem posvetu, 8.
maja, je projektant sprejel
obveznost, da pripravi vso
potrebno dokumentacijo za
povečanje moči električnih
grelcev, kar smo tudi izvršili.
Kot odgovomi izvegalci smo
dela strojnih instalacij izva-
jah po projektu in s strani
nadzorne službe ni bilo pri-
pomb.
Takoj smo ukrepah za reši-
tev problema in sicer s pri-
dobitvijo projektov, soglasij
in zbiranjem ponudb za sa-
nacijo, zato hišni svet Milčin-
skega 13 in 14 prosimo za
razumevanje.
ALBERT PRAPROTNIK,
Gradiš, Celje
»Strokovnjaki«
Iz Hmezada
Pred časom je vinogradni-
ke na Šmarskem obiskal
»strokovnjak« za vinograd-
ništvo iz KK Šmarje pri Jel-
šah. Pregledal je vinograde
in svetoval, da porežemo trs-
je do tal ali ga celo posekamo
in na novo zasadimo. Takš-
nega »strokovnjaka« nismo
poslušali, ampak smo vino-
grad obrezah tako kot vsako
leto. Rezultat je tak, da vsak
trs lepo žene in upamo, da bo
pridelka dovolj, če ne bo
kakšnih drugih naravnih ne-
sreč. Kakšen pa bi bil rezul-
tat, če bi poslušali »strokov-
njaka«. Prihodnje leto bi lah-
ko vložili velika sredstva v
obnovo vinogradov in spet
čakali na nov pridelek.
Menimo, da se bodo mora-
li ti »strokovnjaki« še kako
poglobiti v strokovno, neka-
teri zapustiti tudi delovna
mesta in jih prepustiti spo-
sobnejšim kadrom, če hoče-
mo v kmetijstvu, da nas
kmetov ne bo zapeljalo tako
daleč, kot so prišli v družbe-
nem sektorju.
Za vzor bi radi omenili ko-
operanta Jožeta Tojnka iz
Sp. Tinskega, ki si je v treh
letih vzreje kokoši nesnic pri
eni farmi prihranil še za dm-
go, seveda s kreditom. Kako
pa je na farmi Hajnsko? V
treh letih so si nakopali veli-
ke izgube. Kje so vzroki? Z
našimi dragocenimi sredstvi
se gospodari tako, da gre vse
v nič. Ne razumemo, kako
more kombinat s tolikšnimi
strokovnjaki priti tako daleč.
Priporočamo, da se KK
Hmezad Šmarje bolj posve-
ča svoji panogi - kmetijstvu
in se marp ukvarja z vsem
drugim, ki sploh niso v nje-
nem interesu (kovinarstvo
na primer).
Predlagamo tudi boljšo
strokovno službo, ki bo zna-
la kmetom svetovati in jim
djgati napotke, ki bodo re-
zultat dela in vzgoje. Pa še
to: če pride kmet sam po na-
svet, prosimo, naj ga sprej-
mejo svetovalci tako kot se
spodobi in ne tako, da ne veš
ali bi kaj vprašal ali pa kar
odšel.
Pred leti so bih na teh me-
stih pravi strokovnjaki, ki so
znali svetovati, pa so morah
menjati delovna mesta.
F. P.
(naslov v uredništvu)
Nezadovoljna s
sobo
7. maja sem potom zdrav-
stvene komisije ZB NOV na-
stopila 14-dnevno zdravlje-
nje v zdravihšču Dobrna. Z
zdravljenjem sem bila zado-
voljna, s sobo pa ne. Že ko
me je ob prihodu receptor
kritično pogledal in se mi ci-
nično nasmihal, sem opazila,
da nekaj ne bo v redu. Ver-
jetno mu nisem bila simpa-
tična, ker nisem več mlada
in tudi ne gosposka dama
ampak čisto navadna kmeč-
ka ženska. Pri njem sem do-
bila listek sobe številka 53 v
starem zdravihšču. Čeprav
sem prosila, da bi stanovala
v hotelu in bi doplačala razh-
ko v ceni, mi ni ustregel, še
več, odslovil me je na grob
način.
Ko sem prišla v sobo, sem
obstala kar na pragu. Vehka
je bila za štiri in v ryej so bile
tudi štiri postelje s starodav-
nimi slamnatimi žimnicami
in v slabem stanju. Soba je
bila brez okna, steklo je le na
vratih. Poleg omar, nepri-
mernih za obleke, je stal sta-
rodaven umivalnik, straniš-
če je na drugem koncu hod-
nika. Kaj neprimerno biva-
nje za žensko, saj se zvečer
nisem imela kje umiti in tudi
ne kje posušiti kopalk.
Stanje sem hotela nasled-
nji dan izboljšati in šefico re-
cepcije sem prosila, naj me
prestavi v hotel, v enopo-
steljno sobo, kije bila trenut-
no še na voljo. Dosegla ni-
sem nič, s^ mi je pojasnila,
da mora to sobo oddati ti-
stim, ki hodijo z berglami,
jaz pa da lahko hodim po
stopnicah, ker imam zdrave
noge (prav zaradi nog pa mi
je zdravniška komisija odo-
brila zdravljenje). Pri tem ni-
sem mogla mimo očitka si-
cer prijazne šefice recepcije,
da ima za Nemce in Fince
dmgačen odnos kot za nas,
ki smo pustili svoje zdravje
pri osvoboditvi domovine.
Do kdaj bomo morah borci
NOB mirno gledati privilegi-
je ljudi, ki so nam bih nekoč
sovražniki?
MILKA ŠUSTER,
Štore
Kdal bo asfalt
Med bloki v Zrečah na Ce-
sti na Roglo 21 - 19 - 17,17 a,
b in C, ki so bih zgrajeni med
leti 1976 in 1978 še nimamo
asfalta. Stanovalcem nika-
kor ni jasno, zakaj ravno teh
šest blokov še nima asfaltira-
ne poti, saj im^o asfalt vsi
bloki, ki so bili zgrajeni poz-
neje, pa tudi okolje so tam
uredili. Gradil je celjski In-
grad, investitor pa sta bila
Unior in Comet Zreče. Vsi
stanovalci teh blokov prosi-
mo, da bi rešili ta problem.
Predolgo se že vleče ta zago-
netka.
ANTON ŠTABE,
Zreče
Potok uničil
cesto
Hudo neurje, kije 16. maja
letos pustošilo v šentjurski
občini, je doseglo tudi Sveti-
no in zaselke proti Reki pri
Laškem. Nad Polšnico in Pa-'
dežami se je utrgal oblak.
Voda je z bregov odnašala
les, dračje in kamenje in v
Padežah zajezila potok, po-
tem pa neovirano pustošila
po dolini. Poplavljenih je bi-
lo precej travnatih površin.
Lokalna cesta pa je v dolžini
pribhžno 150 metrov pov-
sem uničena. Dan po ne^u
si je škodo ogledala komisija
in jo tudi ocenila. Krajani, pa
tudi cestarji smo pričakova-
h, da bo padla komanda, naj
popravimo cesto. Namesto
tega pa so zaprh cesto za ves
promet. Od 16. m^a pa do
23. junija, ko to pišem, ni ne
duha ne sliiha o kakšnem
popravilu. Menda ni denarja.
Vesel bom, če bo med ča-
som, ko bo pismo čakalo na
objavo, cesta že popravljena.
Skoda na cesti bi bila še
veliko večja, pa so to prepre-
čih krajani. Odprli so zajeze-
no strugo, da je po njej spet
stekla voda. Potok pa je zdžo
poln dračja, blata in gramo-
za. Pristojne in odgovorne bi
rad opozoril, da je potok nuj-
no potrebno čistiti, saj bi
morebitni močan naliv po-
plavil vso dolino in škoda bi
bila velika. Preprečimo, do-
kler še ni prepozno.
Na koncu bi še rad opozo-
ril na napačno rabo krajev-
nega imena. Namesto Polš-
nica piše na hišnih številkah
Požnica. Eden od krajanov
je pripomnil, da bi bilo naj-
bolj pravilno, če bi kraj ime-
novah Poznica. Zato, ker so
vedno prepozni, ko naj bi od
dmžbe dobili kakšno
pomoč.
LEOPOLD MAČEK,
Kladje
Neža inšpekciji
Na članek Bodeča neža sa-
nitarni inšpekciji, ki je bil
objavljen v NT 20. 6. 1985 da-
jemo naslednje pojasnilo:
V komisijskem pregledu
in razpravi, ki je bila pred
pričetkom turističnega ted-
na kot turistične prireditve v
Celju, je sodelovala tudi
služba sanitarne inšpekcije
občine Celje. V tem postop-
ku ni bilo govora o nudenju
kmečkih jedi v okviru po-
slovnega predmeta. Po zako-
nu o zdravstvenem nadzor-
stvu nad živih, ki velja za re-
publiko Slovenijo, je prodna
živil na stojnicah, ki niso
stalno prodajno mesto dovo-
ljena, če so zagotovljeni do-
ločeni pogoji. Stranke mora-
jo pridobiti pri pristojnem
upravnem organu dovolje-
nje za takšno prodajo živil.
Za izd^o dovoljenja za pro-
dajo živil zunaj prodajnih
prostorov je potrebno so-
glasje sanitarne inšpekcije,
za prodajo živil živalskega iz-
vora pa tudi poprejšnje so-
glasje veterinarske inšpekci-
je. Za kramarski sejem, ki je
bil v času turističnega tedna,
smo na sanitarno inšpekcijo
dobili tri vloge za poprejšnje
soglasje za nudenje živii zu-
n^ poslovnih prostorov. V
vseh primerih smo izdali po-
zitivno soglasje k dovoljenju
za nudenje živil na stojnicah
kramarskega sejma. Sanitar-
na inšpekcija redno upošte-
va pri teh soglasjih epidemi-
ološko prognozo strokovne
higienske službe pri ZC Ce-
lje, tozd Zavod za socialno
medicino in higieno o giba-
nju nalezljivih - predvsem
črevesnih bolezni in infekcij.
Dmgih upravnih ukrepov
sanitame inšpekcije občin-
skega inšpektorata ni bilo -
niti očitane prepovedi pro-
daje živil.
STANE PRELOŽNIK,
Sanitarni inšpektor Celje
Ob prazniku občine Žalec ter Dnevu
borca čestita vsem delovnim ljudem
in občanom, poslovnim prijateljem,
kupcem ter bralcem Novega tednika
in Radia Celje tudi kolektiv trgovske
organizacije združenega dela
Savinjski magazin Žalec!
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	ZA MILION GODINA - YU ROČK MISIJA
2.	WE ARE THE WORLD - USA FOR AFRIKA
3.	KAMION-OK
4.	TOGETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO
MORODER WITH PHILIP OAKEY
5.	MARGARETA-GLOBUS
6.	NAVALI NAROD NA GOSTILNE - JANEZ BONČINA
BENČ
7.	GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
8.	EVERY TIME YOU GO AWAY - PAUL YOUNG
9.	I LOVE YOU - ČUDEŽNA POLJA
10. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1.	ČEZ PLOT-ŠIK
2.	DEKLE POVEJ - SLAK
3.	ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO
4.	NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
5.	SONCE SIJE ZA VSE LJUDI - DOVŽAN
6.	DOLGE CESTE - OGLARJI
7.	NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
8.	KJE HODIŠ OČKA - KUMER
9.	POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL - HENČEK
10. MAMICA - MATIJA SLAK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica domačih melodij
izvajalec_
ime in priimek
naslov_
Nagrajenca: Jožica Osolnik, Pavšičeva 6, 61107 Ljubljana
Peter Si košek, Pečavnik 50a, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 4. 7.: NI SPO-
REDA.
PETEK, 5. 7.: 8.00 Poročila,
8.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga po-
ročila, 9.30 Žveplometer, 10.00
Zaključek sporeda, 15.00 Poro-
čila, 15.10 Obvestila, 16.00 Če-
stitke in pozdravi, 16.30 Šport
ob koncu tedna, 17.00 Kronika,
17.15 Mladi mladim, 18.00 Zak-
ljuček sporeda.
SOBOTA, 6. 7.: 8.00 Poroči-
la, 8.05 Dopoldne z vami, vmes
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga
poročila, 9.05 Kuharski koti-
ček, 9.15 Koledar prireditev,
9.30 Filmski sprehodi, 10.00
Zaključek sporeda, 15.00 Poro-
čila, 15.10 Obvestila, 16.00 Če-
stitke in pozdravi, 17.00 Kroni-
ka, 17.15 Lestvica zabavnih
melodij, 17.45 Kulturni feljton,
18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 7. 7.: 10.00 Poro-
čila, 10.10 Obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 10.45 Vedno
lepe melodije, 11.00 Žveplome-
ter (ponovitev), 11.30 Kmetij-
ska oddaja, 12.00 Poročila,
12.15 Literama oddaja, 12.30 Iz
domačih logov, 13.00 Čestitke
in pozdravi, 15.00 Zaključek
sporeda.
PONEDELJEK, 8. 7.: 8 00
Poročila, 8.05 Športno dopold-
ne, vmes ob 8.30 Obvestila,
9.00 Druga poročila, 10.00 Zak-
ljuček sporeda, 15.00 Poročila,
15.10 Obvestila, 16.00 ČesUtke
in pozdravi, 16.30 Reportaža,
16.45 Nove plošče, 17.00 Kroni-
ka, 17.15 Lestvica domačih viž,
17.45 Športni pregled. 18.00
Zaključek sporna.
TOREK, 9. 7.: 8.00 Poročila,
8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga po-
ročila, 10.00 Zaključek spore-
da, 15.00 Poročila, 15.10 Obve-
stila, 16.00 Čestitke in F>ozdra-
vi, 16.30 Srečanje z leti, 17.00
Kronika, 17.15 Iz arhiva resne
glasbe, 17.45 Iz delovnih orga-
nizacij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
SREDA, 10. 7.: 8.00 Poročila,
8.05 Dopoldne z vami, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga po-
ročila, 9.30 Koledar prireditev,
10.00 Zaključek sporeda, 15.00
Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz
krajevnih skupnosti, 16.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe,
17.00 Kronika, 17.15 Glasbene
vzporednice: Jetro Tuli - 3. od-
daja, 17.45 Aktualno, 18.00
Zaključek sporeda.
18. STRAN - NOVI TEDNIK

Helmut Konrad, Roif in Teddy Bear
čakalo na Jugoslovansko državljanstvo
Kanadski Čeh želi po dveh letih bivanja prinas ostati za vedno v Lučah
Da so Luče s svojo okolico res pravi kraj, kjer bi mar-
sikdo rad preživel jesen svojega življenja, mi je bilo znano
že prej, a kako in zakaj je tja zešel Helmut Konrad, mi
seveda ni bilo jasno vse do najinega srečanja. Tudi v matič-
nem uradu občine Mozirje, kjer sem bil pred najinim pogo-
vorom, kaj bistvenega nisem izvedel, dobil sem le nekaj
osnovnih podatkov: Helmut Konrad,upokojen inženir arhi-
tekture, rojen 26. 12. 1911 v Kunšperku, ČSSR, stanuje v
najeti hiši Luče 76, kanadski potni list, zadnje bivališče
Calgary-Kanada. Skopi podatki sicer, ki pa so le še pove-
čali mojo radovednost.
Z malce treme, predvsem zato, ker nisem vedel ali se bo
pripravjem pogovarjati, sem ga čakal v penzionu Raduha,
kamor najpogosteje zahega in kjer se tudi hrani. Kanadčana,
pa četudi mu je to krušna domovina, najlažje spoznaš, če je
oblečen v sr^co, potiskano z javorjevimi listi, a Helmut je že
toliko Slovenca, da ga po tem nisem mogel prepoznati. Izdali
so ga njegovi dolgi sivi lasje in obraz, ki mu je svoj pečat
vtisnilo nekajletno življenje na farmi v Calgariyu. Življenje v
preriji bi lahko rekel, s^ Calgary leži v kanadski prerijski
zvezni državi Alberta. Moj strah je bil odveč, Helmut Konrad
se je bil z veseljem pripravljen pogovarjati o tem, kaj ga je
pripeljalo v Jugoslavijo. Za uvod pa, tovariš Konrad, kaj
boste popili?
»Beli spricer,« odvrne in mi tako že v začetku da vedeti, da
že izpolnjuje enega bistvenih pogojev za pridobitev držav-
ljanstva. Če je za Švicarje to pedantnost, je za nas gotovo
brizganec. To, da mu šumniki kljub slovanskemu poreklu
nekako ne gredo z jezika, mu bodo merodajni za dodelitev
državljanstva verjetno že odpustili.
Od Kunšperka do Luč
»Po rodu sem Čeh, na Češkem, v Pragi, pa sem tudi diplo-
miral na arhitekturi. Ker po vojni doma ni bilo dela, pa tudi
zato, ker sem želel videti svet, sem odšel čez veliko lužo,
najprej v Ameriko, kjer sem si poiskal delo na zahodni obali,
v San Franciscu, pa kasneje v Los Angelesu. Tudi v
Hollywoodu sem delal. Poprijel sem za vsako delo, nisem le
načrtoval. Težko je bilo za delo in tako je še danes. Veste v
kapitalizmu je talio. Ko iščeš delo ti rečejo da te sicer ne
rabijo, da pa lahko začneš delati že naslednji dan. Pri tem ni
važno kdo si in kzg si, temveč kakšen profit boš ustvaril.
V ilustracijo, kako težko je za delo, lahko povem, daje moj
prijatelj, arhitekt, kasneje ko sem bil že v Kanadi, poslal 450
prošenj na različne naslove od Nove Škotsko do Britanske
Kolumbije, pa ni dobil dela.« Kar nekako zaneslo ga je pri
opisu življenjepisa, a nič čudnega, saj je odnos delodajalca do
delavca v kapitalizmu tudi eden vzrokov, da je po toliko letih
zapustil Kanado. Mimogrede, teh vzrokov je še šestnajst, a o
nekaterih od njih kasneje.
