Roletarštvo ■ l»meln» zaves« • žaluzije •rolete • profili za fasade ■ kovinski izdelki • Matavni in nadomestni M rolete in žaluzije ■■■■■■■■■ nOL€ Šentjemejska c. 13 68000 Novo mesto tel. / fax: 36810I 68/23-673, 323673 mobitel: 0609/622-685 Št. 17 (2385), leto XLVI • Novo mesto, petek, 28. aprila 1995 • Cena: 120 tolarjev S?Zodr°čfi° srečanje DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST 2 DOLENJSKI UST** DOLENJSKI ust dolenjski ust dolenjski ust dolenjski list dolenjski ust H DOLENJSKI ust MED8SPd«1 SIMpOZU o menistu na SLOVENSKEM okviru Drnor'np°^J 80 organizirali v Evropi m8 ama Kulturne poti Sveta ■'Irok vnil njcm so d°mači in tuji evropskel ‘HaZ8rnili Svilne teme iz liliPomenTn7ne'ZlaSlipa80 0svct- Venskcm ,‘ , 8? meni5tva na Slo-vanje s^l"a tanck' funkcijo in delo- vplive ki so an°V pr'nas ‘n evropskc r(xln„;, 'S;;8f prenašali na naše na- narja So p02d™ Udclcžence semi-’°n Nadrih faV11 s,,Jki opat dr. An-ster Sereii’p°»!nslci kul,urni mini-CDcCnrl^ elhan. predsednica Krka - ženskam prijazno podjetje Priznanje Managerja NOVO MESTO - Na spomladanskem srečanju združenja Manager - bilo je 20. in 21. aprila v Portorožu - je generalni direktor Krke Miloš Kovačič prevzel priznanje “Ženskam prijazno podjetje”, ki gaje to združenje podelilo Krki. “Zagotovljena socialna varnost v Krki je, zlasti za ženske v podjetju razbremenilna in spodbudna, tako da z več volje sprejemajo nove naloge in se veliko izobražujejo,” med drugim piše v obrazložitvi. “V Krki je vodilo pri kadrovanju strokovnost, in ne spol; tako je danes v odboru direktorjev Krke 6 direktoric, ki skrbijo za ključna strokovna področja. Krka v svoji skrbi za zaposlene deluje globalno in je pri svojem delu in ravnanju odpravila ločevanje na moške in ženske. S svojimi dejavnostmi za zagotavljanje in izboljševanje življenjske kakovosti pa v mnogočem omogoča razmere za ustvarjalno, zdravo in polno življenje vseh zaposlenih.” V Zupan se boji za svojo varnost S tiskovne konference novomeškega župana Francija Koncilije - LDS-ovski argumenti za čeh-Ijanje ušes, laži in podtikanja - Je na vidiku nova gradbena afera? - “Sem sploh še varen?” NOVO MESTO - Tiskovna konferenca, ki jo je v ponedeljek sklical novomeški župan Koncilija, je bila pravzaprav odgovor na nedavno tiskovno konferenco novomeške LDS, izzvenela pa je kot županov obračun s političnimi nasprotniki in očitarji ter razkrivanje njihovih nečednosti in celo kaznivih dejanj. Tega je župan naštel toliko, da bi bilo gradiva dovolj za solidno nadaljevanko, zato tu lahko podamo le oskuben prikaz. Župan pravi, da je bila “tiha koalicija” med LDS in Demosom v Novem mestu uspešna, ko je imela LDS v izvršnem svetu absolutno večino, moč in denar, ko soji ostali neomajno zaupali in jo podpirali. “Z odhodom Boštjana Kovačiča v Ljubljano pa se je začela tiha koalicija krhati,” pravi Koncilija. Najhuje pa je bilo po županovem mnenju za LDS razočaranje nad volilnimi rezultati in tega poraza ni mogla mirno prenesti. “Ni res, da jih nismo pustili blizu, ampak niso hoteli sodelovati z nami pri vodenju občine, sedaj pa hočejo rušiti zakonito izvoljeno občinsko upravo in župana, in to z argumenti za čehlj- anje ušes, z lažmi in podtikanji. Razpihovanje sovraštva med dvema najmočnejšima strankama (SKD in LDS) s populizmom LDS razdvaja občinsko upravo in mestni svet, med občane pa seje nezaupljivost do oblasti,” trdi župan. Županovi očitki se kar vrstijo. Da jim LDS otežkoča, če ne celo onemogoča stike z ministrstvi, da ministrstvo za lokaino samoupravo dela zanič, da se novomeška Upravna enota (državna uprava, ki jo vodijo liberalci, op. p.) le baha, da pa gre v bistvu za podvajanje služb, za državo v državi, za strahotno razbohotene aparatčike, ki samo gledajo na uro, POGOVOR Z MINISTROM THALERJEM NOVO MESTO - V četrtek, 4. maja, bo ob 19. