438
—   Morilec Bacher obsojen na smrt. Bacher, ki je umoril veliko število Ijudij. je bil predvčerajšnjim v Parizu obsojen na smrt. Predno se je prečitala sodba je vrgel Bacher parkrat svojo čepico v zrak. Predsednik je ukazal, naj mu čepico vzamejo, a Bacher ni pustil. Vnela se je pred sodiščem huda borba. Bacher, sodni sluge in drugi, ki so prihiteli na pomoč, so se ruvali in metali po tleh, da ni ostalo nazadnje prav nič čepice, nego same cunjice. Bacher je zahteval odškodnino. Po sodbi se je dal Bacher mirno odvesti v ječo, za-klicavši:  „Do svidenja" I
—  Poneverjenje. Sin predsednika celjskega okrožnega sodišča, 271etni, v Metliki porojeni Eobert pl. Ullepitsch je kot glavni blagajnik dunajskih lokalnih železnic te dni defrav-diral kacih 10.000 gld. in je pobegnil. Ullepitsch je bil za-pravljivec in ni izhajal s svojim denarjem, dasi je imel jako, lepo plačo.                                                                           J
        Novice.
439
—   Odlikovanja za zasluge pri kužni bolezni na Dunaju. Nj. veličanstvo je odlikovalo vse one požrtovalne nastavljene v dunajski občni bolnici, ki so si pridobili zaslug <a zatrto kugo na Dunaju. Dr E. Poch, ki je prevzel po smrti dr. Miillerja, zravljenje vkuženib, je debil viteSki red Franc Jožefovega reda, dr. M. Mayr, njegov pomočnik, je dobil zlati zaslužni križec s krono, sestre usmiljenke družbe najsvetejšega srca Jezusovega, Ver. Gerhard, Luka K a-schuber, Wilf. Bazan, (ki je bila sama bolna) Mil. Jani k o w s k i, ter postrežnica Iv. Hochecker Elizabetino kolajno.
—   Kuga na Dunaju. Tri žrtve je zahtevala kuga na Dunaju. Prvi je umrl bolniški sluga Baniscb, drugi nadobudni zdravnik dr. Mtiller. in naposled je umrla tudi strežnica Pecha, stara komaj 22 let. Albina Pecha je bila bolna celih deset dni), kar je bilo v človeški moči, se je v njeno rešitev vse storilo, a vse je bilo zaman. S smrtjo Ab. Pecha je kugo na Dunaju smatrati za končano. Nekaj oseb je sicer še bolnih, a vse te se počutijo tako dobro, da se zanje ni bati.
—   Novodoben razbojnik. „Gvornale di Sicilia" je nedavno tega poročal, da je bil po celi Siciliji znani ropar €andine pred kratkim s svojo četo v mestecu Cesaru in da je tamkaj več Ijudij oropal. Candine pa ni razbojnik stare šole, ampak not^odoben človek. Ta čita tudi časopise. Ko je čital navedeno poročilo, poslal je listu .,popravek", da ni res, da je bil v Cesaru in da je tam ropal, temveč da je svojo „obrt" izvrševal v nekem drugem mestu. Dopisu je novodobni ropar priložil 5 lir za strošek tiska. Kaj  taeega pa še ne 1
—   Bismarckov ideal. Eajnega Bismarcka telesni žur-nalist Vilj. Busch pripoveduje v svojih knjigah, da je Bismarck 1. 1870. označil svoj politični ideal tako-le: „Najboljši bi bil napreden obsolutizem, toda mi nimamo pravih absolutistov, to «e pravi: nimamo kraljev. Izginili so; ta vrsta je izumrla Republika je povečjem prava vladna oblika in brez dvojbe pride v prihodnjosti na vrsto. S knezi gre povsod nizdol, tudi pri nas. Ne brigajo se za drugo, nego za to, da jih po časopisih hvalijo in da dobe čira največ denarja za svoje osebne potrebe".
—   Obravnava proti Lucheniju. V ponedeljek je bilo v Genevi izmej 70 posestnikov izžrebanih 50, kateri bodo pri obravnavi proti Lucheniju Lucheni je izjavil, da hoče mej obravnavo citati glasno anarhističen manifest, kar sta mu zagovornik in državni pravnik odsvetovala Napram svojemu zagovorniku, se je Lucheni pritožil, da se mu je v ječi slabše godilo, kot drugim. K končni obravnavi se je oglasilo jako veliko žurnalistov, kateri so dobili 60 prostorov, občinstvo pa 90 prostorov, ker je dvorana zelo majhna.
—   Dekle užalilo cesarja. 191etna komptoaristinja Dueck je govorila nespoštljivo o Viljemu IL in zato jo je obsodila kazenska kamora v Vrati slavi (Breslau) na dvame-aečno ječo v trdnjavi!
45 oseb utonilo. Minolo nedeljo je v Solunu divjal strašen vihar, ki je nakrat z vodo napolnil strugo stare reke, ko je bila že davno izginila. V tej strugi so bili popotni ljudje postavili šotore in v njih prenočili. Ponoči je pridrla voda ter je v nekaterih trenotkih podrla vse šotore. Izmej potnikov se jih je samo 5 rešilo, 45 pa jih je utonilo.
—   Srajca na bobnu. Tekom prihodnjih dni prodali bodo v Londonu na dražbi krasno svileno spodnjo srajco, katero je imel na sebi kralj Karol L, ko so ga dne 30. janu-varja 1649 1. v Whitehall-Grardemu obglavili Kaže se, da se je bil kralj Karol za zadnjo pot skrbno pripravil. Zahteval je spodnjo srajco, češ: „Zrak je mrzel in mogoče je, da bi se inraaa tresel.    Gledalci bi mogli misliti,   da se tresem strahu
in tega nečem. Smrti se ne bojim " Tako dragocena relikvija pride sedaj na boben. Krvava srajca nesrečnega kralja se bo prodajala — prvič — kdo da več — drugič — kdo da več — in tretjič! Ali se je pijeteta na Angleškem že povsem umaknila pijetizmu?