Helmut Konrad je v Ameriki nazadnje delal za ameriško
armado. Za nekaj časa se je preselil v Zvezno republiko
Nemčijo, kjer je v Fankfurtu in Heidelbergu načrtoval
kasarne, kantine in stanovanjske bloke za ameriške vojake in
njihove družine. V Nemčiji se je tudi poročil, z ženo, sicer
Židinjo pa je potem ko se je naveličal enoličnega dela za
armado, odšel v Kanado. Najprej na zahodno obalo v
Vancouver, kasneje pa v Montreal in Calgary, kjer je kupil
manjšo farmo s 16 hektari zemlje (za kanadske razmere je 16
hektarov malo). Tak(y po upokojitvi je začel razmišljati o
vrnitvi v domovino. Že 1955. leta, po ženini smrti, je ostal
sam, brez bližnjih sorodnikov, tudi nekaj prijateljev, ki jih je
še imel v Kanadi, ga tam ni moglo zadržati. Hotel se je vrniti
na Češko, od koder pa so mu sporočili, da zaradi tega, ker je
predolgo živel v tujini, ne more dobiti češkega državljan-
stva.« Kot turist v svoji domovini nisem hotel živeti, zato sem
raje poiskal drugo možnost. Na jugoslovanski ambasadi v
Ottawi sem izvedel, da bi lahko po treh letih bivanja pri vas
dobil jugoslovansko državljanstvo. Da sem se sploh odločil
za Jugoslavijo in Slovenijo pa je precej prispeval moj sosed v
Calgaryu, Slovenec, ki mi je dostikrat pripovedoval o vaši
deželi,« je o svoji odločitvi pripovedoval Helmut Konrad.
»Pa ste tudi sicer v sredstvih obveščanja že prej k^ dosti
slišali o Jugoslaviji?«
»Zelo malo. Sicer pa, če bi verjel vsemu tistemu, kar lahko
v Kanadi preko medijev množičnega obveščanja slšiš o soci-
alističnih in komunističnih deželah, ne bi prišel sem. Pri vas
bi namreč, sodeč po tistem kar lahko v Kanadi čuješ in
prebereš, morale biti vaše vode umazane, pri vas ne bi smelo
biti ne hrane, ne vsega ostalega. Čudno da sem se potem jaz,
ko sem prišel sem, takoj tako zredil, da sem moral v Rogaško
na hujšanje. Hudo je to, da morajo imeti ljudje zaradi propa-
gande tako popačene predstave o tem našem svetu. Na žalost
je še vedno tako, da človek, dokler nečesa ne vidi, v to tudi ne
verjame. A jaz tudi prej nisem verjel lažem, saj sem bil član
komunistične stranke. Kljub temu pa sem bil še bolj presene-
čen nad lepoto Slovenije in vsem prijetnim kar sem tu do-
živel.«
Rolf in Teddv Bear
Preselila sva se v njegovo m^hno hiško sredi Luč, ki jo je
Helmut Konrad vzel v najem. Kako je pravzaprav iz Prage
preko Hollywooda, Frankfurta, Montreala in Calgarya pri-
spel ravno v središče Luč?
»Ko sem prispel v Ljubljano sem se pri Kompasu pozani-
mal za miren kraj, kjer ne bom imel pred očmi veliko »Grin-
gov«, ki sem jih gledal vse življenje (vzdevek Gringo in
Gringo land uporablja Helmut Konrad za Amerikance in
Ameriko, povzel pa gaje po prijateljih s Kube). Priporočali so
mi kmečki turizem. Tako sem se znašel tu blizu, v prelepem
Robanovem kotu, na kmetiji Nine Vršnikove. Več kot dva
meseca sem bil pri njih, potem pa mi je Nina Vršnikova z
oglasom v Kmečkem glasu pomagala najti to hišo. Moram
reči, da bi pri Vršnikovih še kar ostal, a s^ veste da to ne gre,
pa tudi Folf in Teddy Bear sta bila verjetno že malce nad-
ležna.«
Ob Rolftu in Teddy Bearu sem bil naenkrat kar malce v ''
zadregi. Na občini namreč nisem dobil podatkov, da bi Hel-
mut Konrad s seboj pripeljal še kakšna prijatelja, sploh pa mi
ni šlo v glavo, da bi pripeljal s seboj medveda (bear-angl.
medved). Gostitelj me je hitro rešil zadrege, a takoj spet
spravil v drugo. Pravzaprav je bil to drugi strah. Ko je namreč
odprl vrata sosednje sobe sta v dnevno sobo planili mrcini, za
moje pojme malce preveliki za psa, veliki nemški ovčar Rolf
in 11 let stara sterilizirana psica (to sem zvedel kasneje)
Teddy Bear. Naj mi kinologi oprostijo, ampak pasmo psice
sem si pozabil zapisati. Vsekakor sta bila oba kužka zelo lepa,
še najbolj všeč pa sta mi bila, ko ju je gospodar spet zaprl v
njun prostor. Šveda šele potem, ko sta ovohala moje teniške
in ko smo naredili skupinski portret, (brez dame).
Ne, ne, Indijanec pa nisem
In kako so Helmuta sprejeli Lučani?
»Pri vas so n^boljši ljudje na svetu. V začetku sem se
malce bal, s^ nisem poznal tukajšnega načina življenja. Skr-
belo meje tudi, ker sem videl, daje precej ljudi vernih, jaz pa,
sem ateist. A kmalu sem spoznal, da ni važno kaj si, ali si
komunist ali katolik, s£0 so vsi prijatelji. Sosed pozna soseda,
ne tako kot v mnogih krajih, kjer sem živel in je sosedu figo
mar, k^ se dog^a za sosednjimi vrati, in ki mu je vseeno ali je
tisti, ki živi le nekaj metrov proč, sploh še živ. V Lučah sedaj
že skor^ vsakega poznam, večino res le na videz, a imam
občutek, da smo prijatelji. Pa mir je, takšen mir, ki si ga
človek na starost lahko le želi. V Calgaryu ni bilo miru niti na
farmi. V njeni bližini je namreč vojaško letališče in vsak dan
so mojo hišo preletavale eskadrile letečih trdnjav B-52. Ben-
cinske rezervoarje so spuščali kar na mojo zemljo. Če sem se
pritožil? Seveda, a le da sem si dal duška. Komu pa se naj
pritožim, Trudeau, ki je to odobril?«
Helmut Konrad ima še danes polna ušesa nadležnega
zvoka letečih trdnjav in spomine na vibracije, ki so rahljale
zidove njegove hiše. Tudi to je eden vzrokov, da je zapustil
Kanado, pri tem pa tudi omenja, da so ga kot člana komuni-
stične stranke nadzorovale CIA, FBI in kanadska policija,
mu odpirali pisma, ga fotografirali s teleobjektivi. Pravi, da bi
lahko komunistični stranki mnogo bolje koristil, če ne bi bil
njen član. Bolj pa je lahko koristil drugim revolucionarnim
gibanjem. Tako je, podobno kot mnogi kanadski komunisti,
finančno podpiral kubansko revolucijo. Zato ga je z nekate-
rimi ostalimi, sprejel tudi Fidel Castro, leta 1961 pa se je
lahko rokoval tudi s Che Guevaro.
Tudi Helmut ima v sebi nekaj revolucionarnega. Ne zradi
njegove finančne podpore Kubi ah zato ker je v svojih poznih
letih s transparentom v roki demonstriral proti namestitvi
raket v Kanadi, izdaja ga obraz, vihravi lasje in predvsem
razburjenost, ko govori o krivici v svetu. A lučki otroci gle-
dajo nanj drugače. Pravijo mu Indijanec, ker malce po videzu
res spominja na indijanca.
»Ah veste, da tukajšnji otroci menijo, da ste indijanec?«
»Vem, vendar, ne, ne, indijanec pa nisem. Morda bi bil, če
bi kakšen teh, še preden je Krištof Kolumb odkril Ameriko,
odkril Češko.«
One Denver Piace
A naš novi Lučan je vendarle po poklicu arhitekt. Skl^
niče načrtov, ki jih je prinesel s seboj in ki mi jih je ra^
ga spominjajo na nebotičnike, hotele, stanovanjske zgr;~
ki jih je načrtoval v Evropi, Ameriki in tudi drugod. Pa
bo to blagovni center v Novem Sadu ali nakupovalni cer'
Kuala Lumpurju, ali luksuzni hotel Bermudiana na Bf
dih ali samo »navaden« 26 nadstropni hotel v Montreai
recimo češki konzulat v Montrealu in stadion za 30 tisoi ,
na Kubi. Tudi sam ne bi verjel, če Helmut Konrad f
originalnih načrtov ne bi imel svojem arhivu tudi izrezk
ameriških, angleških, nemških časopisov o avtorstvu, i
objektov, na primer hotel na Bermudih, je projektiral si
tudi nadzoroval gradnjo, večino pa v sodelovanju z osti
kolegi v montrealski firmi, ki jo je zastopal. Najpogost(
bil zadolžen za eksterierje - zunanje podobe objekt«
nekaj za ljubitelje Dinastije. Helmut Konrad je izobli)
videz nebotičnika, sedeža denverskih TV (in tudi sicer),
nih mogotcev, ki ga gledalci te tako (ne)priljubljene nad
vanke lahko občudujejo v »špici« Dinastije. Pokazali
načrte nebotičnika, ki se v izvirniku imenuje One De
plače in mi razložil, da bi moral poleg njega stati še nj,
dvojček. A tega zaradi pomanjkanja sredstev (samo gra
obstoječega je stala 50 milijonov dolarjev) niso zgradili.?
dar, gled^ce Dinastije bolj zanimajo Blake in ostali, ne
tako pa so arhitekti upoštevani tudi v Ameriki: »Povedi;
že, da je tam čez lužo najpomembneje, kaj boš ti neki j
ustvaril. Meni je bilo še posebno težko, ker imam pr^
torej evropsko šolo, ki je v Ameriki in Kanadi ne cenijo. 1
bi jo pa, s^ stena nobene hiše ne sme biti debelejša \
centimetrov. Si lahko predstavljate tole hišo, v kateri st
in ki ima zidove debele najmanj 25 do 30 centimetr
takšnimi stenami? Hočem povedati, da sem pač moral č
tisto, kar so mi naročili in kar je po predpisih.«
Kaj dela Helmut Konrad v Lučali
Ob sedmih vstane in pelje psa na sprehod ter kopa
Savinjo (vsak dan, tudi pozimi). Nato kupi Delo ter s pon
slovarja kaj prebere. Dopoldan gleda TV v šoli, ker je to
odličen program in se lahko poleg jezika nauči še man
drugega o naši dežeh. Popoldan piše pisma prijate\
kramlja s sosedi in prijatelji, najpogosteje z Emiko ini
zom SeUšnikom, lastnikoma penziona Raduha. Ob 18
vklopi TV in gleda program do zadnih poročil. Imami
tako dober program? »Odličen program, ne le dober,
dobre drame, filme, posebno partizanski so mi všeč,
najboljšimi oddajami pa je Zrcalo tedna. Odličen, kull
program! Pojdite v Kanado in ko vam bo med enim fil
tidesetkrat v presledkih dveh minut zavrteli trimiri
reklamo za pasto za zobe, mi povejte, kateri programje bi
Meni so s pasto za zobe že sprali možgane.«
Od 23. do 4. ali 5. ure zjutraj posluša Helmut Konrad i
s katerim lahko avtomatsko išče in posluša 17 svet(
postaj. Poslušanje radia London, Moskva, Praga in os
mu pomeni dodatne informacije o doge^anju v svetu.
ure spanja mu popolnoma zadostujeta, s^ pravi daje m(
kapitalizmu garati tudi po 20 ur dnevno in se je spar
odvadil.
»Kakšne pa se vam sedaj, ko tudi sami spremljate dc
nja pri nas, poslušate naša poročila, zdijo novice, ki
Jugoslaviji posredujejo drugod v svetu«
»Z izjemo nemških in avstrijskih post^, ki dostikr
povedo vsega, še kar korektne.«
Sicer pa, če ostanemo pri Helmutovem vsakdanu,
zajtrkuje, kosi in večerja, a mu pri SeUšniku po njeg
naročilu pripravljajo »la^e obroke«, da se ne bi por
zredil. Hodi tudi na popoldanske sprehode, kamor ga v
psa, zelo rad nabira gobe, kadi Dravo brez filtra in pije
inslant belo kavo, ki je po njegovem mnenju najbolj
svetu.
S svojimi 500 dolarji pokojnine lahko pri nas kar dobn
Seveda ga vprašam, kaj ob tem meni o naši inflaciji in
žaju naših upokojencev in tistih z najnižjimi zaslužki,
precej na slabšem kot on.
»Inflacija je internacionalna stvar, prisotna povsoi
začel kot kakšen naš bolj ali manj znan govornik. »In re
na račun ugodne menjave, meni ne gre slabo. S tem den
bi v Kanadi zelo težko živel, mislim pa, da pri vas ni nil
ki bi živel tako, kot živijo milijoni, ki se v Kanadi in Ar
otepajo z lakoto. Nisem še videl ali pa slišal, da bi kdo
spal na ulici, ali pa celo zmrznil na cesti, medtem ko
njega hodijo ljudje, kar se dogaja v visoko razvitih dež
Helmut Konrad se je naveličal takšnih uličnih prizo:
že dve leti uživa pokoj v Lučah. Razen bližnje okolice
nikamor dlje, izjema je pomladansko potovanje v Črno
na katerem je, momogrede, spoznal tudi tri Celjanke,
mu obljubile da ga bodo obiskale v Lučah. Seveda bi
ogledal našo domovino, a za to je še čas. Bo morebiti
Calgary na zimske olimpijske igre?
»To pa ne. Rad imam šport, sneg in tudi Calgery kc
vendar tja ne bom šel. Predvsem zato ne, ker je to ei
velik biznis. Tam kjer gre za takšne denarje pa ni več '
športa.«
Ko sva se s Helmutom Konradom poslavljala, sta F
Teddy Bear skoraj vdrla v moj avtomobil. Potem, kc
gospodar kom^ pomiril, mi je povedal: »Oprostite, arr
Kanadi sta se tako rada vozila z avtomobilom, tukeo pa
še ne morem kupiti.«
Še en reizlog torej, da vsi trije nestrpno čakajo na
državljanstvo.
RADO PANl
Helmut, Rofl in Teddy Bear pred svojo najeto hišo v Lučah.
NOVI TEDNIK - STRAN 17
spravilo sena ni bilo le naporno, ampak tudi veselo. Kaj ne bi bilo, ko pa so se na
travniku zbrali sami »fejst pobi in punce*. Zadnji voz, ki ga peljejo s travnika s konji in
vozom na »špice* je še posebej čudno naložen. Na njem se tudi marsikaj dogaja...
Ni jih čez lanene rjuhe, so prisegale naše babice. Pa vendarle bi jih danes našli le še v
redkokateri skrinji. Pa tudi malo je takih, ki bi jo znali narediti. Terice iz Šmiklavža so
včeraj pokazale, kako nastane prava domača »plahta*. Da tudi med delom ni bilo
dolgčas, je razumljivo... Terice so premlele vaške dogodke, pa tudi kakšno zapele in jo
podkurile kakšnemu sitnemu teričniku.
Običaji Izpred desetletij, morda stoletij
Druga revija slovenskih običa-
jev, ki jo je organizirala Zveza
kulturnih organizacij občine La-
ško, je v nedeljo popoldan priva-
bila pod grad Tabor nad Laškim
več kot 2500 obiskovalcev. Sonč-
no popoldne je obetalo res pravi
prznik, ki so ga s posebno ume-
telnim zvonenjem - trjančenjem
imenovanim - naznanili tudi
bratje Hrastnik, mojstri, ki se di-
čijo z naslovom slovenskih vice-
prvakov v tej umetnosti. Zvone-
nju se je (tudi v stilu napovedo-
vanja praznikov) pridružilo še
oglušujoče streljanje s štuki ali
možnarji, ki so ga vešče obvlada-
li člani TRAP sekcije Partizana
iz Marija Gradca.
Revija, ki je nastala prav zato,
ker številne skupine v okolici La-
škega gojijo ohranjanje tradicij
svojih pradedov, je še enkrat do-
kazala, da v teh krajih stari običaji
ne bodo šh kmalu v pozabo.
Iz Trobnega dola so prišh Žagar-
ji, ki so se pošteno oznojih, pre-
den so nažagali »fosne« na način,
kot so to delah, ko še niso poznah
žag na vodo, kžO šele motornih.
Iz OŠ Primoža Trubarja so pod
^ad Tabor prišh ljubki pastirčki
in pastirice z ovčicami in pokaza-
U, kaj vse so včasih uganjali med
pašo na gmajni. Skupina KUD
Anton Tanc iz Marija Gradca seje
tokrat preoblekla v kosce in grab-
Ijice. Med spravilom sena se je
dogajalo marsikaj zanimivega...
Mnogi smo prvič videli, kako so
nastajale rjuhe naših babic. Z la-
nom so spretno opravile terice iz
Šmiklavža. Pa še »ajnrikanje«,
odhod fantov k vojakom, ki so ga
uprizorili člani kulturnega dru-
štva Vrh nad Laškim in godova-
nje rečiškega kulturnega društva
se je zvrstilo na prizorišču. Vse-
skozi pa so pri svojih mizicah
pridno izdelovale šopke »kran-
celjpintarice« iz Male Breze, ki so
sodelovale tudi na lanski reviji.
Pa še piskrovez je pristavil svoj
piskerček, pa »šušter« kije tokrat
izdeloval hčne copate kar iz kožu-
hinke.
Vsi so se dobro vživeli v svoje
vloge in skušah pričarati kar naj-
bolj pristno vzdušje izpred nekaj
desetletij, morda stoletij. Žal pa
niso prišli na svoj račun vsi obi-
skov^ci. Organizatorji so namreč
prireditev iz idilične vasice »
Skofc - kjer se je revija odvijala
lansko leto - v prvi vrsti prestavih
zategadelj, da bi na svoj račun pri-
šlo več gledalcev. Dober namen
pa se je po drugi strani izkazal
tudi kot slabost prireditve. Veliko
obiskovalcev je namreč ostalo ob
strani, ker vsa množica pač ni mo-
gla spremljati dogajanja na prizo-
rišču.
Vehko zmede je povzročila tudi
ljubljanska televizija, ki je hotela
posneti vse dogajanje. Marsikak-
šen prizor so morah na njihovo
zahtevo ponoviti, tako da ni vse
teklo gladko, kot bi moralo. Raz-
en tega so bili v kadru napoti gle-
dalci, gledalcem pa televizijci.
N^brž bi bilo preprosteje in v
obojestransko zadovoljstvo, če bi
televizijske posnetke naredili prej
ali potem, ne pa med samo prire-
ditvijo, če so želeli zabeležiti pač
samo stare običaje in ne priredi-
tve kot take.
Morda bi veljalo razmishti tudi
o tem, da bi prihodnje leto, ko bo
zagotovo na vrsti tretja revija, sta-
re običaje prikazovah večkrat za-
poredoma na večih prizoriščih
naenkrat, tako da bi vsi gledalci
dobili prostor ob dogajanju.