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca pogovor s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Pogovor bo vodil Boris Dular, osrednja tema pa bo “Slovenija, kam in kako?” SKUPIN DOLENJSKE, POSAVJA IN ZASAVJA - Združenje folklornih skupin Posavja, Grosuplje in Pevsko društvo Šentvid pri Stični so v soboto pripravili v kulturnem domu v Stični osmih folklornih skupin iz omenjenih treh regij. V strokovni komisiji sla bila tudi dr. Marija V Ravnikar. Nastopajoče je pozdravil tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampert. Domača tdovo (vodijo Branka Kovaček) in novomeška folklorna skupina Kres pod vodstvom Branke Moškon s splet °m dolenjskih plesov. Nastopile so še: folklorna skupina Trbovlje s spletom belokranjskih plesov; -v'io Pišecc °m Prekmurskih plesov; skupina s Senovega pod vodstvom Toneta Petroviča s kozjanskimi plesi; skupina p fickih piesov /°r'CJ.“ S°renjskih plesov Uroš Bračun); skupina iz Artič pod vodststvom Zdravka Dušiča s spletom ere) tavtor Branko Fuchs); skupina Javorje pod vodstvom Ide Dolšek pa s plesi iz Šmartno in okolice. (Foto: Proletarci vseh detel... Wj. Kihih e&o,OV0:za !■ maj bodo imeli delavci dva dela prosta dne-'taj peaz,, en,U Pa le le*k° reči, da je 1. maj res delavski praznik. Kaj »d novemu CeSa se nai vese^ šivilja v Novoteksovi Konfekciji, ki Zadnja „/ n/ dobila plače? AH delavec vAdrii Caravan, katerega bosanski “(<> ^mor^a ntdi res zadnja) je znašala 23 tisočakov? Ali Vanje v> J*as,cfrbajter pri Pionirju, ki mu po odbitku stroškov za stano-Seveda ,‘Tr;m ‘banu in za hrano ostane 2.000 tolarjev? Če plačo gnali v ste ° -?°b‘! Ali tisti številni delavci, katerih podjetje so že po-Oobesed ‘ i» 1‘, 'n & številni drugi bodo I. maj praznovali delovno. osnovno]0 ®elaH bodo na vrtovih in njivah, da bodo pridelali vsaj Zaslužil: !ra.no' delal' bodo pri zasebnih graditeljih, da bodo na črno Praznit,, *a™en fičnik, srečneži so tisti, ki dobijo vikendarsko ali Njihov'^°ijal}^anogaraško in umazano delo v Italiji, Avstriji. r.vo to,,! [ ,1' ‘n 'el' šefov šefi vse do vrha, ki so i> veliki meri krivi za sramno Pa se vozijo z mercedesi, audiji in beemveji in si brez-levih dir-k10 • mesec Izplačevati na tisoče mark. Eden od Pionir- vzei j. Motjev je pred napovedano stavko (ker ni bilo plač, seveda) h/iJt i 'ČJKShO aknntnriin in nrln/rlinl n/-» mir »l/l mr%rit> Pst/* n/i - J Z ’ •' ■ iuhiic/ III l/MIZ I/IUI) aillllU/ akontacijo in se odpeljal po mir na morje. Pač po sen barab, od anarhistov do neskrupidoznih “uspešnežev ” vseh bQ, />1 MUHIIIIJIVI' UVffCraja peščica kapitalistov in kopica revežev. So tudi podjetja, čeprav jih je premalo, v katerih imajo delavci vse pravice, ki jim gredo. V podjetju Danfoss, kjer sem zaposlen, imamo na srečo vse, kar naj bi delavcem pripadalo: zagotovljena delovna mesta, delo in plačo.” PETRINA LAPUH iz Brežic: “Prav gotovo se je položaj delavcev v primerjavi z desetletji nazaj izboljšal. Imamo sicer zakonodajo, ki določa pravice zaftoslenih, žal pa vse preveč pogosto slišimo, da so te pravice kršene. To občutijo predvsem mladi, mnogi tudi zelo težko dobijo prvo zaposlitev. Zato bi morala biti vloga sindikatov večja, prav tako pa bi morale delovne inšpekcije dosledneje nadzorovati zajjoslovanje in kršitve delavčevih pravic.” JOŽE SL1VŠEK z Zdol: “Kako je poskrbljeno za pravice delavcev, je odvisno od vsakega podjetja posebej. Pravice so formalno povsod Zagotovljene, kljub vsemu pa je končni rezultat plača, ki je tudi kazalec cenjenosti dela. Prav gotovo se z lastninjenjem pravice ne bodo zmanjšale, tako kot se na zahodu niso, standard delavcev pa je odvisen predvsem od vodstvenih delavcev, od katerih je najbolj odvisna uspešnost podjetja." AVGUST LUŽAR, upokojenec iz Novega mesta iz Bršljina: “Prvi maj je zame edini pravi praznik. V prejšnjem sistemu ni bil potreben, sedaj bo, kot kaže, vsako leto bolj. Prej smo šli z rdečimi zastavami po tovarni zato, da smo dosegli plan, sedaj bodo šli delavci na ulice za pravice in za kos kruha, ki je vedno bolj tenak in čm. Morda bodo že naslednje leto svoje vrste za L maj strnili brezposelni, ki so to ne po svoji krivdi.” ALOJZ ZUPAN, konstrukter v sevniškem Inesu in občinski svetnik (SDSS): “Položaj delavcev pri nas je slab. Delavci so vse preslabo plačani. Poznam primer, ko ima elektrotehnik le 31.000 tolarjev plače, kar je po moje prava sramota. Dokler ne bo imel naš sindikat takšne vloge kot na Zahodu in bo delal bolj v interesu vodstva firme kot pa delavcev, se delavcem ne piše prav nič dobrega! Takšen sindikat pa ne more imeti zaupanja delavcev." PAVLE SMOLIČ, delavec iz Dobrniča: “Nekaj časa sem bil brez dela, zdaj ga imam spet krajši čas in upam, da ga bom zadržal. Bil sem 7 let zaposlen v Revozu in moram reči, da sem se tam za tekočim trakom bedno počutil, bolj kot stroj in ne kot človek. Norme so priganjaške, zahodnoevropske plače pa balkanske. Mislim, da tuji kapital pač skuša čim bolj izžeti ceneno delovno silo, kar je z njegovega stališča razumljivo, ne pa tudi z delavčevega.” Msgr. Alojzij Turk NAJBOLJŠI NOVOMEŠKI STROJNIKI NOVO MESTO - Srednja tehniška in zdravstvena šola Novo mesto je prejšnji petek pripravila tekmovanje srednjih strojnih šol za dolenjsko in posavsko regijo. Med bodočimi strojnimi tehniki je v matematiki zamagal Andrej Flajs, na testu iz regulacij in krmiljenja je bil najboljši Denis Buljan, v mehaniki Matjaž Špriecer, v znanju in spretnosti računalniško vodenih obdelovalnih strojev Andrej Klinar, v ključavničarstvu Ivan Picclj (vsi so učenci STZŠ Novo mesto), v struženju Marko Kersnič iz Kočevja, v orodjarstvu pa Aleš Valentinčič iz Krškega. Med ekipami je zmagala STZŠ Novo mesto nad SŠ Krško in SŠ Kočevje. • Kdor ne ceni stotina, ni vreden tolaija. (Slovenski pregovor) • Četudi svet kot celota napreduje, morajo mladi vendarle začeti znova. (Goethe) Okopi v vmesnem času po premikih Predstavitev aktualnih političnih knjig, ki močno odmevata v javnosti - Janez Janš3 govoril o svojih pogledih na ‘Vmesni čas”, ogroženost Slovenije in balkansko vojno NOVO MESTO - V nabito polni veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca so minulo sredo, 19. aprila, zvečer predstavili knjigi Janeza Janše Okopi in dr. Mihe Brejca Vmesni čas. Obiskovalce je predvsem pritegnil gost večera, junak slovenske osvoboditvene vojne, nekdanji obrambni minister in vodja slovenskih socialnih demokratov Janez Janša. Pogovor z njim je vodil Janez Mežan, o knjigah pa je govoril urednik zbirke Premiki pri Mladinski knjigi Aleksander Zorn. Na začetku prireditve je mešani pevski zbor Revoz pod vodstvom Cvetke Hribar zapel več pesmi in pokazal lepo pevsko znanje. V Duhovniškem domu v Ljubljani je po daljšem bolehanju prejšnji četrtek, 20. aprila, v 86. letu starosti umrl msgr. Alojzij Turk, beograjski nadškof v pokoju. V ponedeljek, 24. aprila, so pokojnika prepeljali v kripto kapiteljske cerkve, kjer so se dekanijski duhovniki poslovili od njega s sveto mašo. Pogrebna slovesnost je bila v torek, 25. aprila, z mašo v kapiteljski cerkvi in pokopom na pokopališču v Ločni. Alojzij Turk se je rodil 21. novembra 1909.1eta v Prečni pri Novem mestu. Po končanem bogoslovju in jpaš-niški posvetitivi je nekaj časa služboval v ljubljanski nadškofiji, potem pa gaje leta 1934 odpeljal s seboj skopski škof Janez Gnidovec in čeprav sta se dogovorila, da bo skrbel za katoliško čredico na pravoslavnem balkanskem jugu le dve leti, je Turk ostal tam več kot pol stoletja. Prva Turkova župnija je bila zelo velika, obsegala je skoraj vso Makedonijo, ki je bila v tistih časih še surova in divja dežela. Dušnopastirske naloge za razkropljene katolike v veliki župniji so ga primorale, da je veliko potoval in ker ni bilo drugih prevoznih sredstev, je prekrižaril vso svojo župnijo kar s kolesom, kjer pa tudi s kolesom ni šlo, je zajezdil oslička. Mnogokrat je bil v življenjski nevarnosti, ob začetku druge svetovne vojne je celo že stal pred strelskim vodom in čakal samo še povelje za strel, vendar je bil otet smrti. Lada 1980 so ga imenovali za beograjskega nadškofa; to