Na prizorišču tudi ni bilo po-
skrbljeno za žejo - pač zato, ker so
organizatorji menih, da je to kul-
turna prireditev, ki se naj ne spre-
vrže v vesehco. Toda sonce je ta-
ko neusmiljeno žgalo, da je mar-
sikdo raje poiskal hladno senco in
pijačo pri zd^šnjem graščaku -
gostilničarju. Navsezadnje bi se
kakšen gostinec z imenitnim do-
mačim vinom in domačo postrež-
bo zlahka vključil v prireditev.
S^ - kar primite me za jezik - če
ni konec koncev tudi ljubezen do
rujne kapljice podedovana od na-
ših pradedov.
NADA KUMER
Foto: EDI MASNEC
Med pašo se je vedno našel čas za marsikatero igro. Pastirčki so znali
izdelovati najbolj imenitne piščali, pa tudi piskali so nanje kot le kaj. V
žerjavici pa je že dišal slasten krompir. Le pazljivo so ga morali izbr-
skati, da si ne bi opekli prstov.
*Mmmm!* Okrašeni kolači in kolački so bili prava paša za oči in sline so se že nabrale v
kotičkih otroških ust. Mlade gospodinje iz Male Breze so spretno »nakrancljale* pletena
Srca in rožice, vse skupaj pa potem zložile v »korbco* kakršno so včasih podarjali ob
porokah, pa tudi godovih.
Odhod k vojakom ni bila tako vesela stvar, kot je zatrjevala vesela pesem in radost na
okrašenem vozu s konji. Žalost ob slovesu so pač skušali premagati tudi tako, da so se
čimbolj junačili in prepevali. Kateri, za vojsko goden fant, bi pa priznal, da ga stiska pri
srcu?
18. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Ste že slišali pesem O ZALJUBLJENI KRA VI, KI SE
JE PASLA PO SOSEDOVI TRAVI IN JE NOSILA
SLAMNIK NA GLA VI?
Če jo še niste slišali, si enostavno izmislite pesem sami.
Edini pogoj je, da se pesem od začetka do konca rima na
AVA oziroma na AVI. Nc^daljše in sploh naj pesmice
bomo objavili in nagradili. Zaljubljena krava že čaka na
svojo pesem! Pošljite jo na NOVI TEDNIK, Trg V. kon-
gresa 3a, 63000 CELJE, do petka, 12. julija 1985.
Zgodba o običajnem človeku
živel je človek, ki je bil čisto tak, kot vsi drugi. Oči, nos,
usta, ušesa in lase je imel na glavi, kar pri ljudeh ni nič
nenavadnega in glavo je imel nataknjeno na vrat, ne na
kakšno roko ali nogo. Levo roko je imel na levi strani telesa
in desno roko na desni. Hodil je z nogami - kaj pa bi lahko
drugega tudi pričakovah od povsem običajnega človeka!
Tudi ime in priimek je imel, spal je in jedel, hodil v službo...
Nasploh: delal je tako vsakdanje stvari, da je brez smisla o
njem karkoli povedati.
L. P. Z.
Zagrenjeni sončni dnevi
Jaz sem najbolj pridna in najbolj
perfektna punca na svetu. Učenje mi
ne dela nikakršnih težav. Vsak dan
sproti napišem vse domače naloge, se-
dim za knjigami in me ni strah ne spra-
ševanja ne šolskih nalog.
Vsi me hvalijo in občudujejo, razen
nekaterih sošolcev, ki me zmeijajo, da
sem piflerka. Ampak to je samo ne-
voščljivost. Tovarišice in tovariši so
naravnost zaljubljeni vame in me
pravzaprav sploh ne sprašujejo, ker
vedo, da vedno vse znam. Očka in ma-
ma sta ponosna in sosedom in znan-
cem vedno znova pripovedujeta, da
sem pravi mali genij.
In ne samo to! Vedno si v knjigi
ogledam tudi to, kar bomo vzeli pri-
hodnjo uro. Tovarišica, ki mora na
kakšen nujen sestavnek reče: »Simo-
na, razloži to in to sošolcem in glej, da
bo vse v redu!« In brez skrbi odide.
Poleg šole imam še seveda kup ob-
veznosti - recimo glasbeno šolo. Flav-
ta, violina in klavir mi ne del^o nobe-
nih težav. Sem že pravi mali virtuoz.
Krasno znam igrati, in kadar imamo
obisk, me gostje vedno prosijo, n^ jim
za^ram kakšno čudovito skladbo.
^Iske proslave - te pa sploh ne mo-
rejo miniti brez mene. Kot ncgboljša
učenka in najbolj perfektna punca
sploh, sem vedno glavna recitatorka in
povezovalka programov. Kadar v šoli
delijo kakšna priznanja, sem vedno pr-
va med tistimi, ki jih prejmejo. Tako
imam na steni že tohko diplom, pohval
in podobnih stvari, da nimam več pro-
stora za nove. Kakšnih dv^set sem jih
dobila na raznih natečajih za najboljše
spise o tem in onem, na raznih šolskih
tekmovanjih v znanju sem vedno zam-
govalka.
Prva sem v znanju matematike, slo-
venščine, zgodovine in tujih jezikov.
Sošolci pogosto prih^^o k meni in
me prosijo za pomoč in jaz, ki vse
znam, jim razložim vso snov, ki je ne
razumejo.
Zares je čudovito, če si tako superi-
oren kot sem jaz.
Ja, bilo bi lepo, če bi bilo tako. V
resnici pa se guUm za popravna izpita
iz matematike in angleščine, končni
izpit pri klaviiju pa sem prešpricala.
Zdaj zrem skozi okno v sončen poletni
dan in se smilim sama sebi, čeprav
vem, da sem si vse to sama skuhala.
Prekrasne počitnice so zame ena sama
velika muka učenja in sedanja doma,
medtem ko drugi brezskrbno tekajo
naokrog in jim ni treba prav nič misliti
na šolo. Prihodnje leto bom zagotovo
bolj pridna.
SIMONA
Pošljite nam tudi vi vašo počitni-
ško zgodbo. Naš naslov je Novi ted-
nik, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE.
A Be Ce Da
To je zelo čudna črka. Daje res nek^
posebnega dokazuje že to, da jo pozna-
jo le redke pisave. Povsem drugače je
seveda z glasom, ki ga označuje ta čr-
ka. Nsgr^e se ga spomix\jamo v zvezi s
Čokolado.
Črka D je za Danes, jutri je že ne bo
več, zato o njej ne bomo veliko govo-
rili.
Tisti, ki radi preštev^o, seštevEgo in
počnejo podobne neumnosti, so ugo-
tovili, da je E glas, ki ga v slovenščini
n^več uporabljamo. Res je nepogre-
šljiv. Kar predstavljsote si, kako bi ko-
za meket^a, če ne bi bilo tega glasu:
MKK!
MLADINSKA KNJIGA
Delovna skupnost
skupnih služb
Ljubljana, Šubičeva 3
Komisija za delovna razmerja TOZD VELETRGOVINA
objavlja prosta dela in naloge
Oddelkovodja poslovne enote v
Celju
Pogoji:
-	višja izobrazba ekonomske, komercialne ali teh-
nične smeri
-	štiri leta delovnih izkušenj v komerciali
-	aktivno znanje tujega jezika
Delo se združuje za nedoločen čas s trimesečnim
poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Mladinska knjiga DSSS, Kadrovska služba, Ljublja-
na, Parmova 33. Kandidate bomo pisno obvestili v 30
dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja.
KADROVSKI IN SPLOŠNI SEKTOR
Komisija za delovna razmerja
TOZD Kemija Celje
objavlja naslednja dela in naloge:
-	rezkalec II
Pogoji: IV. stop. zahtevnosti - oblikovalec kovin in 6
mesecev ustreznih delovnih izkušenj
-	strugar II
Pogoji: IV. stop. zahtevnosti - oblikovalec kovin in 6
mesecev ustreznih delovnih izkušenj
-	ključavničar II
Pogoji: IV. stop. zahtevnosti - vzdrževalec strojev ter
6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
-	razvojni tehnolog izdelkov II
za dol. čas - ponovna objava nadomeščanje delavca
v JLA ^
Pogoji: V. stop. zaht, kemijski tehnik, 24 mes. ustrez.
del. izkušenj in pasivno znanje angl. ali nemškega
jezika
-	voznik viličarja
Pogoji: II. stop. zahtevnosti - osnovna šola, 3 mes.
ustrez. del. izkušenj in tečaj za voznike viličarja
~ rezalec formatov
ponovna objava
Pogoji: IV. stop. zahtevnosti kemijske ali papirne
smeri ter 6 mes. ustreznih del. izkušenj
Komisija za deiovna razmerja TOZD Kemija Šem-
peter objavlja - ponovno - naslednja dela in na-
loge
-	rezalec seiptejpa
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - kemijski ali papirni-
ški procesničar ter 6 mesecev delovnih izkušenj
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja na-
slednja dela in naloge
-	načrtovanje in razvoj tehnoloških
operacij
Pogoji: VI. stop. zahtevnosti - inženir kemijske teh-
nologije ali inženir strojništva ter 36 mesecev ustrez-
nih delovnih izkušenj. Zahteva se aktivno znanje
angleškega ali nemškega jezika ter pasivno znanje
angleškega ali nemškega jezika
-	raziskovalec I
Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti - diplomirani inženir
kemije ali kemijske tehnologije ter 48 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj. Zahteva se aktivno zna-
nje angleškega ali nemškega jezika in pasivno zna-
nje angleškega ali nemškega jezika
-	vodja službe za uporabnost novih
proizvodov
Pogoji: Vil. stopnja zahtevnosti - diplomirani inžnir
kemije ali kemijske tehnologije ter 48 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj. Zahteva se aktivno zna-
nje angleškega ali nemškega jezika ter pasivno zna-
nje angleškega ali nemškega jezika
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERA. Čuprijska 10, Celje
v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri._
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
NOČNE
CVETKE
0 Franc Š. je miličnikom
prijavil krajo torbice z
osebnimi dokumenti. Zatr-
jeval je, da mu jo je znanec
ukradel iz avtomobila v ne-
j^aj minutah. Navsezadnje
so ugotovili, da je raztrese-
jii Franc torbico pozabil v
hotelu v Topolšici.
•	Štirinajstletni B. Š. misli
na prihodnjo jesensko-
zimsko sezono. Iz blagajne
pokritega bazena na Golov-
cu se je oskrbel z 90 vstop-
nicami.
•	Brata Srečko in Mirko B.
sta že vsak zase pa tudi
skup^ ušpičila marsikate-
ro neumnost. Pri te je bil
Mirko bolj uspešen, tako
da so ga miličniki pred
kakšnim mesecem dni pre-
dali preiskovalnemu sodni-
ku, ki je zanj odredil pri-
por. Srečka pa bratova uso-
da ni spametovala. V petek
je spet pregloboko pogle-
dal v kozarec in postal nasi-
len. Doma je pustil za seboj
pravo opustošerye, milični-
ki pa so ga pridržali do iz-
treznitve.
•	Tudi Savo Dj. je prijatelj
dobre kapljice. V Ulici bra-
tov Vošnjakov imajo z njim
svojevrstno zabavo. Prejš-
nji teden je dvakrat uprizo-
ril svoj show v domači so-
seski. V sredo popoldan je
razbijal, v soboto pa se je
stepel z Dervišem O. Po-
poldanski počitek so jima
zagotovili miličniki.
•	To, kar počne človek v
svojem stanovanju, je sicer
zasebna stvar, kadar pa le
postane prehudo, se za to
pričnejo zanimati tudi so-
sedje. Tako so v torek po-
klicali na pomoč iz Šarano-
vičeve ulice, ker je Stanko
L. neznosno razgrajal v
svojem stanovanju.
N. K.
Obtoženec s »slallim spominom«
Na celjskem prvostopenj-
skem sodišču so prejšnji te-
den začeli soditi 38-letnemu
Hasanu Čoriču iz Celja, ki
ga obtožnica bremeni kaz-
nivega dejanja velike tatvi-
ne. V približno dveh letih
naj bi petnajstkrat vdrl v
tuja stanovanja in nakradel
za približno 800.000 dinar-
jev raznih tehničnih pred-
metov, oblačil in hrane.
Čorič je vlamljal predvsem
v Celju in okolici. Tako je na
Babnem v hiši J. J. ukradel
za 39.000 dinarjev raznih teh-
ničnih predmetov, živil in
drugega blaga. Še večji plen
je odnesel iz hiše last E. Š. v
Harju (za 80.000 dinarjev raz-
nih predmetov, 1000 avstrij-
skih šilingov in 400 zahodno-
nemških mark).
Lani je v noči na 28. maj
vlomil v stanovanje M. A. na
Babnem in odnesel motorno
žago, plinski štedilnik in še
nek^ drugih stvari, vse sku-
PeU vredno 105.000 dinarjev,
približno za toliko plena pa
je odnesel iz hiše F. A. v Raz-
gledni uUci. Še najbolj pa je
oškodoval občana J. P. iz Pr-
vomajske ulice, ki mu je od-
nesel harmoniko, klobase, iz
hladilne skrinje pa še 40 kilo-
gramov svinjskega mesa, 15
zajcev, 20 kokoši, 2 petelina
in gos, vse skupsg vredno
175.000 dinarjev.
Hasana Čoriča so 23. no-
vembra lani priprli. Senat je
na prvem dnevu sojenja naj-
prej zaslišal obtoženca, ki pa
se, tako kot v preiskovalnem
postopku, ni ničesar spomi-
njal oziroma je zanikal vse,
kar mu očita obtožnica. Ker
je senat hotel zaslišati še ne-
katere priče, so sojenje Hasa-
nu Čoriču preložih na kas-
nejši čas.	s. Š.
Oba avtomobila v
laricu
Iz Ponikve proti Proseniške-
mu je vozil z osebnim avtomobi-
lom BRANKO PEZDEVŠEK,
29, iz Celja. Ko je pripeljal v Tr-
novcu v križišče s prednostno ce-
sto ni ustavil, temveč zapeljal v
križišče v trenutku, ko je mimo
pripeljal voznik osebnega avto-
mobila ROMAN VODEB, 20, iz
Tmovca. Ob trčenju je Pezdev-
škovo vozilo dvignilo, in je padlo
14 m daleč v jarek, l^er je avto-
mobil obstal na strehi, tudi voz-
nik Vodeb je zapeljal v jarek.
Oba voznika sta huje ranjena, hu-
de poškodbe pa ima tudi sopot-
nica v Pezdevškovem vozilu.
Škode je za 800.000 dinaijev.
Raje Ifazen icaicor
pa izpravno iiolo
v tednu kolesarjev je tudi
celjski svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
pripravil več akcij. Tako so
prejšnji teden skupaj z mi-
ličniki na celjskih ulicah
organizirali tudi tri preven-
tivne tehnične preglede
koles.
Rezultati kažejo, da lastni-
ki zelo slabo skrbijo za svoja
kolesa. Tako so ekipe meha-
nikov pregledale 249 koles,
samo 70 Jja je bilo brezhib-
nih. N^pogostejše pomanjk-
ljivosti: sprednja in zadnja
luč, zavore in zvonec.
Mehaniki so pregledali tu-
di 52 koles z motorji, tehnrč-
no neoporečnih pa je bilo
manj kot polovica - samo 22.
»AJccijo smo organizirali
tako, da so imele ekipe me-
hanikov s sabo tudi rezervne
dele za kolesa. Tako so imeli
lastniki tehnično nepopol-
nih koles na izbiro dve mož-
nosti - da plačajo kazen ali
pa kupijo manjkajoči rezerv-
ni del,« je povedal Matevž
Majcen, tajnik celjskega sve-
ta za preventivo. »Vendar pa
je zelo malo kolesarjev kupi-
lo rezervni del. Večina se je
odločila za mandatno kazen,
ki pa res ni velika - le 200
dinarjev oziroma premajhna,
da bi lahko vzgojno vplivala
na kolesarje.«
Nekaj je bilo tudi hujših
prekrškov, zato so morah
miUčniki kolesarje prijaviti
sodniku za prekrške, kjer so
seveda kazni nekoliko višje.
Rezultati akcije pa kažejo, da
ni naključje, da so kolesarji
vse pogostejši udeleženci
prometnih nesreč na naših
cestah.
S.ŠROT
Požar na
gospodarskem
poslopju
v nedeljo ponoči okoli tretje
ure je zagorelo gospodarsko po-
slopje last IVANA GILČVERDA
iz Spodnje Kostrivnice 28 v
šmarski občini. Komisija, ki je
raziskovala vzrok požara, je ugo-
tovila, da je prišlo do samovžiga
sena. V požaru je zgorela tona
sena, kmetijsko orodje in rezan
les, skupno škodo pa so ocenili
na okoli 500 tisoč dinaijev.
Trije mrtvi
Neprimerna hitrost je bila
vzrok hude prometne nesreče, ki
se je zgodila v soboto v Čepljah
pri Vranskem. Po magistralni ce-
sti iz Celja proti Ljubljani je vozil
osebni avtomobil Milan Mikša,
24 let, iz Ptuja. V Čepljah je zape-
ljal v desni nepregledni ovinek,
kjer ga je zaradi neprimerne hi-
trosti zaneslo v levo in je čelno
trčil v kombi avstrijske registra-
cije. Pri trčenju je umrl voznik
Mikša, sopotnik v avstrijskem
kombiju BERNARD SCHI-
ECHL, 21 let, iz Kitzbuhla, v po-
nedeljek zjutraj pa je v celjski
bolnišnici umrl drugi sopotnik iz
kombya ROBERT OLINGER, 19
let. iz Velsa. Hudo ranjeni so bili
še trije potniki v avstrijskem
kombiju in se zdravijo v celjski
bolnišnici, škode na vozilih pa je
bilo za 500 tisoč dinaijev.
Vinjen voznik
povzročil nesrečo
V petek zvečer sta okoli 22. ure
vozila iz Frankolovega proti Ce-
lju 17-letna voznika koles z mo-
torjem. Na ravnem delu ceste v
Frankolovem ju je dohitel voznik
osebnega avtomobila MIRAN
KRAJNC, 39 let, iz Celja, ki ga je
zaradi vinjenosti zanašalo po ce-
stišču in je trčil v oba voznika
koles z motorjem, tako da sta oba
padla po cestišču. Pri nesreči sta
se oha huje poškodovala, JARO-
SLAV MAKTINČIČ iz Frankolo-
vega pa je v soboto zvečer zaradi
poškodb umrl v celjski bolnišni-
ci. Voznik Krajnc je odpeljal s
kraja nesreče, organi prometne
milice pa so ga našli v Ivenci.