odgovorno in zahtevno službo je opravljal do leta 1987, ko je bil zaradi bolezni upokojen. Beograjsko nadškofijo je prepustil nasledniku, dolenjskemu rojaku dr. Francu Perku, ter odšel po lastni želji v novomeški Kapitelj v rojstni Dolenjski uživat zasluženi pokoj. V proštiji je pomagal, kolikor mu je dopuščalo zdravje, v prostem času pa je pisal in urejal spomine. Lani poleti je v kapiteljski cerkvi daroval biserno mašo ob častitljivem jubileju, 60. obletnici duhovniškega posvečenja in službe Bogu. Zorn je označil izid Janševih Premikov in potem še Okopov za prvovrsten založniški in tudi politični dogodek. Še posebej s Premiki, ki dosegajo slovenske založniške rekorde (prodali so 58.000 primerkov), je Janša postavil temelje sodobni politični publicistiki, kakršna se zdaj uveljavlja v zbirki, ki ima enako ime kot Janševa knjiga. Do Premikov pri nas nismo poznali prave politične literature. Imeli smo sicer bogato partizansko in drugo spominsko literaturo, vendar se je ukvarjala s preteklostjo in se ni lotevala aktualnih, še manj pa vročih problemskih tem. Janša je s Premiki in potem z Okopi združil spominsko pisanje z analitičnim in s političnim esejem. Tako smo dobili sodobno aktualno politično literaturo, kot jo proznjo drugod v razvitem svetu. Podobno se je s knjigo Mihe Brejca Vmesni čas prvikrat zgodilo, da je vrhovni mož “Udbe”, v plašč skrivnosti zavite organizacije, ki je pod različnimi imeni skozi desetletja krojila usodo posameznika in politično pamet, napisal knjigo in v nji popisal svoj poskus narediti organizacijo “prozorno” zajavnost, se pravi postaviti jo na mesto, kakršnega naj bi imela v resnični demokraciji. Svoj poskus je sicer plačal z odstavitvijo, vendar pa stvari poslej le niso več takšne, kot so bile. Knjige, kot sta obe Janševi in Brejčeva, imajo precejšen odmev v javnosti in tudi v politiki, deležne so tako pozitivnih kot odklonilnih mnenj, vendar pa bo njihovo vrednost in poslanstvo mogoče dokončno oceniti, ko bo sedanji “vmesni čas” za nami, ko bomo - morda tudi po zaslugi takih knjig - živeli v drugačni demokraciji, kot si jo predstavljajo “prej in zdaj znani obrazi s televizije”. V pogovoru z Mežanom in v odgo- vorih na vprašanja obiskovalčevi Janša razgrnil svoje poglede na seo nje stanje v Sloveniji, ki ga razuntfr Brejčevo kot “vmesni čas”. Zanj F značilno, daje še močno zaznamov z dogajanjem v preteklosti, saj odg vori na vsa najpomembnejša aktu® vprašanja ležijo prav tam. Iskanje j® govorov in analiza sta otežkočena,** ju ovirajo in ker sedanje generacije* ne znajo razmišljati brez ostati* nekdanjih dogmatskih usedlin. bno kot v Rusiji, ki sc nahajaP Solženicinu v stanju ogabnega W da, se tudi pri nas ne ve, kam in k bomo stopili iz vmesnega obda L Janša je optimist in meni, da vzjrostavili pravo demokracijo, se pa nas vse ključne reforme še ča»“b Na vprašanja o ogroženosti Sl°v ; je, možnosti nastanka nove Jug°s , ije, o razpletu balkanske krize, o ; nosih s sosedami, je Janša c>dgoy ', da Slovenija ni nejrosredno in v°J ogrožena, je pa zaradi bližine ba skih spopadov v gospodarsK ♦ Na vprašanje, ali seje n"von'eai policija res držala bolj pris,ra osamosvojitveni vojni, je Jan^a.C "iri3|B edal, da sta policija in teritori obramba v vsej Sloveniji zg1' sodelovali, da pa je res, da v ne ^ ^ rih primerih novomeška |>ol|‘-IJ\i pokazala večje zavzetosti, den'1® j, so bojno kolono le spremljaj 0 nalog pa niso prevzeli. ________ za i« politično občutljivem položajUi^, so urejeni odnosi s sosednjim1, ^, so urejeni otlnost s sosemu”" pt vami toliko bolj potrebni, vcn°a, pj naša diplomacija ne sme p0”.^* napak, ki jih je naredila deni začetku pogajanj z Italijank N^J.