Hudo poškodovan
otrok
s traktoijem je v petek po cesti
iz Rogatca proti Stopercam vozil
27-letni MARTIN BEG iz Strmca
pri Rogaški Slatini. V Strmcu je
na traktor vzel še dveletnega
otroka. Ko je pripeljal v Stoperce
je ustavil in vzvratno vozil v
breg, zaradi neizkušenosti pa se
je traktor prevrnil, v nesreči pa
se je otrok hudo poškodoval.
Otrok pred avtomobil
Voznik osebnega avtomobila
FELIKS ČERNAK, 51, iz Celja je
vozil po Iršičevi cesti v Celju, ko
je nenadoma z njegove desne
strani, z Njegoševe ceste, zapeljal
predenj 14-letni voznik kolesa na
pomožni motor F. S. z Lave. De-
ček se je zaletel v avto in padel in
se huje ranil.
Zaletel se je v
škarpo
Po Kidričevi cesti v Laškem je
vozil proti središču mesta voznik
osebnega avtomobila SREČKO
DROLC, 27, iz Laškega. Zaradi
neprimerne hitrosti pa ga je v
ovinku zaneslo in se je zaletel v
betonsko škarpo. Voznika in so-
potnika MIRKA VODIŠKA, 38,
iz Radobelj, so huje ranjena pre-
peljali v celisko bolnišnico.
Trčenje
tovornjakov
v Dobrteši vasi pri Šempetru
sta v četrtek trčila voznika tovor-
njakov vlačilcev, 32-letni Jurij
Berdnik iz Loč pri Po^čanah in
prav tako 32-letni Maijan Kogoj
iz Bofreža pri Novi Gorici, zaradi
nesreče pa je bila več kot sedem
ur zaprta magistralna cesta Šem-
peter-Šentrupert.
Do nesreče je prišlo, ker je
Maijan Kogoj pripeljal preveč po
sredini. Nekoliko bolj po sredini
in z večjo hitrostjo je iz nasprot-
ne, celjske smeri pripeljal tudi
Jurij Berdnik. Kogoj je zavil v
desno, vendar je Berdnik vseeno
trčil v zadnji del njegove prikoli-
ce, kije še ostala na sredini ceste.
Po trčenju je Berdnikov tovor-
njak zaneslo, tako da se je prevr-
nil na bok v potok, tovor pa se je
razsul. Voznika Jurija Berdnika
so našli mrtvega v kabini ovor-
njaka, škodo pa so oceniU na 4,5
milijonov dinaijev.
Foto: EDI MASNEC
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Kakšne možnosti ima posameznik,
da ne postane alkoholik
v današnji »pivski« kulturi ima posameznik pravza-
prav več možnosti, da postane alkoholik kot pa, da se
temu izogne. Tudi, če bi se lotili tega problema uskla-
jeno v celotni družbi, bi bih rezultati vidni šele v nasled-.
njih generacijah. Zato je zanimivo pomisliti, kakšne pa
so možnosti, da nekdo ne postane alkoholik oziroma
kakšni so ti ljudje, ki niso alkoholiki.
V bistvu ima posameznik dve možnosti, da ne postane
odvisen od alkohola:
Prva možnost je povsem preprosta: človek naj sploh
ne pije alkoholnih pijač. Tako zanesljivo ne bo postal
alkoholik, saj so bili vsi alkoholiki najprej zmerni pivci.
(Poleg tega še ni strokovno ugotovljeno, da bi bila alko-
holna pijača potrebna organizmu.) Kako hitro postane
nekdo alkoholik, je še neraziskano vprašanje, zagotovo
je le to, da je od človečka do človeka rsizlično. Cas od
takrat, ko začne človek piti pa do takrat, ko postane
odvisen od alkohola, je dolg od nek^ mesecev do nekaj
desetletij.
Seveda pa je ta možnost v naši družbi zelo naporna, saj
trezni ljudje prav motijo pivce, ki pa so v večini. Pivci
poskušajo vse, da bi tudi trezneži pili in tisti, ki se
odločijo za popolno treznost, naj bi znah odločno in s
pametnimi razlagami odkloniti ponujene pijače.
Druga možnost: naučiti se mora »pametnega« pitja
oziroma ostati zmeren pivec do smrti. (Ta možnost
seveda odpade za zdravljene alkoholike.) To pa pomeni,
da mora tak človek zelo dobro poznati dejstva o alko-
holu in njegovih učinkih. Vedeti mora, kako se on sam
odziva na alkohol, kakšen postane pod vplivom alko-
hola. Prepoznati mora že prve znake vinjenosti in ko jih
prepozna, nehati piti. V bistvu torej tak človek lahko kar
uživa pri požirku ali dveh pijače, ne mara pa občutka, da
ga alkohol »prevzema«, da svojega pitja torej nima več v
oblasti.
To pa lahko počne le človek, ki je toliko zrel in
odrasel, da hoče biti sam tisti, ki bo odločal o svojem
vedenju.
Ob tem temeljnem spoznanju pa navajajo strokov-
njaki še nekaj praktičnih nasvetov:
-	Bodi zmeren pri pitju, saj tudi požrešnost pri jedi in"
pretiravarije povsod drugje ni koristno.
-	Ne pij, če si posebno žalosten, zamorjen, nemiren,
jezen ali če se česa bojiš. To je beg, mi pa smo ljudje in se
lahko spoprimemo s težavami.
-	Ne pij, če piješ zaradi poceni pivskega užitka,
ampak se potrudi raje za zdrave radosti, kijih v življenju
ne manjka.
Človek potrebuje srečo, veliko nam pomenijo že tre-
nutki sreče. Osreči pa^nas lahko delo (ustvarjalno!),
šport, igra, uspehi, drobne sreče s soljudmi, pozornost in
nežnost najbližjih, lepote narave, glasba, knjiga... Neka-
teri pa v tem ne najdejo veselja in iščejo bližnjico do
sreče z omamo, kar pa se običajno ne konča dobro.
-	Ne gasi žeje z alkoholno pijačo, kajti telo potrebuje
tekočino in ne strup.
-	Ne pij močnih alkoholnih pijač in ne pij na prazen
želodec.
V tem primeru je vsrkavanje alkohola izredno hitro,
velika količina gre takoj po vsem telesu, jetra pa ga
razkregajo počasi s svojo enakomerno hitrostjo in človek
je hitro pijan. Če pride alkohol v prazen želodec in
dvanajstnik, poškoduje njuno sluznico, posledice pa so
vnetja in rane.
-	Umakni se iz pijane družbe, saj je pametnemu in
doživljajsko globokemu človeku v takšni družbi nepri-
jetno.
-	Spoznaj sebe in alkoholizem, ter imej odprte oči za
»črno kroniko« njegovih posledic okrog sebe.
Če bi se človek držal teh pravil in si morda dodal še
kakšno svoje, se ne bi nikoli opil in se mu ne bi bilo
treba bati odvisnosti od alkohola.
Dr. DARJA BOBEN-BARDUTZKV
Bralci izbirajo roman
že na začetku leta smo vam, dragi bralci Novega tednika
obljubili, da boste naslednji roman, ljudsko povest ali novelo,
ki jo bo Novi tednik pričel objavljati sredi septembra, izbrali
sami.
Obljubo zdaj izpolnjujemo in objavljamo prvi glasovalni listič,
ki ga, prosimo, izpolnite in poš^ite na naš naslov. Nagradna igra
ima kaj preprosta pravila. Napisati morate le naslov romana (po
možnosti tudi avtorja), dodati svoj naslov in listič poslati na naš
naslov. Glasovnice bomo zbirali, vas sproti tudi seznanjali z
»lestvico« naslovov, kijih boste predlagali, vse dopisnice, ki jih
bomo prejeli, pa bomo vestno shrarijevali za septembrsko žreba-
nje. Kakšne bodo nagrade, naj vsaj zaenkrat ostane še skrivnost.
Zaenkrat povemo le, da se boste potegovali za privlačne prak-
tične nagrade.
Čeprav nočemo vplivati na vaš izbor romana, ki ga želite brati,
pa vseeno priporočamo delo iz domačih logov, zanimivo ljudsko
povest ali novelo, roman kakšnega domačega pisatelja.
To pa je zaenkrat že vse. Pero v roke in izpolnite glasovnico ter
jo čimprej pošljite na naš naslov.
Nagradna igra Novega tednika
Bralci izbirajo roman
v NT želim brati roman (povest)_
Ime in priimek
Naslov_
(Kupon izrežite in izpolnite, nalepite na dopisnico
in pošljite na naslov Novi tednik. Trg V. kongresa
3a, 63000 Celje. Vse prispele izpolnjene kupone
bomo upoštevali pri žrebu nagrad.)
20. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Cilj je bodoča medrepubliška liga
Prvenstvo v republiški nogometni li-
gi se je končalo pred dnevi. V tej konku-
renci smo imeli z našega območja tri
moštva, z njihovimi nastopi pa ne more-
mo biti v celoti zadovoljni. Celjani so
osvojili osmo, Velenjčani pa deveto me-
sto, medtem ko je ekipa Šmartna po več
kot petnajstih letih zapustila republi-
ško ligo.
Igralci iz Šmartnega so razočarali, Ve-
lenjčani so bili slabši od zmožnosti, med-
tem ko so Celjani dosegli pričakovan re-
zultat. Nova sezona se bo pričela že 25.
avgusta.
Nogomet ima v mestu ob Savinji svoje
mesto in tradicijo. Še pred dvajsetimi leti
smo imeli tri republiške ligaše - Olimpa,
Celje in Kladivaija, ki je eno leto nasto-
pal tudi v II. zvezni ligi. Igralcev je bilo
vedno dovolj in to kvalitetnih, katere so
večkrat zvabili v svoje vrste tudi Ljub-
ljančani, Mariborčani in Varaždinci. Tudi
danes jih je še vedno dovolj. Nogomet
igrajo v vseh predelih Celja; v Gabeiju,
na Skalni kleti. Lavi, Ostrožnem, Polu-
lah, Novi vasi. Lopati in Hudinji. Toda
vsi ti talenti le niso vključeni v NK Kladi-
var, ki ima sed^ sedež na odlično pri-
pravljeni Skalni kleti, za katero skrbi
marljivi športni delavec Jože Benčina.
Trenutno celjski nogometaši počivajo,
njihov trener Franjo Rumpf, ki bo vodil
celjsko ekipo tudi v prihodnji sezoni, pa
takole razmišlja:
»Imamo dobro ekipo, toda za novo pr-
venstvo bi potrebovah še dve do tri okre-
pitvi. S tem bi okrepili napad in dali
obrambi več moči. Potem nam ne bi bilo
težko osvojiti mesto med najboljšo še-
sterko, kar bi bilo dovolj za morebitno
bodočo medrepubliško ligo. Seveda pa
moramo pred tem močno okrepiti našo
upravo, kajti trenutno delajo le trije, kar
je premalo za večje podvige. Povabiti
moramo vse bivše prijatelje kluba k so-
delovanju. Člani tehničnega dela društva
pa naj bi v bodoče skrbeli le za strokovni
del, kajti le tako lahko uspemo. S pripra-
vami za novo sezono bomo pričeli že 20.
julija.«
V Celju je domačega kadra dovolj. Tu-
di pogoji za vadbo so. Zato naj bi bilo
konec vsakoletnega nervoznega boja za
obstanek. Klub pestijo le finančne težave
zaradi katerih večina odbornikov kmalu
»omaga« in zapusti Skalno klet. Brez trd-
nega vodstva pa večjih uspehov ne bo.
Mjujan Goleš nam je zaupal:
»Moštvo bo ostalo skupaj, kar je zelo
pomembno. Sami bomo okrepili tudi vr-
ste odbornikov. V tehničnem štabu
uspešno delajo trenerji Franjo Rumpf,
Ivo Bauman, Vlado GUnšek in Rudi
Škedl. Jeseni se jim bo pridružil še Milo-
van Milašin.
Do sedcO smo vsako sezono dosegli za-
stavljeni načrt. Prvo leto sodelovanja v
repubhški ligi smo si zadali cilj ostati v
ligi, lani pa uvrstitev v sredino lestvice.
To smo uspeh, čeravno je bilo na trenut-
ke tudi kritično. Sedaj želimo uvrstitev
med najboljšo peterico. Imam zaupanje v
vse igralce in ob minimalni okrepitvi lah-
ko uspemo, čeravno bo letošnje prven-
stvo ob vrnitvi Ohmpije in Maribora iz-
redno močno in zanimivo. Zato pričaku-
jemo tudi večjo podporo naših navi-
jačev.«
Mladi igralci Kladivaija so v pretekli
sezoni na nekaterih tekmah pokazali iz-
redne igre, da bi le teden dni pozneje
razočarali. V kolikor bodo obdržali solid-
no formo, posebno pa razgibaU napad z
dobrimi igralci kot so Podgoršek, Marin-
ček, Koren, Zukič, Urleb, Pečnik, s solid-
no sredino Savičem, Lovrekom, Kokot-
cem, sigurno obrambo z Gmajneijem na
čelu, Mhnatjem, marljivim Knezom, ruti-
niranim Kudrom ter sigurnim vratarjem
Tasičem, potem je Celjski nogomet na
prelomnici - na poti v medrepubliško
J. KUZMA
Teniške
novice
v Rogaški Slatini so pripravili
tekmovanje za slovenski pionir-
ski pokal, kjer so nastopili tudi
predstavniki teniške sekcije pri
HDK Cinkarna Celje. Boštjan
Dobršek je izpadel v četrtfmalu,
Miha Furlan v polfmalu, medtem
ko je zmagal Matjaž Šrol. Med
pioniipi do 14 let je Jure Vengust
osvojil 3. mesto.
V	Mariboru je bilo državno pr-
venstvo, kjer je med pionirji do
12 let po uspešno opravljenih
kvalifikaciah v 1. kolu izpadel
Andrej Travner, podobno pa se
je zgodilo tudi med pionirkami z
Urško Travner.
V	Titovem Velenju pa so pri-
pravili tekmovanje za rudarsko
svetilko, kjer so med Celjani v 1.
kolu izpadli Boštjan Dimitrije-
vič, Bogdan Vrečko, Jani Vučer
in Vlado Lipuš, v 2. kolu Robi
Vengust in v 3. kolu Rok Veber.
Med članicami je v 1. kolu izpad-
la Poldka Prelog, 3. mesto je
osvojila Suzana Kršinar, 1 mesto
pa Urška Travner.
V	soboto in nedeljo 6. in 7. juli-
ja bo oba dneva od 8. ure dalje na
teniških igriščih v Mestnem par-
ku odprto prvenstvo Celje za čla-
ne in članice.
TV
200 kolesarjev na II. kriterllii Žalca
Kolesarska sekcija pri TVD Partizan Žalec je pripravila II. kriterij po mestu Žalec, ki se ga je
udeležilo 200 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije, med njimi tudi nekaj najboljših, ki bodo v
nedeljo nastopili na balkanskem prvenstvu v Novem mestu. Pri pionirjih, ki so člani kolesarske
sekcije TVD Partizana Žalec, je zmagal Aljoša Grobelnik pred Samom Sadnikom in Grego
Markovičem, pri pionirjih v drugi kategoriji je zmagal Javor Čerin (Rog^, pri mladincih Boris
Primožič (Rog), članih (najzanimivejša vožnja, vozili so 30 krogov) Andrej Žaubi (Rog), veteranih
Stane Jerajc (Integral) in rekreativcih Bojan Kušar (Šmarna gora), medtem ko je bil Celjan Ivan
Kastehc drugi.	' TONE TAVČAR
Odlične mlade strelke iz SD »Bratov Hrvatin* iz Liboj (z ievi
proti desni) Bojana Grm, Ksenija Tamše, Alenka Zore.
Obnovljeno strelišče
v žalski občini je med naj-
delavnejšimi strelskimi dru-
žinami SD »Bratov Hrvatin«
v Libojah, ki obstoja že 36 let,
ima 90 članov, med katerimi
je res aktivnih 30, ki se z veli-
kim uspehom pojavljajo tudi
na občinskih, medobčinskih
in tudi republiških tekmova-
njih v zlasti najmlajših kate-
gorijah. SD »Bratov Hrvatin«
v Libojah vodi kot predsed-
nik Jože Hrvatin, za delo z
mladino pa skrbi eden njiho-.
vih najboljših strelcev Poldi
Valant.
Oba sta nekako razočarana:
»Premalo je sredstev pa če-
prav gre za izredno pomemben
šport, ki je pomemben tudi za
področje SLO in DS. Pri nas
smo zadovoljni, da izmed mla-
dih nihče ne gre v vojsko, da
ne bi znal rokovati s puško.
Vendar ni dovolj kvalitetnega
orožja, municije, denarja, ki re-
cimo za odbojko je, za strelstvo
pa ne. Vendar se z odbojko ne
bomo borili! Trenutno aktivno
delamo s štiridesetimi pionirji,
ki se pojavljajo tudi na republi-
ških tekmovanjih, v žalski ob-
čini pa so daleč med najboljši-
mi. Letos so na republiškem
prvenstvu nastopih med pi-
oni^i Mitja Toplak irj Boštjcin
Bizjak ter med pionirkami Bo-
jana Grm in Ksenija Tamše. K
nam prihajajo na treninge mla-
di iz Griž, Petrovč... Pred dne-
vi smo proglasih najboljšega
strelca pionirja v naši družini
skozi vso sezono, nagradili pi
smo tudi naj prizadevnejšega
Hočemo in moramo delati i
mladimi, ker to je osnova. Stri.
njamo se, da se potem najbolj,
ši recimo zberejo v Žalcu, ven.
dar če ne bo bazen tudi vrha ne
bo, zatorej gd je treba ustrezno
podpirati.«
Za občinski praznik (27. ju--
niju ob 15. uri) bodo pripravili
na obnovljenem strelišču (pro
,stovoljno delo in denar TKS
preko KS Liboje) občinsko pr.j
venstvo vseh družin v občini'
Prej so imeli štiri, zdaj bodo
imeli šest strelnih mest za MK
orožje. SD »Bratov Hrvatin« je
poleg kulturnega društva n^'
starejša organizacija v Libojah.
kjer na veliko veselje število
članov narašča, kar še posebe;
velja za aktivnost pionirjev ir
mladine.
TONE VRABL
Odlični mladi
plavalci
v Ljubljani je bilo 10. odprto
mednarodno tekmovanje v pla
vanju. Iger so velik uspeh dosegi
plavalci Klima Neptuna iz Celj«
saj so za gosti z Madžarske osvo
jill odlično drugo mesto. Zmagal
so Jurak v kravlu na 400, 100 ij
200 m, Saša Lavrič na 100 il
200 m delfin, Tešovič na 200 n
prsno in 200 m kravi, Anderle ni
100 m prsno, Drezgič na 200 n
kravi in 200 m hrbtno ter Nataši
Lavrič na 100 in 200 m prsno.