^ goslavija, v realna možnost. . MAR^1 4 KRITIČEN POGLED NA SLOVENSKO RESNIČNOST- Čitalnica v Knjižnici Mirana Jarca je bila premajhna za vse, ki so prišli na predstavitev knjig Janeza Janše in dr. Mihe Brejca; oba v svojem pisanju kritično analizirata slovensko resničnost. Na sliki: Janša in urednik Aleksander Zorn v pogovoru z voditeljem večera Janezom Mežanom. (Foto: MiM) Država pozabila na geodete BO SINDIKAT SPROŽA STEČAJ? ,.cj ŠENTLENART PRI BrE/L i’ - Nekdanji delavci Avtoser j Šcntlcnarta pri Brežicah so P L|i CZ.IUUI* **- »-0I petek in nato še v torek Pr^jjtjl Iz občnega zbora Dolenjskega geodetskega društva rubež imetja nekdanjega P° Upi' Pretekli teden je potekalo P°*f vprJ i dogovarjanje o reševanju teg'“irf šanja, ki je potem, ko ni fezU ČATEŽ - V četrtek, 13. aprila, je bil na Čatežu občni zbor Dolenjskega geodetskega društva. 80 udeležencev je pregledalo in ocenilo enoletno delo in sprejelo nov program. Pred geodeti so usodni časi. Z novim letom so občinske geodetske uprave pristale v okviru Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je upravni • “Mnoge stvari v geodeziji kažejo geodetom novo zarjo,” pravi direktor novomeškje geodetske uprave mag. Franci Bačar. “Če jo bomo gledali samo skozi državni denar, potem bo ta zarja večerna. Edino upanje geodetov so občinski proračuni in razsvetljenost županov in svetnikov. Samo upamo lahko, da bodo modrejši od države in njenih ministrov.” naloge, kot so dela na državni meji, državna kartografija, osnovni geodetski sistem, kataster zgradb, pa tudi za posodobitev zemljiške knjige, čeprav je v pristojnosti sodne veje oblasti. Dolenjski geodeti pozdravljajo dejstvo, da se tudi v geodeziji uveljavlja privatna praksa, saj je republiška geodetska uprava že podpisala 30 pogodb z geodetskimi podjetji za opravljanje geodetskih del. V okviru teh pogodb bo 15 geodetov dobilo javno pooblastilo za delo na Dolenjskem in v Posavju. akcij policijskih kriminalisti' J revizije nekdanje SDK, ostal0 menih občine Brežice in s,n . # ™ — --I Oflr - Župan Jože Avšič je izrazil P^Ujj Ijenosl pomagati. Zdaj se dog jjj jo o možnosti, da bi občina P° pji sindikatu denar za plačilo varšc^ sprožitvi stečajnega postopka* ,p rem bi si tudi delavci lahko P0^ vsaj del svojih terjatev do bivše® jetja. Da bi dosegel začetek pi y mora sindikat dobiti tudi še cc p papirjev, kar ne bo lahko, salj'ni|iii toservis zaklenjen, v njem pa n več zaposlen. organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Država je prevzela vse delavce, jim obljubila plače in svinčnike za delo, pozabila pa je v proračunu zagotoviti denar za evidence in geodetska dela, ki so ga do letos zagotavljali občinski proračuni. Enotna organiziranost državnih geodetov bi lahko pomenila racionalnejšo organiziranost in enotno geodezijo, vendar le, če bo tudi denar za razpadajoče evidence (zemljiški kataster) in za nove KOVINAR Novo mesto Ljubljanska 36 68000 NOVO MESTO vabi k sodelovanju: — strugarje — rezkalce — ključavničarje A 4* Pogoji: — končana IV. stopnja strokovne izobrazbe za navedene poklice — lahko tudi pripravnike Najuspešnejšim bomo ponudili redno zaposlitev. Vsi zainteresirani pošljite svoje prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih del in dokazili o izobrazbi na gornji naslov v 8 dneh po objavi. '"-SSte tovo ščasoma konkurenca „ Radiu Maribor in študents sC Mariborsb pismo radiu Marš. Konkurenca P ijj Mariboru obeta tudi na P°_ a^c|a televizije, saj bo vsak čas delovati zasebna televizija je poskusno pripravljala Pr0® flje že v času predvolilne *4a.rnb0|c8 pred lokalnimi volitvami; p. Nov radio, ki poslušalcem ne bo “šel na živce” tega ima delniška družba, ki Op , Ija kabelski razdelilni sta c Mariboru, na voljo še en pf®5^ ga Nepolitični “Radio City” -Večer premočan za druge? gram na kabelski televizij'. (ClliU namerava dati v zakup ,|S „(1 ■ producentu, ki bo sposobc^ j. pravljati kvaliteten lokalni Lr0Sl zijski kabelski program- fa *jjjir kanal sc zanimajo številni vy ^ manjši producenti, zato je Pjut- pričakovati, da bodo že jc^.. ,rii, cli televizijski gledalci v MarV i>s' ki lahko trenutno poleg m\c|c-rednjih programov slovcnsc ^ vizijc in 24 tujih programov g jo še program ljubljanske . p. zije “Kanal A”, na voljo še ^j MARIBOR - Na UKV frekvenci 100,6 se je pred dnevi Mariborčanom oglasila nova zasebna radijska postaja, imenovana Radio City, ki bo poslej oddajala 24 ur na dan. Nova postaja, ki trenutno obratuje fioskusno, redno pa bo začela delovati 2. maja, bo poslušalce ves dan razveseljevala z glasbo, ki btrprirejena okusu najširšega kroga poslušalcev, starih od 20 do 60 let. Vsako uro bodo na sporedu zelo kratka poročila in informacije o stanju na cestah ter vremenu, političnih tem pa sploh ne bo obravnavala, saj so njeni ustanovitelji ugotovili, da gredo te teme večini poslušalcev "na živce”. Nova radijska postaja namerava živeti od reklam, zato ji ni vseeno, koliko poslušalcev bo prisluhnilo njenemu programu. Tako je Maribor dobil prvo zasebno radijsko postajo, ki bo zago- kalnc televizijske programe- ^i. kar pet programov v sk>vC . sP°' Mnogi se sprašujejo, ali *° minja že na Ameriko. jr0čj11 Medtem ko postaja na P° fll V radia in televizije v Man, vcčja' Štajerskem konkurenca '^^(.r V pa mariborski dnevnik (rfi' naprej uspešno dominira '\\df šču. Mariborski župan m- j in Križman se je takoj p" '/',!> ga b1 nato še nekajkrat zavzc . vCit-Maribor dobil še en dnevm ^Ji-dar sc na tem področju še n1 lo nič konkretnega TOMAŽ* j i la Pi gt d« 2; Rt I« ja te fc d« I), 2. r 4 vit je (S da S d« ds 5 Qd »d dti da Pa D de hi: da dp ’d, $ie la) •v j« til-c po nji« jv® igo- alo* sod- ,V H ikov # 'P? ibri- ako »bja jido /c* ;ajO- «ni' slav- od- odi iil» kan- oi< k««'.^v0 Janez Kralj spet kralj cvička Dolenjski vinogradniki letos prinesli kar 1500 vzorcev vin - V Kostanjevici sojih ocenili 333 - 23. teden cvička bo od 12. do 14. maja v Cvičkovi galeriji KOSTANJEVICA - V eni od galerij kostanjeviškega gradu je v petek potekala prva od prireditev letošnjega 23. tedna cvička. Priznani pokuševalci vin iz vse Slovenije, ki jih je izbral in vodil inž. Darko Marjetič, je pokusila in ocenila 333 vzorcev rdečih in belih vin iz območja Dolenjske in Posavja. AGROMELIORRACIJA na gori nacjoH*!^' Srcdi aPrila so začeli iujeio°pmtfr r^me*10racij°- Odstran- t&ps&izzt okoli sn i,Va meseca> je vključenih Plača dikmetov-.Tri četrt stroškov Ije 7 Hp|aVa’četrtino pa lastnik zem- JSisJSffffisStl;; Etikov Hr eJe .nabral° tudi do 50 ali onem b xejSega kamenja, ovira Zdaj bod,?!°Ča Str°jno obdelavo. _ J °do kupe odstranili. črevan°imah ali volna’samo das° seminai3u IAAS od 5. do 12. maja 30 študentov kme- . Rii °na' tijstva, od tega 20 iz tujine - Uidi na Dolenjskem štrulic * korenje - slabo življenje, KlJl> meso, topa bi že šlo. 3ll|ofg[ je stal na tržnici: <* boba trn olarJcv, fižol 400, meri- POKUŠNJA V ENKRATNEM OKOIJU - Glavna pokušnja dolenjskih vin je tudi letos potekala v eni od galerij kostanjeviškega gradu. Med slikami in skulpturami Janeza Boljke je tudi cviček bolj gladko stekel po grlu. (Foto: J. Pavlin) v “Čebelarstvo v Sloveniji” ln°' bmške mevhi8°°’ Pomarančc agode 380, solato ftikJ350! -ji fiž —'J'40n rn^l ->OU, SOIUU *Qjmišča bb« »aprodai nn H0botnem sejmu je ‘h 'n 45 ,maJ ‘J.0 do tri mesece star-^r°dali n/1 ^ Prašičev. Prvih so ^•novteil?59 Paskov do 30 kilo-?® 400 tolarii01! P,rti s škronl' -<3°lr‘ rastline), je pogubno razrast ščavja še mogoče S thh ,pa boli jf veniem posameznih rastlin, kar zahteva sicer več dela, škr starane M (0,5-odst.) in dicofluid MPcombi (1-da kna lenim,'16 vedeti- da *' pripravki učinkovito delujejo, če znaša Ptoi'6rb'cid i,mtura vsaj lb°C in če je ščavje že primerno razraščeno, ajiv, da no nk.“zadene dovolj listne površine. Seveda je treba biti v4r s° na tr dn .lmo sosednjih rastlin, ki veljajo za dobro krmo. V,*01 trir;KHVmku a!* P:,šniku v povprečju na kvadratnem metru že *e, d1. Primerme s^avia’ škropljenje posamičnih rastlin več ne zadošča, ne,/® je izbor J6 treba uporabiti herbicide po vsej površini. Razume hiiie rebnemIJ?JPr'.mernejšega še važnejši kot sicer, saj lahko čisto po pre n kako , , , ati s ščavje m uničimo tudi metuljnice, ki so v travni le k” Prvin, 0(1a.