Tovornik k Smelt Ollmpljl?
Po treh letih bo zdaj menda zares končno prestopil iz celj-
ske Libele k Smelt Olimpiji Matjaž Tovornik. Za Ljubljan-
čane je že podpisal ter prosil Celjane za izpisnico.
Po besedah tehničnega vodje prve ekipe Frančka Zorka so
nad takšno odločitvijo v klubu presenečeni, saj so se igralci
skupaj dogovorili, da bodo ostali vsi v klubu ter nastopih v
republiški hgi. Matjaž je dogovor prekršil, kar v klubu ne
odobravajo. Ker se zad^e dni ni udeležev^ treningov ga je
klub suspendiral. Ostali igralci so 1. julija odšh na zaslužen
počitek.
Anderluh k DInos Slovanu?
Vse kaže, da brez zapletov tudi tokrat ne bo šlo v rokomet-
nem klubu Aero Celje, kjer želijo pripraviti močno ekipo za
prihodnjo sezono, ko bi radi osvojili prvo mesto in se ob 40-
letnici rokometnega kluba vrnili v I. zvezno ligo.
Stanko Anderluh nsg bi v naslednji sezoni menda igral za
Dinos Slovan. Po izjavi sekretarja kluba Vlada Privška bodo v
primeru, če bo prišlo do tega, zahtevah stanovanje in tudi nekaj
denarja. Se pa v klubu čudijo takšni odločitvi, ScO so temu
spornemu igralcu vedno pomagah iz stisk, v katere je zahajal.
Nič ni tudi s povratkom Vlada Bojoviča, ki naj bi menda zaigral
v Avstriji, v klub se je vrnil Ramšak iz Šoštanja, poskušajo pa
tudi dobiti Šebalja iz Krškega. Bambir ne bo več trener, kdo pa
bo novi še ni znano. Izbire ni kaj dosti. Slavko Ivezič ne želi
prevzeti vodstva, ker bi rad vsaj za eno leto povsem opsutil
stike z rokometom. Vroče ššportno poletje!
Nastop konjenikov v Gotovllah
v Gotovljah pri Žalcu so ustanovili konjeniški klub pred
tremi leti. Zdaj imajo šest konj in ponija ter okoli 100 članov.
Letos so tudi po zaslugi in razumevanju krajevne skupnosti
položili temeljni kamen za izgradnjo hleva z društvenimi
prostori, kar naj bi gradili v dveh letih.
Vseko leto pripravijo tečaj jahala za nove člane, sicer pa je
vsak dan možno tudi rekreacijsko jahanje. Da konjeniški klub v
Gotovljah dobro dela (dosegli so tudi že več vidnih tekmovalnih
rezultatov in organizirah nekaj tekmovanj) je dokaz tudi to, da
bodo v nedeljo, 7. julija pripravili prvo mednarodn tekmovanje,
na katerem bo nastopilo okoli 50 konj iz Slovenskih klubov ter
deset iz Avstrije. Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri na konjeni-
škem prostoru v Gotovljah v neposredni bližini gostišča Novak.
Posebnost nedeljske mednarodne konjeniške prireditve pa
bo tudi v izpolnitvi stave, ki sta jo sklenila Miro Novak in
Branko Vivod, kdo bo višje skočil. Brnako kot svetovni prvak
iz Rima ali eden izmed nastopajočih konj (rekord 191 cm). Kdor
bo stavo izgubil bo moral plačati kosilo za vse nastopajoče.
T. VRABL
NA KRATKO
Uspešni ceijsld
icoiesarii
Člani kolesarskega kluba Merx
Ce^e so nastopili na cestni dirki
Idrija-Cerkno-Idrija-Vojsko ter
dosegli nekaj lepih uvrstitev.
Med člani sta se med enaintride-
setimi tekmovalci uvrstila Iztok
Melanšek na tretje in Peter Vesel
na, sedemindv^seto mesto. V
skupni uvrstitvi cestne dirke in
kriterija po cestah Idrije je bil
Iztok Melanšek šesti. Med st.
mladinci sta bila na cestni dirki
Brane Mernik in Edi Steble 6. oz.
16., na kriteriju po ulicah Idrije
Brane Mernik tretji in v skupni
uvrstitvi Brane Mernik peti.
lil. icriterij lllierxa
Kolesarski klub Merx priprav-
lja III. kriterij za pokal Merxa, ki
bo v nedeljo. 14. julija od 8. ure
dalje na progi dolgi 2400 metrov
v Novi vasi in sosednjih ulicah.
Tekmovalci bodo nastopili v kar
sedemnajstih kategorijah.
Kegiiači iz Siska
v Celju je bilo tradicionalno
srečanje športnikov pobratenih
mest Celja in Siska. Najprej so se
pomerili v borbenih partyah keg-
ljanja, kjer so zmagali gostje
906:854, med ženskami pa so bile
uspešnejše domačinke z 851:684.
JK
Prva SO Dušan
Poženel
v Rečici pri Laškem je bilo
meddružinsko strelsko tekmova-
nje z MK puško v počastitev ob-
činskega praznika. Nastopilo je
osem ekip, zmagala pa je SD Du-
šan Poženel iz Rečice pred Pivo-
varno Laško itd., med posamez-
niki pa so bili najboljši Andrej
Brunšek (Rečica), Toni Kožar
(Pivovarna) in Zlatko Deželak
(Rečica). Med ženskami so slavi-
le Helena Lavrinc (Rečica), Mari-
na Pokleka (Pivovarna) in Zora
Lavrinc (Rečica).
3. kolo v Rečici
pri Laškem
Na strelišču v Rečici bo v nede-
ljo, 7. julija 3. kolo republiške li-
ge z MK orožjem, kjer bo nasto-
pilo 15 ekip. Tekmovanje se bo
začelo ob 8. uri zjutraj. Helena
Lavrinc, članica SD Dušan Pože-
nel iz Rečice pa bo od petka dalje
nastopila na zadnjem zveznem
kontrolnem tekmovanju v Osi-
jeku.
Regata v Boliiniu
Na tekmi za slovenski jezerski
pokal v Bohinju so nastopile tudi
štiri posadke društva za šport na
vodi Nivo Celje, kjer sta Planin-
šek - Birsa osvojila 3. mesto.
Strelci v Hrastniku
Pripravili so 2. kolo republiške
lige z MK puško, kjer je nastopilo
16 ekip. Celjani so osvojili 3. me-
sto, Kovinar iz Štor je bil četrti in
Žalec deveti.
Tek od Celja do
Žalca
Smučarski klub Gozdnik Ža-
lec in Smučarski klub Merx Ce-
lje sta v okviru turistične priredi-
tve »Žalska noč* pripravila re-
kreativni tek od Celja do Žalca.
Organizatoiji so pripravili dve
progi, in sicer za tiste bolj vzdrž-
ljive, na 20 km in za druge na
10 km. Zmagovalci: ženske do 35
let 10 km Marija Urankar (Parti-
zan Tabor), moški do 40 let 10 km
Ejup Mirsad (Karate klub Celje),
moški do 40 let 20 km Jože Pater-
nus (TAM Maribor), moški nad
40 let 10 km Janez Gobec (Roga-
ška Slatina) in moški nad 40 let
20 km Ivan Lavrenčič (Maribor).
T. TAVČAR
Xii. prvenstvo Celja
v streiianju
Od 4. do 7. julija bo na strelišču
na Gričku XII. množično odprto.
prvenstvo Celja v streljanju z MK
puško.
Trije na Balkansko
prvenstvo
Od 12. do 14. julija bo v Maribo-
ru Balkansko mladinsko prven-
stvo v plavanju, kjer bodo v jugo-
slovanski reprezentanci nastopili
tudi trije predstavniki Klima-
Neptuna iz Celja Tanja Drezgič,
Mojca Anderle in Saša Lavrič.
Nekaj možnosti ima še Dejan Te-
šovič, ki pa bo moral uspešno
prestati predhodne kvalifikacije.
Za enega izmed trenerjev jedolo-
čen Andrej Žnidaršič iz Celja.
Košarka v Šentjurju
Košarkarski klub Šentjur je
pripravil turnir, kjer so poleg do-
mačinov nastopili še Rudar iz Tr-
bovelj in Garant s Polzele. Zma-
gal je Šentjur pred Rudarjem in
Garantom, vse tekme pa sta sodi-
la Koštomaj in Tanjšek iz Celja.
ROBERT POLNAR
Invalidi v Vrbju
Ob 15-letnici obstoja Društva
invalidov Žalec so v Vrbju pri
Žalcu pripravili več športnih tek-
movanj. V streljanju je zmagal
Žalec pred Laškim, Mozirjem in
Slovenskimi Konjicami." Tudi v
šahu je bila najboljša ekipa Žalca
pred Vrbjem in Hrastnikom, \
namiznem tenisu pa Ivan Podpe
čan pred Francem Golobom, obi
iz Žalca. V pikadu so prva tri me
sta osvojili Stane Peško in Zvon
ko Škoberne iz Vrbja ter Žg^
narjeva iz Laškega.
Najzaslužnejšim športnim re
kreatorjem med invalidi so pode
lili priznanja, ki so jih dobili
Zlatko Agrež, Jože Turnšek
Srečko Habe, Jože Razinger, Jo
že Grobelnik, Franc Piki ii
Franc Avdič.
JOŽE GROBELNII
Zmagali šahisti Ceijt
v Poljčanah je bil šahovski tui
nir, kjer so Celjani v posta\
Franc in Janez Pešec ter Stan
Pertinač in Marjan Novak znov
osvojili prvo mesto.
Šesti turnir Štuciu
Na šestem hitropoteznem tu
nirju v Celju je zmagal Boi
Štucl, ki vodi tudi v skupnei
seštevku vseh turnirjev.
Športniki Surovine v
Celju
Nastopilo je sedem ekip s 1'
športniki, zmagali pa so Maribo
čani pred Radljami in Celjem.
Zvezdaš zmagovalci
Končan je prvi del tekmovar
v 2. občinski ligi Celje v mal£
nogometu. Prvak je postal Zv<
daš, sledijo pa Železarna, Cink
na, EMO Škorpioni, Izletnik, C
lovec, Lopata, Aljažev hrib, Ko
gi, Podgorje, Zagrad in Ot(
Nzgboljši strelci: Marini
(Zvezdaš) in Ulaga (Cinkarna)
13, Jockovič (Zvezdaš), Žičl
(Podgorje) in Podrgajs (Zagra
po 12 itd.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Ob prazniku občine Žalec,
7. juliju in ob Dnevu borca se
čestitkam pridružuje tudi Obrtno
združenje Žalec.
Pomen obrti vedno bolj
narašča. Tega se dalj časa
zavedajo tudi v žalski občini;
850 nosilcev obrti in 1150
zaposlenih v obrti ustvarja
okrog deset odstotkov
družbenega proizvoda žalske
občine. Po dohodku na
obratovalnico so žalski
obrtniki na prvem mestu v
Sloveniji.
v temeljni organizaciji združenega
dela Name (v žalski veleblagovnici in
prodajnem centru Leveč) dosežejo let-
no približno 10 odstotkov celotnega
prihodka delovne organizacije. Na
obeh prodajnih mestih imajo 25 tisoč
različnih prodajnih artiklov iz tekstil-
ne, tehnične in prehrambene skupine
prodajnega blaga.
Za Namo pa je značilno tudi to, da ima
na vsakem prodanem mestu vklučno
tudi gostinsko dejavnost. Tako je tudi v
Žalcu in v Levcu v gostinstvu, ki zajema
splošno gostinsko dejavnost in družbe-
no prehrano, zaposlenih približno peti-
no delavcev.
Težak ekonomski položaj v
trgovini
v zadnjih osmih, desetih letih naša trgo-
vina ni napredovala oziroma je celo nekoli-
ko nazadovala glede na prejšnjo rast. To se
kaže predvsem v nepovezovanju trgovine s
proizvajalci in potrošniki v sklenjeno re-
produkcijsko verigo. Zaradi tega je, trgovi-
na danes vse manj sposobna za takšno so-
delovanje, zaposlene v tej dejavnosti pa
tepejo nizki osebni dohodki in zato tudi
imajo težave s kadrovsko sestavo zapo-
slenih.
Vse večja fluktuacija trgovinskih delav-
cev je seveda nujna posledica vsemu temu,
hkrati pa še dodatna težava, ki zapira skle-
njeni krog težav v trgovskih delovnih orga-
nizacijah blagovniškega sistema. Zaradi
vsega tega in hkratnega upadanja kupne
moči prebivalcev se v trgovinah kopičijo
zaloge, ki pa jih trgovine ne morejo pro-
dati.
Trud za odpravo teh težav
Na pobudo delavcev zaposlenih v trgov-
skih delovnih organizacijah so vse težave, s
katerimi se otepajo v trgovini, obravnavali
tudi na posebni konferenci centralnega ko-
miteja zveze komunistov Slovenije in malo
kasneje tudi v skupščini socialistične repu-
blike Slovenije. Glavne ugotovitve s teh sej
se kažejo predvsem v sklepu, da moramo
bolj podpreti delovarye tržnih zakonov.
Kaj bi še lahko storili za
boljše poslovanje?
v trgovini se zadnje čase otep^o tudi z
vse bolj naraščajočimi posebnimi popusti,
ki jih blagu daje že sam proizvajalec. Prav
tako jim del dohodka »jemljejo* tudi tako-
imenovane industrijske prodajalne, v kate-
rih proizvajalci sami prodajajo blago po
znižanih cenah. Vse to so delavci trgovin-
ske dejavnosti označili kot nelojalno kon-
kurenco, ki povzroča anarhijo na tržišču.
Seveda pa se v trgovini zavedajo, da ima-
jo še vedno veliko notrarijih rezerv, ki bi jih
veljalo izkoristiti za bo^še poslovanje. Ta-
ko nameravajo najprej urediti vprašanje
V veleblagovnicah in prodajnih cen-
trih, ki so organizirani v osem temeljnih
organizacij združenega dela v Sloveniji,
zaposluje Nama 1600 delavcev. Nama je
specializirana trgovinska delovna orga-
nizacija blagovniškega sistema, ki se vse
bolj trudi za boljše poslovanje.
deljenega delovnega časa, ki je zaenkrat
verjetno še največja neizkoriščena prilož-
nost.
Poleg »Kotičkov za mlade«
še ■ ■ ■
v zadnjem času so na vseh Naminih pro-
dajnih mestih uredili posebne »Kotičke za-
mlade«, s katerimi so želeli popestriti svojo
ponudbo. Poleg tega pa se zavedajo, da
zaradi padeinja kupne moči, ki narekuje
preusmerjeno povpraševanje potrošnikov,
samo takšne novosti niso dovolj.
Tako nameravajo v prihodnje poskrbeti
za bolj neposredno povezavo s potrošniki.
Trudijo se, da bi Nama privabila kupce z
boljšimi kreditnimi pogoji in tako poveča-
la obseg prodaje.
I Najprej sem zadel ob ljudi,
ki niso premogh niti deset
angleških besed. Mladim po-
štaricam ni prav nič pomaga-
. lo, da so bile lepe in imele z
ozkimi trakci prevezane lase,
: smejali smo se drug druge-
• mu in ne vedeh, k^ bi. Lah-
■ ko bi se bil usedel in iztegnil
noge, ko so si živahno poda-
; Jale pisma. Kje je neki to, Ju-
goslavija!?
I Moral sem zavihati hlačni-
ce, če sem že čevlje moral
žrtvovati ulični umazaniji in
1 postanemu dežju. Sonce je
< ravnokar začelo polagati ru-
' mene darove, da seje v pred-
večeru poslovilo s čistejšo
vestjo. Ljudje so me begali:
nič starcev, nobenega polica-
ja, le hudournik, blodenje,
vrisk. Domača godba je na
obodu nevelikega trga rož-
Ijala z desetinami bobnov,
cimbal, žvegelj. Na videz
zmedeni zvoki so se prijetno
zlagali s slikovitostjo temp-
ljev in rezljanih stebrov na-
puščev.
Keelung, Formoza, bel in
votel čangkajškov kip nad
pristaniščem, toplo zeleno
popoldne. Vendar nas je že
mrak moral vrniti v tesno je-
kleno srajco. Morali smo pu-
stiti stoke od mornarskih ko-
molcev preobloženega šanka
in žgolenje oznojenih kurb.
Lepega kadeta Aleksandra,
ki je kar pokal v nemih kli-
cih po neusmiljenem kavsu,
je vse do vratarnice pospre-
mila dolgolasa barska prin-
ceska; drugi so pustili polju-
be in vročične stiske kar za
zlizanimi pročelji mesta. Ne-
prizadetost in spet novi za-
mahi.
Kam vse so šle nove noči,
strah, da bi ga z nožem re-
zal!? Dostikrat sem se obra-
čal, vendar je to znala biti
bolečina. Kdo je vedel, kje so
se skrivali in kam so se po-
sedli neprecenljivi dnevi?
Bog, kdo?!
Potem, potem, potem...
Veliko novo drevo z brez šte-
vila vejami. Kar se ni dalo
vldeščiti z eno mislijo, kaj še-
le z enim pogledom. Stara
bajka, ki ima imena vulkan-
skih otokov. Da, Japonska.
Osaka
Stroji so tiktakali kot stare
naoljene ure, se naenkrat
umirili. Mornarji so zamen-
drah po krovu, pri sprednjih
in zadnjih vitlih so razpeljah
vrvi in kadeč bolščali v oba-
lo. Vse je bilo tako vehko,
razpotegnjeno in sivo. S pol
moči smo vpluh, lezh pod
golimi mostovi in vijugaU
okrog boj. Na betonu prive-
zovališča sta nas pričakala
luška delavca, oba v belih ro-
kavicah in v prevelikih čela-
dah. Tudi eleganten avtomo-
bil je prišumel. Brez vrišča
in s hladno neprizadetostjo
so nas potegnili k obali, v
katero so z naraslimi valovi
tolkli tudi kosi plastike in
sluzastega lesa. Po spušče-
nih stopnicah so zadrobenc-
Ijah majhni rumeni ljudje, ki
so bili videti tako krhki in
nebogljeni, a so čarali čude-
že in brez sile vlivali spošto-
vanje. Oblasti so opravile na
hitro, tudi agent in barba sta
več časa porabila ob cocktai-
lih kot ob poslovnem razgo-
voru. Vse je bilo tako čudno
mirno; večerje čakal, da raz-
pne svoja žalostna ogrinjala
noči, saj se je sonce že zdav-
nso nabodlo na vršiče rjavih
dvigal. Okrog japonskega
»watchmana«, ki ost^a na
ladji od prve do zadnje ure
bivanja v luki, se je zbrala
gručica radovednežev in sta-
rih dolgočasnežev, ki so ga
piU in vlekli vase šepeOočo
angleščino. Včasih je popo-
pral tudi s kakšno sloven-
sko, in ne bi bil za med po-
morščake, če se ne bi izprsil
in slastno puhnil v čakajoče
obraze: »But you know, Ja-
pan, Japan pička dobro!«
Vedel je, ptič, za naša prista-
niška ljubljenja in nam to
potihoma zavidal. Vrtel je
čepico okrog glave in se tiho
režal, čečkal si je na papir
vejaste japonske znake, ko
smo počasi odhajali vsakse-
bi. Nič mi ni ostalo od prve-
ga pozdrava, prvih kUcev.