želJene- Da n.c bi naredili napake, je bolje, da spomladi kj g°čc zdržaFb11 VSC1 Povr^'n‘ne uporabljamo herbicidov, če je tihi^eni'£.ra^ki, ki jih v svetu zelo priporočajo za zatiranje ščavja, je ta, Lrabo na .cslu bannony 75 DF, ki pa pri nas še nima dovoljenja za VrL0hast-aaVlnjU' koncu naj še poudarimo, daje na prazna mes-toiL tn,3 e P° uporabi herbicida, potrebno dosejati travno seme, 'Ko, ^vna „_____x_______l ji________ ( l 1 ruša preveč preslegasta in bo dala precej manj, kot bi Inž. M. L. Sonaravno in okolju prijazno urejanje Rašice Letos meliorirali prvih 15 ha od skupnih 40 VELIKE LAŠČE - Pred kratkim so se v Laščah sestali vsi, ki so zainteresiran) za urejanje potoka Rašica. Kmetijskega inženirja Petra Indiharja, ki je tudi vodja kmetijske svetovalne službe za to območje in predsednik občinskega sveta, smo zaprosili za razgovor o tej regulaciji. Gre za ureditev vodotoka Rašice. Načrt o tem je bil izdelan že pred osmimi leti, pripravljalna dela so se začela pred dvema letoma, letos pa bo predvidoma melioriranih 15 ha od skupno 400 ha, kijih zajema načrt. Dela izvaja podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane. Kmetijska zadruga in kmetijska svetovalna služba pa Peter Indihar sta usklajevalca izvajanja programa, za katerega zagotavlja denar republika. Koliko časa bodo dela potekala, je odvisno predvsem od denarja. Oh Rašici so bili včasih travniki (rekli so jim logovi), ki sojih enkrat do dvakrat na leto kosili. Potem so začeli košnjo opuščati, rastloje razno ščavje, kije zadrževalo vodo, da je počasi nastajalo močvirje, še posebno pa potem, ko so začeli regulirati potok Rašico na zgornjem koncu, da je od tam voda hitro odtekala in se zadrževala spodaj. Zdaj torej ne gre za pravo agromelioracijo, ampak za vrnitev območja vodotoka Rašice v nekdanje stanje, se pravi za urejanje osnovne struge. Hkrati pa čistijo in urejajo še kanale in razbremenilne jarke, ki bodo zadrževali vod6 in prevzeli funkcijo nekdanjih jezov. Na potoku Rašica je bilo namreč nekdaj preko 40 jezov pri mlinih in žagah. Skratka: gre za sonaravno in okolju prijazno urejanje vodo- t0ka' J. PRIMC Vzorci so bili predhodno ocenjeni že na lokalnih pokušnjah, kamor so vinogradniki prinesli nekaj več kot 1500 vzorcev. Prvo besedo je spet imel cviček. Pokušala ga je posebej izbrana petčlanska skupina pokuševalcev, kije med 163 vzorci kar 17-im dodelila mesto v kakovostnem razredu. Po novem vinskem zakonu, ki predvideva kakovostni razred za cvičke že pri 15,50 točke, bi se v tem razredu znašlo kar 65 vzorcev z letošnje pokušnje. Tako bo 14. maja zadnji dan prireditve Teden cvička 17 vinogradnikov prejelo velike zlate medalje, 48 zlate, 54 srebrne in 24 • Ostala visoko ocenjena vina: frankinja Miloša Muniha 17,3, Janeza Žarna, Nemška vas, 17,26, Franca Jevnikarja, Mirna, 17,22 točke. Dolenjsko belo: Darko Trbovec (Sevnica) 17,40, Otto Sevšek (Kostanjevica) 17,20, Miloš Munih (Novo mesto) 17,02 točke; laški rizling: Vinko Štemberger (Šentjernej) 17,64 in 17,36, Franc Opara (Trebnje) 17,30, Stjepan Zupančič (Samobor) 17,12 in 17,06 točke; dolenjsko rdeče vino: Božo Mervar 16,12, Anton Drganc (Čatež) 16,04 točke. Rose: Stjepan Zupančič (Samobor) 16,04; žametovka: Lojze Slak 15,22 točke; šampanjec: Jože Fralih (Šentrupert) 18 in 17,78 točke. bronaste medalje. Zaradi različnih napak je komisija izločila 14 vzorcev. Tudi pri letošnjem ocenjevanju je bilo najbolj napeto na koncu, ko je komisija križno pokušala najbolje ocenjena vzorca cvička Janeza Žarna iz Nemške vasi pri Leskovcu in Janeza Kralja iz Dobruške vasi. Naslov kralja cvička si je tudi letos prislužil lanski zmagovalec Janez Kralj in Vin-jemu Vrhu prinesel še nekaj dodatne • Dušan Brejc, pokuševalec: “I-epo je bilo delati v prostoru, kjer drugu-jeta likovna in vinska umetnost. V finalu ocenjevalca vzorcev cvička smo nagradili pitnost kot temeljno lastnost cvička, na katero pogosto pozabljamo. Pri belih vinih sem