Vročina me je hotela po-
mendrati, a sem ji ušel pod
zelenje predmestja. Tiho so
veslah lampijoni po razgre-
tem zraku. Neopazno sem
kradel starim babam prete-
kla leta in jih v mislih vsajal
v še nedorasla dekleta, ki pa
so kljub temu, da jim še niso
zrasli boki, streljale v moje
oči svetlikajoče se kristale
lepote. Zavil sem v potuh-
njeno gostilnico, pravzaprav
sva bila dva: japonski po-
slovnež, ki si služi kruh (riž!)
z uslugami tujim pomoršča-
kom, me je vodil od optika
do optika, da sva v tihi luknji
končno našla nekaj pravega
za pred moje obubožane oči
- in povabil sem ga na kavo.
Zrak notranjosti seje sitil s
šumljanjem ventilatorjev, s
stok^očo japonsko govorico
in z daljnim glasom ulice.
Rahlo ogrrijena postrežnica
je pridrsala s pladnjem, am-
pak kaj vse na njem: kozarec
vode za vsakega, par zelo
vročih vlažnih cunj, vrček
zgoščenega mleka in blešče-
ča se sladkornica. Kar sva bi-
la naročila, je prišlo šele čez
dolgo časa, da sva si lahko z
znancem od kave zmetala
nekaj vsakdanjih fraz. Dve
dekleti sta se hihitali skozi
špranjo med krilima tenkih
vrat, šumela je voda v pis-
krih in brezzob gubast pajac
je vlekel prste po režah avto-
mata za pijačo. Pogovor seje
skrhal, prav malo je bilo be-
sed, ki bi jih lahko razumela
oba. Več sem znal razumeti s
pogledi, in to na svetlobi,
med hojo, med vožnjo, pod
krili težkega zraka.
Potem sem se izgubil;
okrog mene, pod mano, nad
mano se je spletalo toliko
cest in železniških tirov, na-
pisi so bih tako obupno nera-
zumljivi, vse tako široko in
hrumeče. Resda sem se po
utrinkih spominjal na naglo
izrečenih nasvetov, a takrat
sem samo prikimaval, da se
ne bi bil spravil v zadrego.
Pohajkoval sem in vijugal
med stojnicami ter avtomati.
Končno sem v rsizpoki stran-
ske ulice zagledal rebro dvi-
gal, tudi boječe tuljenje re-
morkerjev sem izluščil iz Ba-
bilona glasov. Napotil sem
se pač k morju, hiše so se
nižde in izgubljale bulevar-
ski blišč, poti so se ožile. Ru-
men obraz se je včasih sko-
bacal iz popoldanskega mi-
ru, čudno bel sem bil in pre-
nemiren za revnejši kvart.
Dva policžoa sta me celo legi-
timirala in mi s smehom pri-
kimala, da sem prost. Duh
soli in pivkanje, nešteto
stopnic sem nadrobil in pre-
lezel nekaj plotov, se vračal
iz slepih ulic. Ko me je že
grabilo v mečih, sem našel
srebrno cimunjero. Preko
kanala in mimo »Koralne
kraljice«, ki nam je sosedo-
vala na vezu, nato ni bilo več
daleč do odrešujoče ohlajene
koje.
^vo srečanje
22. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Da, natanko tako mu je nekoč pripovedoval oče. Toda
pri Koprivčevih še ni videl sani, morda še ni pravšnji
sneg za sankanje? Tudi sam bi se vsedel na sani, bi vs^
enkrat občutil to zimsko radost. Povprašal je Petra, kje
ima smuči in sani, a je dobil klavrn odgovor: »Ničesar ni
pri hiši, mama ne pustijo, pravijo, da je to za mestne
otroke, ne kmečke; čevljev je škoda, čas se zapravlja.. «
Ivan je premišljeval, kako bi otrokom pomagal. Kako
bi prepričal gospodinjo, o koristnosti zimskega veselja
na snegu? Sklep je dozorel ob božiču. Počakal je malo,
da seje poleglo praznično kosilo, potem je spregovoril:
»Danes pa le na, sanke in smuči, otroci«! Ob takem
vremenu bi bilo škoda čepeti na peči! Najrajši bi se vam
še jaz pridružil, če me sprejmete medse!«
Koprivčeva mati gaje zaprepadeno pogledala. Ali jo
Ivan preizkuša, ali pa so ga otroci nagovorili? Jezno mu
je vrgla nazaj: »Od kod pa tebi ta misel?« gaje vprašala.
»Ali misliš otrokom potuho dajati? Pri tej hiši se niso
otroci nikoli sankali, pa so preživeli, pa bodo tudi moji.
Da mi nikoli več ne omenjaš te neumnosti!«
Ivan je sprevidel, daje škoda izgubljati besede. Domi-
slil seje druge zvijače. Ko je naslednjo nedeljo gospodi-
nja odšla k pozni maši, je Petra nagovoril, daje z ahkerja
prinesel bukovo desko; začela sta delati sani. Delo je šlo
dobro od rok, čeprav jima je manjkalo primernega oro-
dja. Začeto delo sta nato skrila, naslednjo nedeljo pa
nadaljevala. Njun izdelek je dobil obliko sani in čeprav
ni bila nobena mojstrovina, sta se svojega uspeha srčno
vesehla. Seveda pa sta morala svoj izdelek tudi preizku-
siti. Peter seje vsedel spredaj, Ivan zadaj. Spustila sta se
po klancu navzdol in pristala pod Majcenovim kozol-
cem. Vse je šlo bliskovito hitro. Sani so se razletele,
fanta pa sta staknila nekaj odrgnin. To pa še ni bilo
najhujše. Težava se je pokazala, ko Ivan ni mogel sam
nazaj v hrib. Majcen je zapregel konjička in zapeljal
Ivana domov. Tam pa jih je že pričakala Koprivčevka in
jima začela peti levite. Tako lepo se je začelo in tako
žalostno končalo. Uničena je bila bukova deska,
uničeno večurno delo. Pa še nekaj je bilo uničeno za
vselej: nedolžno zimsko veselje.
V moreče vzdušje, ki je zavladalo v Koprivčevi hiši, je
vstopil berač Alonzo. Dolgo časa ga ni bilo na spregled;
obredel je vse božje poti po Kranjskem in Štajerskem;
zima pa ga je pripeljala nazaj na kozjanske bregove.
Tukaj seje počutil najbolj domač, saj gaje njegova mati
povila v teh krajih in ga nato prepustila žalostni usodi.
Služil je za pastirja, hlapca; spal je po hlevih in steljni-
kih, nazadnje pa je začel beračiti. Toda med berači je
bila velika razlika: imeli so različne interese in potrebe.
Za Alonza so govorili, da ima več pod palcem kot marsi-
kateri posestnik. Kako pa si je služil denarce, bodo
cenjeni bralci takoj izvedeli. Ko sije Alonzo podprl dušo
s hruškovcem in mesno juho, je pokleknil za peč in
začel glasno in razločno moliti: Oče naš, ki si v nebe-
sih ... pomagaj Prdovčevi Micki, da bo v predpustu
dobila ženina! Očenaš... še za Žlebičko Franco, da bi ji
zrastle velike zize! Očenaš, ki si v nebesih, ozri se na
svojo deklo, Marjeto, ki si želi debelih beder! O bog,
usliši moje molitve in priprošnje...
Koprivčevi so bili navajeni berača, ne pa Ivan, ki bi od
začudei^a skor^ zdrsnil s klopi. Čim je berač zaključil -
trajalo je precej dolgo -je Ivan povprašal: »Hej, stric, ali
boste pri vsaki hiši takole molili?«
»Ja, pri vsaki v Podvrhu, tako sem se pogodil in prejel
plačilo. Ko bom prišel v druge kraje, bom sprejemal
nova naročila in jjriprošnje. Kaj pa ti, kot vidim, si mi
tudi ti v žlahti. Ce hočeš, ti odstopim nekaj strank, s^
vsega že skor^ ne zmorem, pa boš imel nekaj denaija za
sproti.«
»Motite se, jaz nisem berač in ne molim za denar,« je
Ivan užaljeno zavrnil Alonza.
»Praviš, da nisi berač, k^ pa si potem? In kaj je
narobe z denarjem ? Ali farji molijo zastonj? O, ti si mi pa
dober! Še marsikaj te bom mogel naučiti!«
Berač je bil od sile zgovoren. Kaj vse bi Ivan še
izvedel, da ga ni prekinila Koprivčevka, ki je njegove
besede smatrala za bogokletne.
Noč je Alonzo prespal pri Koprivčevih na klopi za
pečjo. Ponoči pa je reveža nekam pritisnilo. Odprl je
vrata in se znašel v temni veži. Kaj pa sedaj? Zaspan in
kratkoviden kot je bil, seje vrtel v prostoru, nato našel
vrata mlečne omare, se olajšal v latvico mleka in si
zraven glasno prepeval:
Nocoj je res ena strašna tema,
na nebu ne sije nobena zvezda,
a luža je takšna, da vse žlofota.
Berač Alonzo si je odslej moral iskati prenočišče pi
drugih družinah. Toda Koprivčeva peč je bila vseen
zasedena čez vso zimo. Kramarji, berači in brezposeln
so oblegali hribovite domačije; tam so bili bolj varn
pred fmancarji in žandarji, pa tudi ljudje so bili bol
dobrih rok.
Pa se je napletlo tako, da je v zaselku izbruhnil
srbečica. Spočetka je za to končno boleznijo zbolel
nekaj otrok, kar pa ni povzročilo nobenih hudih težav ii
preplaha. Kmalu pa je srbečica zajela ves okoliš: otroc
in odrash, ženske in moški, vsi so se praskali bre
izjeme. Tisti redki srečneži, ki so bili socialno zavarc
vanj, so dobili v lekarnah rjave maže, s katero se j
mazala vsa družina. Smrdeli so, da seje zlodju gravžalc
pomagalo ni nič. Drugi, ki niso imeli pravice do te maž(
so se posluževali domačih zdravil, ki pa tudi niso bil
kaj prida učinkovita. Srbečice se je nalezel tudi Ivai
kar ni bilo nič čudnega, le da je bilo še toliko bo.
nerodno, ker se ni mogel povsod praskati, drugi pa čas
niso imeh. Vsak je imel opravka s svojim telesom, roi
pa le dve.
Pa je na obronke prišla takrat beračica in povedala i
domače zdravilo. Koprivčevi so prvi preizkusili recep
Zeljnico in sol so skupaj zmešali in se s to tekočin
namazali po telesu. Če bi bila beračica takrat kje
bližini, seji ne bi bilo dobro godilo. Pa jo je ženska pra'
čas bdkurila naprej, po zaselku. Torej, namazali so se
ljudje s to pekočo tekočino; zeljnica in sol sta si utin
pot v razpraskano, ranjeno kožo, peklo in bolelo je, da.
bilojoj! Nič drugega ni pomagalo, pošteno so si mors
umiti telo, ki je gorelo kot ogenj. Pomagalo je, toc
potrebno je bilo ponoviti postopek in preprati vse p
rilo.
Srbečica pa je zakrivila pohujšanje, kakršnega nii
pomnili niti najstarejši ljudje. Preprosti ljudje na pod
želju so bili bolj sramežljive-narave in so svojo golo
skrbno skrivali pred radovednimi pogledi. Toi
srbečica jim je grdo zagodla; če so seje hoteli znebiti, i
se morali umivati. V zimskem času pa se niso moi
umakniti v kakšen samoten kotiček na studencu. Pre
stala jim je le kmečka hiša, edini za silo ogrevani pi
stor, kjer seje bilo mogoče do golega sleči. Pri škafcu
se zvrstili: otroci, pol odrasli, odrasli, starci... Vedno I
se je našel kdo, ki je kukal skozi ključavnico ali skc
pomanjkljivo zagrnjeno okno, potem pa gobcal okc
kaj vse je videl... Tako na primer, je šolar dražil svc
sestro, da je videl njeno učenko. Zgodilo pa se je tu
takole; slaboumna hčerka je presenetila svojega oče
pri umivanju. Nikoli poprej ga še ni videla v Adamc
obleki, pa je ogorčeno vzkliknila: »Aha, zdaj pa že ve\
kdo pri naši hiši klobase krade!«
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Milijon dolarjev za novo, sodobno opremo
Tovarna nogavic Polzela več kot polovico proizvodnje Izvozi, vendar kUult temu niso nikoli pozabili na domačega kupca
v tovarni nogavic na
Polzeli bodo letos izdelali
triinštirideset milijonov
parov ženskih, moških in
otroških nogavic. Največ,
kar 85 odstotkov proiz-
vodnje predstavljajo žen-
ske nogavice, preostalo
desetino moške, približno
pet odstotkov celotne pro-
izvodnje pa predstavljajo
otroške nogavice.
NaO bo tako ah drugače, pol-
zelska tovarna nogavic se da-
nes po proizvodnji ženskih
nogavic uvršča na prvo me-
sto v Jugoslaviji, sam znak
Polzele pa pomeni predvsem
kakovost, ob čemer ne gre
prezreti tudi tega, da si na
Polzeli ves čas prizadevajo,
da gredo v korak s svetovni-
mi modnimi gibanji. In Pol-
zeh ta prizadevanja več kot
dobro uspevajo. Da je temu
res tako, pove tudi podatek,
da so polzelske nogavice vse
bolj cenjene tudi na najzah-
tevnejših zahodnoevropskih
tržiščih in, da so minili časi,
ko je Polzela na tujem iskala
partnerje, ki bi prodajah nje-
ne izdelke. Danes se poslov-
ni partneiji sami ponujajo
Polzeli. In če smo še pred leti
ugotavljali, da so nogavice s
Polzele na teh tržiščih precej
cenejše kot nogavice drugih
proizvajalcev, potem danes
temu ni več tako. Ni treba
posebej govoriti, zakaj. Na
tujih tržiščih je prav gotovo
najpomembnejša kakovost
izdelkov. Pa ne le to. Treba
je spoštovati dogovorjene ro-
ke, treba je vedeti, da je sa-
mo za en artikel denimo tre-
ba tržišču ponuditi po šest-
deset (60) in še več barvnih
nians. Polzelanom to že ne-
k^ časa ne predstavlja več
nikakršnih težav. Strokovno
delo, izkušnje...
Vrednost letošnjega izvoza
bo znašala dva in pol milijo-
na dolarjev, kar pomeni, da
bo tovarna nogavic s Polzele
izvozila priblžno 55 odstot-
kov svoje proizvodnje. V ce-
loti gledano bo Polzela na tu-
ja, izključno konvertibina tr-
žišča, izvozila za trideset od-
stotkov več kot lani, ah dru-
gače povedano: na tujem bo-
do prodali 500 000 parov no-
gavic več kot leta 1984. Veči-
no nogavic izvozijo v Švico,
Zvezno republiko Nemčijo
in v Holandijo. Kot vse kaže
pa bodo del izvoza že v krat-
kem usmerili tudi na klirin-
ška tržišča.
Med novostmi Polzele ve-
lja omeniti tako imenovani
otroško športni program.
Prav otroških in športnih no-
gavic ter nogavic za rekreaci-
jo manjka na domačem tržiš-
ču. Pa ne le doma. Široke
možnosti in tako rekoč pro-
dna brez posebnih omejitev
bi se dobro obnesla tudi na
tujem. Tako ni naključje, da
so se na Polzeli odločili tudi
za proizvodnjo otroških no-
gavic. Za priblžno tretjino
bodo zmanjšali proizvodnjo
moških nogavic, te zmoglji-
vosti pa bodo usmerili v pro-
izvodnjo otroških nogavic.
Kakor koli že - starši in otro-
ci pozdravljajo odločitev
Polzele.
če smo že pisali, da bo le-
tos Polzela izvozila 55 od-
stotkov svoje proizvodnje,
pa je treba zapisati, da deviz
še vendarle nima dovolj za
svoje potrebe. Pri sedanjem
sistemu delitve deviz bi mo-
rali, če bi hoteli zadostiti
lastnim deviznim potrebam,
izvoziti najmanj sedemdeset
odstotkov proizvodnje. Mi-
slimo si lahko, kakšen polo-
žcO bi znova nastal na doma-
čem tržišču. Prav gotovo pa
si nihče ne želi takšnega kot
je bil pred dobrima dvema
letoma, ko nogavic enostav-
no ni bilo dovolj. Že takrat se
je Polzela obnašala poslov-
no, predvsem pa korektno in
je storila vse, da stalni kupci
niso bili prikr^šani. Na ob-
vezno vprašanje, kaj na Pol-
zeli menijo o osnutku nove-
ga deviznega zakona, pravita
direktor Alojz Došler in vo-
dja prodaje Ervin Strahov-
nik, da bi to praktično pome-
nilo gospodarski samomor
Jugoslavije. Smo res v polo-
žcou, ko si lahko privoščimo,
da bomo onemogočili še ti-
ste, ki danes izvažcgo. Kaj je
potem z našim samouprav-
ljanjem? O čem bodo potem
delavci sploh še lahko odlo-
čali?
Milijon dolarjev v
opremo za Izvoz
Za razliko od mnogih dru-
gih tekstilcev se na Polzeh
lahko pohvalijo vsaj s tem,
da njihova oprema ni zasta-
rela. To je rezultat umne po-
slovne politike iz pretekhh
let, ko so precejšnji del last-
nih sredstv namenili vlaga-
nju v opremo. Zastarelih
strojev na Polzeli tako rekoč
ni. Če k temu prištejemo pri-
zadevne delavce, potem je
kot na dlani, daje produktiv-
nost v tej tovarni na evropski
ravni. Za precej pa se bo pro-
duktivnost povečala z do-
končanjem najnovejše na-
ložbe v vrednosti kar milijon
dolarjev. Tu ne gre zanema-
riti tudi ameriškega kredita
IFC. Lani so začeli z omenje-
no naložbo, ki naj bi jo letos
v celoti dokončah. Tovarna
nogavic Polzela bo tako bo-
gatejša za 136 nsosodobnej-
ših pletilnih strojev za proiz-
vodnjo ženskih, moških in
otroških nogavic, za šest do-
delavnih strojev in še za kaj.
Z aktiviranjem vseh teh no-
vih strojev se bo produktiv-
nost še povečala, kar hkrati
pomeni, da se bo izvoz še
lahko povečal. Potem bi lah-
ko brez slabih posledic za
domači trg dosegli željeni
načrt, da bi na tuje prodah
skoraj tri četrtine vse proiz-
vodnje. Aktiviranje nove na-
ložbe pa bo hkrati pomenilo
tudi precejšnje kadrovsko
prestrukturiranje, saj bodo
morali biti delavci na najso-
dobnejših strojih tudi ustrez-
no usposobljeni za upravlja-
nje z njimi.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 25
Različne dejavnosti
pod eno strelio

Kakšne hlače radi nosite? Če bi takšno vprašanje
Javljali kot anketo kje na ulici, bi prav gotovo od
žtevilnih anketirancev slišali odgovor, da so to hlače z
iakom Zarje iz Petrovč. Če bi potem spraševali
^nrej in vprašali, zakaj radi nosijo hlače Zarjine kon-
fekcije, bi vam kupci povedali, da zato, ker so kako-
vostne, moderne, modnih barv in krojev, pa tudi zato,
ker lahko v asortimanu Zarje najdejo hlače po svojem
okusu tako tisti, ki se navdušujejo nad klasičnimi
modeli kot tisti, ki prisegajo na najnovejša modna
gibanja v svetu. Ni torej naključje, da je po Zarjinih
Wačah veliko povpraševanje tudi na tujih tržiščih,
7lasti v Zvezni republiki Nemčiji, kamor Zarja izvozi
največ svojih hlač.
Zaija iz Petrovč je lep
dokaz, da lahko pod eno
streho žive štiri tako različ-
ne dejavnosti kot so kon-
fekcija, kovinska oprema,
pleskarstvo in pohištvena
industrija. Tozd Modna
konfekcija proizvaja, kot
že veste, moške, ženske in
otroške hlače.
V tozdu, kjer proizv£yajo
pohištvo, povedo, da so s
svojimi izdelki opremili
mnoge najbolj reprezenta-
tivne hotele v Jugoslaviji,
pa poslovne stavbe in dru-
ge prostore. Po Zaijinem
pohištvu je veliko povpra-
ševanje tudi v zahodno-
evropskih državah, zlasti v
Franciji, kamor tudi izva-
žajo.
Tozd Pleskarstvo se s
svojimi uslugami vključuje
v razna investicijska dela
na novih objektih, pa tudi
pri različnih adaptacijah, v
kovinski dejavnosti pa je
prav tako zaposlenih pre-
cej Zaijinih delavcev, ki
med drugim proizv^ajo
najbolj žahtevne stroje -
denimo stroje za sušenje
usnja - ki jih cenijo tudi na
tržiščih kot je Kit^ska.
Razviti samoupravni od-
nosi, dobro gospodarjenje,
aktivno delo samouprav-
nih organov in družbeno-
političnih organizacij so
Zaijo, ki so ji pred leti na-
povedovali propad, pripe-
ljali do delovne organizaci-
je, na katero niso ponosni
samo v Petrovčah in žalski
občini, pač pa njen sloves
že zdavnaj presega občin-
ske in repubUške meje.
DELAVCI ZARJE
SE PRIDRUŽUJEJO
ČESTITKAM
OB ŽALSKEM
OBČINSKEM PRAZNIKU
Večina od 180 delavcev, zaposlenih v šempetrskem tozdu
tJK Savinja Celje, dela v proizvodnji.
sesfav7jivi pohištveni program 3 K, s katerim lahko opremljamo predsobe,
samske in dnevne sobe, po novem pa kmalu že tudi spalnice.
Dve priznanji za pohištveni program 3K
¥ LIK Savinja - TOZD Pohištvo Šempeter uspešno poslujejo
v šempetrskem tozdu
celjskega Lesnoindustrij-
skega kombinata Savinja se
trudijo, da bi s svojimi, po
obsegu skromnimi proiz-
vodnimi zmogljivostmi do-
segali kar najboljše poslov-
ne rezultate. To jim je uspe-
lo že ob koncu preteklega
leta, ko so s prikazom se-
stavljivega pohištvenega
programa 3 K osvojili na
beograjskem pohištvenem
sejmu priznanje Zlati ključ.
Temu priznanju pa so letos
dodali še Zlati most iz
Skopja, kar je tudi prvič, da
je kakšen pohištveni pro-
gram osvojil obe priznanji.
Pa še nekaj, kar je morda
pomembneje od priznanj. V
Šempetru so se potrudili in
že slabega pol leta po pred-
stavitvi tega sestavljivega
programa, poslah prve po-
šiljke pohišva v trgovine. To
je še toliko več VTedno, ker
so naši pohištveni proizva-
jalci navajeni, da nagrajene
programe ponudijo kupcem
šele v roku dveh let.
Proizvodni program
Šempetrski tozd je majhen
delovni kolektiv, saj zapo-
sluje le 180 delavcev. Poleg
tega so se vse do lani otepali
z velikimi težavami zaradi
zastarele tehnološke opre-
me. Stroji in druga oprema
je bila stara že več kot tride-
set let in kot na dlani je, da se
s takšno opremo ni več dalo
dosegati dobrih poslovnih
rezultatov.
Sicer pa trenutno v LIK Sa-
vinja - tozd Šempeter opuš-
čajo proizvodnjo v zadnjih
desetih letih na domačem tr-
gu najbolje prodajanega po-
hištvenega programa »Pe-
ter«. Vrzel v proizvodnji bo-
do nadomestih z večjo koh-
čino programa 3 K, hkrati pa
razvijajo že tudi nove pohi-
štvene programe.
Sestavljivi pohištveni pro-
gram 3 K, ki je primeren za
opremo predsob, otroških,
samskih in dnevnih sob, bo-
do dopolnili z nekaj kosi, ta-
ko da bo poslej moč s 3 K
opremljati tudi spalnice.
V prihodnje pa bi radi raz-
vih še dva nova pohištvena
programa z belo površinsko
obdelavo, ki jo pav LIK Sa-
vinji v vse Jugoslaviji priz-
navcOo za najkakovostnejšo.
Iz ostankov izvoznega ko-
sovnega pohištva pa name-
ravajo sestaviti regalni pohi-
štveni sistem.
Sicer pa v Šempetru na-
menjajo posebno skrb tudi
izvozu. Tako sodelujejo s fir-
mo IKEA, na katero izdelu-
jejo pohištvene sestave po
naročilu. Večino pohištva, ki
ga v LIK-u izdel^o za izvoz,
pošljejo v Skandinavijo, od
tam pa ga prodajajo na tržiš-
ča zahodne Evrope in sedaj
načrtujejo tudi prodor na
ameriški trg.
Posodallilanje
telinoiogije
Kot smo že omenih, v LIK
s staro, tehnološko zastarelo
opremo, niso več mogh sle-
diti razvoju pohištvene indu-
strije. Tako so v zadnjem le-
tu kupili štiristranski sko-
belni stroj in elektronsko vo-
zličarko, nekaj sredstev pa
so namenili tudi za izgradnjo
novega energetskega objek-
ta. S 1. mzgem so namreč
prešli na novi energetski vir,
ki je ob sedanjih vedno viš-
jih cenah energije, za delav-
ce LIK-a skoreOda zastonj. Z
energijo se namreč oskrbuje-
jo iz nove kotlovnice, v kate-
ri kurijo z odpadki z proiz-
vodnega procesa.
Si(rb za delavčev
standard
Za uspešno in kakovostno
delo je prav gotovo potreben
zadovoljen delavec. V LIK-u
se trudijo, da bi kar najbolje
poskrbeh za njegov stan-
dard. Tako so v zadnem letu
zelo izboljšali delovne pogo-
je, poprečni osebni dohodek
v tozdu znaša nekaj nad
40.000 dinarji, poskrbljeno
pa je tudi za družbeno pre-
hrano.
Tudi za letovanje v polet-
nem in zimskem času je v
LIK-u poskrbljeno. V polet-
nem času lahko letujejo v
lastnem počitniškem domu
v Novi gradu in skorajda v
vseh večjih kampih, kjer inna
LIK postavljene svoje počit-
niške prikohce. Za vse, ki
jim moije ne prija, pa imajo
pripravljenih dovolj zmoglji-
vosti v Podčetrtku in v bru-
naricah na Kopah.
Sestavljivi pohištveni
program 3 K je sestavljen le
iz 30 kosov pohištva in je
zato še toliko bolj primeren
za proizvodni program šem-
petrskega tozda. Za malose-
rijsko proizvodnjo pohi-
štvenih programov, ki so se-
stavljeni iz manjšega števi-
la kosov, so namreč potreb-
na manjša obratna sred-
stva. Pohištveni programi,
ki so jih doslej izdelovali v
LIK-u pa so bili setavljeni
najmanj iz 150 različnih
kosov.
V letu 1983 so imeli v šem-
petrskem tozdu LIK Savi-
nja Celje 30 milijonov dina-
rev izgub, v preteklem letu
so poslovali pozitivno in
ustvarili 500 milijonov di-
narjev, v letošnjem prvem
polletju pa so to vsoto že
presegli. Načrtujejo, da bo-
do do konca leta izpolnili
zastavljeni načrt: 1 milijar-
do dinarjev.
Z izvozom pa bi v letoš-
njem letu prav tako izpolni-
li postavljeni načrt: 1 mili-
jon dolarjev.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Ferralit za kmetijstvo in livarstvo
Današnji Ferralit iz Žalca je nastal iz remontno ključavni-
čarske delavnice. Kasneje se ji je pridružila livarna, kar je
pravzaprav pomenilo začetek današnje Ferralitove proiz-
vodnje. Ferralit je član sestavljene organizacije združenega
dela AGROS. Poleg delovne skupnosti skupnih služb
sestavljajo danes Ferralit tri temeljne organizacije združe-
nega dela: tozd Strojni obrat, tozd Livarna in tozd Mode-
larna. Danes predstavljamo proizvodni program posamez-
nih temeljnih organizacij.
V Livarni se kali
kakovost
v temeljni organizaciji Li-
varna je zaposlenih največ
delavcev v Ferralitu. Delo v
tem tozdu je naporno, odgo-
vorno in težko, zahteva pa
izkušene delavce.
Letos bodo v livarni pro-
izvedU:
- 5000 ton kontinuirano
sive litine različnih profilov.
Kontinuirano vlečeno sivo
litino proizvaja edini v Jugo-
slaviji Ferralit Žalec. S tem
zadovoljuje vse jugoslovan-
ske potrebe, povrhu vsega
pa štirideset odstotkov tega
dela proizvodnje Ferralit iz-
vozi izključno na konverti-
bilna tržišča.
-	2500 ton odlitkov iz sive
litine, vlite v pesek z ročnim
in strojnim formanjem. Gre
predvsem za odlitke, name-
njene lastnemu proizvodne-
mu programu finalnih izdel-
kov, za potrebe proizvajal-
cev kmetijske mehanizacije
ter za steklarne.
-	300 ton odlitkov iz ba-
krovih in aluminijevih zlitin.
To so odlitki narejeni z roč-
nim ali strojnim formanjem,
liti pa so v pesek in kokile.
Izdelki iz Strojnega
obrata tudi za
kmetijstvo
v strojnem obratu bodo
letos proizvedli:
-	5000 različnih vakuum-
skih črpalk, ki jih potrebuje-
jo proizvajalci kmetijskih
strojev,
-	1000 centrifugalnih čr-'
palk za hladno in vročo
vodo.
-	10.000 reduktorjev in
multiplikatorjev razhčnih ti-
pov, namenjenih predvsem
proizvajalcem kmetijskih
strojev.
-	V Strojnem obratu ob-
delujejo tudi različne odlit-
ke, proizvajajo pa tudi večje
število strojev male železni-
ške mehanizacije. Med novi-
mi stroji pa velja omeniti
predvsem industrijske ses^,
nike, pometače in mo^'
agregate.
V IVIodelarni
dosegajo dobre
rezultate	|
v prvih letošnjih mesecj
so dobre gospodarske rezu
tate dosegli tudi v Ferralitoi
modelarni. Tam izdeluj^
lesene in plastične ter kovi{
ske modele za lastne potrel
livarne ter za zunanje kupc.
Izdelujejo tudi kovinske fe
kile.
OB PRAZNIKU OBČINE ŽALEC SE ČESTITKAl
PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV FERRALITA
Izvoz je vedno bolj zanimiv
Minerva Zabukovica dobro prodaja svoje Izdelke
če so pred leti in še lani v Minervi v
Zabukovici imeli velike težave z oskrbo,
potem je treba priznati, da s tem v tem
letu ni tako rekoč nobenih težav več. Še
lani so proizvajalci surovin navijali cene
za svoje izdelke, letos pa se je položaj spre-
menil tako, da so cene v glavnem zagaran-
tirane in to celo do konca leta. V takšnih
pogojih seveda Minerva dobro gospodari,
pa čeprav je tudi res, da se je položaj v
zvezi s prodajo Minervinih izdelkov neko-
liko spremenil. Na tržišču namreč ni več
takšnega povpraševanja, kot je bilo lani in
pred leti. Ne glede na to pa v Minervi
danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da do-
segajo vse cilje, ki so si jih zastavili v
gospodarskem načrtu za to leto.
Ena izmed ugotovitev je ta, da se poheti-
lenske cevi uporabljEUO za mnoge namene, o
kakršnih prej nihče ni pomislil, da bi lahko
bih mogoči. Tako so danes investitorji ugo-
tovili, da so pohetilenske cevi primerne, če
ne že kar idealne za predizolacije, oziroma
za toplifikacijo. Res je, da je začetna naložba
večja, vendar se to kasneje obrestuje, ker ne
prihaja do nikakršnih okvar, tako kot pri
klasičnih ceveh. V Minervi danes z goto-
vostjo trdijo, da se bo povpraševanje po teh
ceveh še povečalo.
Pomembno mesto v Minervinem proiz-
vodnem pro^amu zavzema proizvodnja
drenažnih cevi. V veliki meri je ta proizvod-
nja pogojena z mehoracijskimi deli pri nas.
V Sloveniji in še v nekaterih drugih repubh-
kah namenjajo melioracijam vedno večjo
pozornost, ki se kaže tudi v tem, da za meli-
oracije n£imenj£oo iz repubhšldh sredstev
celo nepovratna sredstva. Kot vse kaže se
bodo za takšne način odločili kmalu tudi v
drugih jugoslovanskih repubhkah. To po-
meni, da bo povpraševanje po drenažnih
ceveh vedno večje.
Ob vsem tem ne gre prezreti izvoza. Po
, Minervinih drenažnih ceveh je vedno več
povpraševanja v nekaterih zahodnoevrop-
skih državah. Po tem ko so dodobra osvojili
italijansko, francosko in zahodnoevropsko
tržišče, se^ed^ odpirajo tržišča tudi drugod
- v Grčiji denimo. Za ilustracijo je zanimiv
podatek, da štirideset odstotkov potreb ita-
lijanskega trušča pokriva prav Minerva. Si-
cer pa bo letošnji izvoz Minerve za dobrih
sto odstotkov večji kot je bil lani; v petih
mesecih so izvozili že za 300 000 dolarjev
drenažnih cevi. Ob vsem tem je nenazadnje
pomembno, da so cene na tujih tržiščih do-
kaj ugodne, ob garantiranih cenah surovin
in tečjonih razUkah, oziroma vedno večji
vrednosti konvertibilnih valut, pa bo izvi
dohodkovno še zanimivejši. Minerva dam
izvozi petino proizvodnje drenažnih cevi ti
desetino proizvodnje polietilenskih cevi.
Brez težav seveda ne gre. V prvi vrsti
treba omeniti dotrajane proizvodne prosi
re v Ložnici pri Žalcu. Žal ni na voljo dovi
denarja, da bi jih obnovili ali pa zgrad
nove, je pa to ena izmed prednostnih nali
v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ko
kor se bo le dalo, bodo letos obnovih d
strojne opreme, vlaganju na tem podrož
pa bodo namenjali vso pozornost tudi v i
slednjih letih.
Mirno lahko zapišemo, da se je Miner
sedaj izkopala iz težav, ki so jo pestile mr
go let nazaj. Tudi poslovni rezultati so d
bri. Samo letos se bo fizični obseg proizvo
nje povečal za štiri odstotke, kar pomeni, i
bodo v Minervi proizvedli 4500 ton proiz\
dov iri to ob enakem številu zaposlenih k
lani. Če so v prvih mesecih sicer zabelei
delni izpad v prodni, potem je to predvsc
posledica slabega vremena v začetku le
ko so bila dela na prostem onemogočal
Že po žetvi pa se obetajo velika mehora(
ska dela v Sloveniji in Vojvodini, kar seve
pomeni, da bo dovolj dela tudi za Minen
Jadranska obala je čistejša zaradi Minervinih cevi.'
Proizvodni prostori Minerve v Loinici so dotrajani.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 27
Izdelki drobnega gospodarstva združenih obrtnikov v
TOK Mega Hmezad Agrine.
Pomembnejši proizvodi
Hmezada:
-	hmelj 3400 ton
-	mleko 34 mihjonov h-
trov
-	govedo 6000 ton
-	prašiči 1000 ton
-	pišanci 12.500 ton
-	jabolka 6000 ton
-	vrtnine 1200 ton
-	drugi kmetijski proizvo-
di (grozdje, jagodičevje, ze-
lje...) 9000 ton
Preparati čebeljih izdelkov
za boljše počutje, ki poma-
gajo proti raznim tegobam
- Hmezad Čebelarska za-
druga.
hmelj pripravljen za izvoz-delo
/p^zadovih kmetijskih delovnih organiza-
'J 'n Hmezad Export-Importa.
Mleko v »pure-pack* embalaži s podaljšanim rokom traja-
nja ohranja vse značilnosti pasteriziranega mleka, vse-
buje vitamine, encime in lahko prebavljive beljakovine.
Mleko, ki ima rok trajnosti 4 dni, lahko pijemo nekuhano,
seveda pa mora biti ves čas shranjeno v hladilniku. Hme-
zad MLEKARNA Arja vas.
V okviru SOZD Hmezad deluje dvajset delovnih organiza-
cij s področja kmetijske, industrijske, trgovinske in gostin-
ske dejavnosti.
-	HMEZAD KMETIJSTVO ŽALEC s temeljnimi organi-
zacijami Kmetijstvo Latkova vas, Petrovče, Tovarna krmil
Žalec in delovno skupnostjo Skupnih služb
-	HMEZAD KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE s TOZD
Kovinarstvo in servisi, Kmetijstvo, Kmetijska preskrba,
trgovina na drobno, TOK Kooperacija in DS Skupne službe
-	HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA ILIRSKA BI-
STRICA
-	HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« s
TOZD Kmetijstvo Radlje, Prevoz Podvleka, Gostinstvo
Podvleka, TZO Kmetovalec Vuzenica in DS Skupne službe
-	HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA SAVINJSKA
DOLINA s TZO Braslovče, Gotovlje, Petrovče, Polzela, Pre-
bold, Šempeter, Tabor, Trnava in Vransko ter DS Skupne
službe
-	HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA
BISTRICA s TZO Oplotnica in Slovenska Bistrica ter DS
Skupne službe
-	HMEZAD VRTNARSTVO CELJE
-	HMEZAD SADJARSTVO MIROSAN
-	HMEZAD ČEBELARSKA ZADRUGA ŽALEC
-	HMEZAD CELJSKA MESNA INDUSTRIJA s TOZD
Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov. Prodaja mesa in mes-
nih izdelkov na vehko. Maloprodaja in Združena hladilnica
ter DS Skupne službe
-	HMEZAD MLEKARNA
-	HMEZAD STROJNA ŽALEC s TOZD Grames in Proiz-
vodnja kmetijske mehanizacije ter DS Skupne službe ..
-	HMEZAD MINERVA ŽALEC
-	HMEZAD AGRINA ŽALEC s TOZD Veleprodaja,
Maloprod^a, Sadeks in Transport, TOK Mega Žalec in DS
Skupne službe
-	JATA LJUBLJANA s TOZD Meso in Reja ter DS
Skupne službe
-	HMEZAD EXPORT-IMPORT
-	HMEZAD GOSTINSTVO TURIZEM ŽALEC
-	HMEZAD INTERNA BANKA
-	HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN
GOZDARSTVA ŽALEC
-	DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE ŽALEC
NOVI IZDELEK - kamilični eks-
trakt KAMILAN za napitke, ob-
kladke, inhalacije... - delo TOZD
Sadeks Hmezad Agrine.
Družbena prehrana - del ponudbe Hmezad Go-
stinstva-turizem Žaiec, ki je letos pridobil tudi
hotel Golding-Rubin v Žalcu.
V Hmezadu združuje delo 4134 delavcev, proizvodno
pa sodelujejo s 7500 kmetijskimi proizvajalci iz šestih
občin. Njihova proizvodnja in poslovanje obsega
predvsem:
-	hmelj, drugi kmetijski pridelki, govedoreja, praši-
čereja, perutninarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in cvetli-
čarstvo, gozdarstvo, ribogojstvo, čebelarstvo
-	predelava mesa, predelava mleka, proizvodnja
krmil, proizvodnja kmetijske mehanizacije, predelava
plastike, sodelovanje z zasebnimi kmetovalci
-	izvoz hmelja in kmetijskih pridelkov, kmetijske
mehanizacije, piva, zelišč in gozdnih sadežev ter
polžev
-	uvoz kmetijske mehanizacije in zastopanje tujih
firm
-	tfgovina na veliko s kmetijskimi pridelki, kmetij-
sko mehanizacijo, repromateriali, barvami in laki,
oskrba industrije
-	transport
-	gostinske usluge, družbena prehrana, hotelsko-
turistične usluge
-	hranilna in kreditna služba
Celjska mesna industrija: sveže meso - predelava - suho-
mesnati izdelki.
Predelava kmetijskih proiz-
vodov:
-	hmelj 4300 ton (izvozijo
3400 ton)
-	mleko 47 milijonov li-
trov
-	meso 9231 ton
-	močna krmila 31.000 ton
Hladilniške zmogljivosti
za sadje, meso in druge pro-
izvode 9000 ton
Industrijska proizvodnja:
-	stroji za hmeljarstvo in
poljedelstvo 1200 ton
-	drenažne cevi in druga
predelava plastike 4500 ton
Trgovinska dejavnost:
-	odkup, oskrba in proda-
ja 14,2 milijarde din
Gostinska dejavnost:
-	hotelsko-turistične sto-
ritve in družbena prehrana
400 milijonov din
28. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Naši največji proizvajalci lepilnih trakov
¥ Aeru, Joža KemUa Šempeter so letos Izvozili že za 2,5 mllllonov dolarjev
Izdelkov
v Aeru, Tozd Kemija
Šempeter so v svojih proiz-
vodnih programih že pred
leti namenili največ prosto-
ra prav izdelavi lepilnih
trakov. Tako izdelujejo oz-
ke in široke lepilne trakove
ter lepilne trakove, ki sodi-
jo v šolski in specialni pro-
gram. Poleg tega izdelujejo
tudi matrice, Xerox papir
in termoregistrirni papir,
zaključi^ejo pa tudi s stro-
jegradnjo, v kateri bodo iz-
delovali stroje in naprave
za lastne potrebe in seveda
tudi za ostalo papirno indu-
strijo.
Razvojni službi
nikoli ne zmanjka
dela
v letošnjem letu razvijajo
v Aeru Tozd Kemija Šempe-
ter nove proizvode, ki smo
jih doslej morali uvažati. Ta-
ko bodo kmalu pričeli izde-
lovati krep-masking za po-
trebe avtomobilske industri-
je, aeroacel za delo v pisar-
nah in aeroduble za papirno,
grafično in pohištveno indu-
strijo.	\
V tozdu Kemija Šempeter
pa letos zaključujejo tudi iz-
gradnjo obrata strojegrad-
nje, ki bo delovno organiza-
_xijo predvidoma stala 150
milijonov dinarjev. Vendar
pa bodo potem lahko sami
izdelovali večino potrebnih
strojev zase in za ostale de-
lovne organizacije papirne
industrije.
Poleg tega namerav^o tu-
di posodobiti obstoječo teh-
nologijo, še posebej pa rezal-
nico lepilnih trakov. V Aeru
tozd Kemija Šempeter se bo-
do priključili na nov energet-
ski vir in sicer bodo poslej^
uporabljan zemeljski plin.
Tudi ob prostih
sobotah je potrebno
poprijeti za delo
v letošnjem prvem pollet-
ju so imeh v Tozdu Kemija
toliko naročil, da so delavci
delali tudi ob prostih sobo-
tah in nedeljah. Sicer pa na-
črtujejo v letošnjem letu 15-
odstotni porast proizvodnje,
kar je ob povečanem povpra-
ševanju po njihovih izdelkih,
predvsem lepilnih trakovih,
že prava nuja.
Delavci Tozda Kemija so
ob sicer prostih sobotah in
nedeljah delali predvsem za-
to, da bi pravočasno pripra-
vili vse naročene pošiljke
blaga. Zavedajo se namreč
tega, da je potrebno dogo-
vorjene roke spoštovati in
naročene pošiljke naročni-
kom pravočasno dostaviti.
Tudi težav ne
manjka...
Ena največjih je prav goto-
vo ta, da se v Tozdu Kemija
nikakor ne morejo zanesti na
dobavitelje surovin. Le-ti na-
mreč dobavljajo surovine po
visokih cenah, poleg tega pa
je večina izredno slabe kako-
vosti.
Trenutno je v Tozdu Kemi-
ja tudi veliko negotovosti za-
radi predloga novega diviz-
nega zakona. V Aeru menijo,
da je sprejetje takšnega
predloga korak nazaj za vse
izvoznike, ki so v svoji proiz-
vodnji vezani tudi na uvoz
surovin.
Nagrajevanje po
delu - eden izmed
ciljev
s porastom proizvodnje in
večanjem obsega prodanih
izdelkov so si v Tozdu Kemi-
ja postavih tudi, pri nas vča-
sih težko dosegljiv cilj - na-
grajevanje po delu - delavci
pa prejemajo trenutno oseb-
ne dohodke v višini nekaj
nad 45.000 dinaijev.
V okviru delovne organi-
zacije Aero pa je poskrbljeno
tudi za letovanje. Delavci
Tozda Kemija, seveda pa tu-
di ostalih treh Aerovih toz-
dov, lahko poleti letujejo v
počitniških kampih ob mor-
ju, pozimi pa imajo nsuete
zmogljivosti na Golteh in na
Rogh.
Vsako leto pa gre določeno
število delavcev-rekonvales-
centov tudi brezplačno na
morje oziroma v Atomske to-
plice v Podčetrtek.
V Tozdu Kemija Šempeter
je poskrbljeno tudi za družbe-
no prehrano. Delavcem vozijo
hrano iz Celja, vsak dan pa
imajo na izbiro tri jedilnike;
dva običajna in dietnega.
Ob povečanju proizvodnje
so v tozdu Kemija postavili za
letos tudi smelejše finančne
načrte. Menijo, da bodo iz lan-
skih 2 milijard dinarjev letos
dvignili vrednost proizvod-
nje na 4 milijarde dinarjev.
Prav tako se bo zelo povečal
tudi izvoz. Lani so izvozili iz-
delke v vrednosti 2 milijona
dolarjev, letos pa so že v pr-
vem polletju izvozili za 2,5
milijona dolarjev. Ob nada-
ljevanju tako zastavljene pro-
izvodnje kakršno imajo sedaj,
izvažajo namreč kar v tride-
set različnih držav, bodo tre-
nutni izvoz najverjetneje pod-
vojili. Sicer pa Aero Tozd Ke-
mija Šempeter izvaža 30 od-
stotkov celotne proizvodnje
na klirinške in konvertibilne
trge.
V Aeru, Tozd Kemija Šempeter nameravajo posodobi
rezalnico lepilnih trakov, saj prav s proizvodnjo lepilni
trakov dosegajo najboljše poslovne rezultate.
V Tozdu Kemija izdelujejo tudi matrice. V fotografski objektiv smo zajeli delavke;
pakiranju matric.
Od domačnosti do hotelirstva
Sozd Hmezad - DO Gostinstvo - turizem
Hmezadova delovna organizacija Gostinstvo-turizem
med drugim vključuje delovne enote hotel Prebold, hotel
Golding v Žalcu, hotel Slovan Vransko, samopostrežno
restavracijo Gaberje v Celju in številne gostinske obrate v
žalski občini. Nemogoče je našteti vse, toda številni gostje
te obrate dobro poznajo, pa naj si bo to lokal v Veliki
Pirešici, gostilno Rizmal v Žalcu, gostilno Pri Rimljanu v
Šempetru, bife Kongo v Trnavi ali gostilno v Ločici pri
Vranskem, ki jo tako zelo cenijo številni vozniki, ki so
vsak dan na poti na relaciji Celje-Ljubljana.
V hotelu Prebold
je vedno
kaj novega
6 prednostih preboldske-
ga hotela ni treba posebej
govoriti. Tisti gostje, ki so
spoznali idiliko okolice Pre-
bolda in prijaznost osebja te-
ga hotela, se v Prebold tako
^i tako vedno znova radi
vračajo. To velja tudi za de-
lavce splitskih delovnih or-
ganizacij in še zlasti tamkajš-
njega Brodogradihšta. Pre-
boldski hotel je tudi letošnje
poletje zaseden z gosti iz
Dalmacije. Pozabiti seveda
ne smemo tudi tiste genera-
cije mladih, ki prisegajo na
diskoteko. Videoteka Ali ba-
be je tako ali tako n^bolj pri-
ljubljeno zbirališče mladih iz
celjske regije. Sicer pa v ho-
telu Prebold slovijo tudi po
odhčni kuhinji ter po izbra-
nih vrstah alkoholnih in
brezalkoholnih pijač. O akci-
jah za gurmane ni treba po-
sebej razpravljati. Le kdo še
ni slišal za mesece palačink,
jedi iz gob...
Hotel Boidlng
privablja vedno več
gostov
Junija so v žalskem hotelu
Golding zabeležili kar 1500
nočitev. To je brez dvoma
dokaz več, da se pametna po-
slovna politika še kSko obre-
stuje. Pod to pa v hotelu Gol-
ding razumejo predvsem
skrb za gosta, ki zajema po-
zornost na vsakem koraku.
Poleg specialitet srbske ku-
hinje, lahko v tem hotelu do-
bite tudi vse druge jedi, po
katerih je največje povpraše-
vanje. Hotel z lepimi sobami
je tudi priljubljeno zbirališče
športnikov iz vse države in
tujine, v teh dneh pa je že
bogatejši za teraso, ki je po-
krita, tako da dež ne bo motil
tudi tistih gostov, ki bi l^ub
dežju radi sedeli zunaj, na
svežem zraku.
Ribe pomenijo
zdravo prehrano
Jugoslovani smo po tem,
koliko rib pojemo, med zad-
njimi v Evropi. To je kaj ne-
slaven rekord, če vemo, ka-
ko zdrava hrana so prav ribe.
Je pa vedno več ljubiteljev
rib. Med ryimi je vehko takš-
nih, ki priseglo na ribjo re-
stavracijo pri Žalcu. N^več-
ja specialiteta te restavracije
so postrvi, pripravljene na
različne načine, seveda pa so
gostom poleg rib na voljo tu-
di druge jedi in pijače ter sla-
dice. Idilična okolica je kot
nalašč za družinske izlete,
sam objekt pa je jjrimeren
tudi za poslovna kosila, raz-
hčna proslavljanja in tako
naprej. In kje je Ribja resta-
vracija? Če se iz Žalca pelje-
te proti Grižam, vas pred sa-
vinjskim mostom na ta lokal
na levi strani opozarja tabla,
ki vabi tudi v znano ribogoj-
nico. Nekaj sto metrov se bo-
ste še peljali, pa boste pri
Ribji restavraciji.
V gostilni Rizmal pa
kar po domače
Domače gostilne si ne mi
remo zamisliti brez tega, d
bi gostom ne ponudila der.
mo telečje obare, dob;
svinjske pečenke, žolice, g
vedine v solati... Vse to ini
marsikeO drugega sed^ p
nujajo v obnov^eni Rizmal
vi gostilni v Žalcu, nekd
priljubljenem shajališču Ž.
čanov in okoličanov. V to g
stilno lahko povabite pošlo
ne prijatelje, ki imajo ra
domačnost in ki tudi ra
prisluhnejo domačinom,
na duhovit način obujs
spomine na stare čase. 1
svidenje v gostilni Rizma
Žalcu!
Delavci Hmezadove DO Gostinstvo-turizem čes
tajo vsem delovnim ljudem in občanom za njihi
praznik.
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 29
STRAN - NOVI TEONIK
3. JULIJ 1
3. JULIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 31
32. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 198$ ;
Prizadevno turistično društvo iz Luč seje tudi tokrat izkazalo in pripravilo prikaz cele
vrste zanimivosti, ki sicer že tudi v teh krajih gredo počasi v pozabo. Tako recimo preja;
ženske so spretno vrtele kolovrate in pletilke, pod katerimi so nastajali topli izdelki iz
domače volne.
Domačma Sandija Lojena je bilo težko ugnati. S svojimi 145 kilogrami je vehko
nico, na kateri so se z njim pomerili pari, največkrat prevesil na svojo stran. Ženin
neveste, ki so »obviseli v zraku so v poduk in spomin prejeli jedilni list z naj]
redilnimi obroki, oni drugi, ki so presegli sandijevo težo pa popis aktivnosti za hujšm
Lučki dan za kmečke pare
ženini in neveste, ki so v soboto izrekli usodni »DA« na
kmečki ohceti v Ljubljani, so se med ogledom naše ožje
domovine za en dan ustavili tudi v Šaleški in Zgornji Savinj-
ski dolini. Spoznavanje naših lepot pač ne bi bilo popolno,
če ne bi videli n^lepšega slovenskega kraja Luč ob Savinji.
Tam so zanje pripravili tudi Lučki dan, praznik, ki bo letos
sicer v avgustu. Vzorno pripravljeno prireditev je spremljalo
tudi petdeset novinarjev iz desetih držav, ki bodo zagotovo
zanesh glas o njej in o prelepi dolini širom po svetu.
V programu so sodelovali tudi pari, ki so se morali izka-
zati tudi v molži koze. Nekateri so bili bolj spretni, drugi
manj, kozam je bilo pa prav malo mar, da so v rokah tako
uglednih gostov in so se tu in tam tudi ponečedile.
Devetnajst nevest in devetnajst ženinov je Lučki dan
popestrilo tudi s svojimi narodnimi nošami.
Bodice
Vlagajmo več sredstev v drobno gosp<^
darstvo, da bo več davkov za debelo bi
rokracijo.
Telefon in kadrovska politika imat
največ skupnega v tem, da oba potreba
jeta zvezo.
Najbolje bi bilo, ko bi nekateri vrgli i
koruzo sebe in puško,	i
Govori se, naj bi dinar postal konvertl
bilna valuta - toda najprej je treba imei
konvertibilno gospodarstvo.
Mnogo je bilo reklame za dramo Slav
nostna večerja v pogrebnem podjetju •
glede na cene pogrebnih stroškov si
naslovu drame res ni čuditi.
Poleg raket zemlja-zrak in zemlja-zem
Ija, obstajajo tudi rakete ZlS-potrošni
kov žep.
MARJAN BRADAi
Petinšestdeset let zvestobe
železno poroko - 65 let zakona - sta prejšnji teden pri
vala na Vranskem 91-letna Majda in 86-letni Mirko Cu
Slovesnost sta jubilanta proslavila v krogu svojih pr
Ijev, spomnili pa so se ju tudi predstavniki krajevne sku
sti in jubilantoma izročili šopek cvetja z najboljšimi žel
Mirko Cujnik se je rodil v Mariboru, tam se je tudi šo
končal učiteljišče. Majda pa je rojena v Gradcu. V
učiteljevanja je svojega moža spremljala po raznih kra:
mu gospodinjila. V tem času so se jima rodili trije o
Zadnja leta je Mirko služboval kot ravnatelj na Osnovr
Vransko, tu se je tudi upokojil in ostal.
Cujnikova živita v upokojenskem stanovanju, kljub
kim letom sta dobrega zdravja in dobro razpoložena.'
skrbita zase in vse kar si žehta je, da bi bila še naprej zd
tako, da vsaj za vsakdanja opravila ne bi potrebovah
pomoči.	TONE TAV
Omrežiti me ni lahko,
rada se žarkom sončnim prepuščam.
Mislim, da kar bo, pač bo,
rada še vedno popuščam.,.
Festival
evergreenov
Vransko,
sobota, 6. julij ob 20.
uri
Devet slovenskih pevcev,
ansambel Bojana
Adamiča. Vedno lepe
melodije - Vransko,
sobota, 6. julij ob 20. uri.