petkrat posegel po vrhunskih ocenah, a žal so bile povprečne ocene prenizke za elegantne vzorce renskega rizlinga. Pri rosejih je manjkalo svežine in sadnosti. A dve izjemni mehki modri frankinji, ki sta spominjali na francosko sorto syrah, sta bili okrašeni z nežnimi cvetnimi vonji. Dodal bi še to: organizacija ocenjevanja je bila neoporečna.” slave. Med dobro ocenjenimi vzorci je na tretjem mestu prva kraljica cvička iz leta 1991 Anica Kos, četrti najbolji cviček pa je pridelal Gašper Majzelj iz Šentjerneja. Letošnja pokušnja je bila rekordna tudi po številu vzorcev. Dolenjski vinogradniki so v oceno prinesli vzorce kar 20 različnih sort, med katerimi je bilo poleg cvička še 86 vzorcev dolenjskega belega vina, 20 vzorcev rdečega, 21 vzorcev laškega rizlinga, 12 vzorcev frankinje ter celo 2 vzorca šampanjca. Med sortnimi vini so visoke ocene prejeli: renska rizlinga Naceta Škode iz Trebnjega (17,96) in Janeza Pavlina s Trške Gore (17,56), ter rulandec Vinka Štembergerja (17,58), ki ima v svoji kleti tudi najbolje ocenjena vzorca laškega rizlin- ga' J. PAVLIN DOBROTE SLOVENSKIH KMETU NA PTUJU PTUJ - Kot že nekaj let doslej je bila tudi letos v tednu po veliki noči v minoritskem samostanu na Ptuju tradicionalna razstava dobrot slovenskih kme-tij, povezana še z nekaterimi drugimi strokovnimi prireditvami in posveti. Na razstavi prikazani izdelki iz žit ter mlečni in mesni izdelki so vnovič potrdili, da se ohranja bogata tradicija in da so izkušnje babic, obogatene z nasveti strokovnjakov, še kako uporabne za današnje potrebe gostinstva in turizma. KMETOVALEC ŠT. 4 SLOVENJ GRADEC - Aprilska številka glasila kmetijskih svetovalcev Slovenije je spet bogata uporabnih praktičnih strokovnih sestavkov, prilagojenih letnemu času, to je spomladanskim setvenim delom. Posebej naj opozorimo na članke o razvojnih fazah strnega žita, priporočljivih koruznih hibridih za Dolenjsko, uničevanju plevelov v koruzi, spomladanskem gnojenju travinja idr. Urednik Andrej Golob v uvodniku protestira proti izčrpavanju slovenskega kmeta z nepotrebnimi investicijami. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Strogost ocenjevanja vin Zadnja leta se stopnjuje število prireditev z ocenjevanji vin tako v Sloveniji kot v svetu. Vsa ta ocenjevanja pa spremljajo turistični in strokovni programi, ki prinašajo vinogradnikom napotke za dosego boljše kakovosti vin. Seveda ocenjevanja prispevajo tudi h kakovosti vin. Da pa se ocenjevanja ne bi izrodila, se je povečal nadzor nad organizacijo in zaostrila merila za merjenje kakovosti. Mnogi vinogradniki iz Posavskega vinorodnega rajona so se tudi odločili, da pošljejo svoja vina na mednarodno ocenjevanje v Ljubljano, ki bo letos že med 22. in 26. majem. Letos se bo v Ljubljani ocenjevalo po novih pravilih, ki jih je 10. junija lani sprejela generalna skupščina OIV (mednarodni urad za trto in vino) v Parizu. Ako Slovenija želi obdržati tudi za naslednja mednarodna ocenjevanja v Ljubljani pokroviteljstvo OIV, mora pristati na novi pravilnik, ki je bistveno strožji. Navajam samo nekaj primerjav z dosedanjimi pravili: 1. Veliko zlato medaljo je po starem lahko dobilo vino s 6 negativnimi točkami, po novem samo s tremi. 2. Za zlato medaljo je sedaj razpon od 4 do 8 negativnih točk. Prej se je dobila zlata medalja s 7 do 8 negativnimi točkami. 3. Srebrna medaljo prejmejo vina, ocenjena z 9 do 14 negativnimi točkami. 4. Po novem se uvaja zopet bronasta medalja, razpon točk je od 15 do 21. Ocene so torej strožje, bo pa še nova omejitev, ki je doslej ni bilo: samo do 30 % vin sme prejeti medalje. Ta pogoj dela sive lase organizatorjem v Ljubljani, saj je bilo doslej od ocenjenih vin nagrajenih z medaljami ponavadi 60 do 80 % vin. Kako sedaj od vin, ki bodo ocenjena v Ljubljani, nagraditi samo 30 % najboljših? Pravila navajajo, da se v primeru prekoračitve 30 odst., vina z nižjimi ocenami črtajo. Najprej bodo odpadla vina, ocenjena za bronasto medaljo, sledi srebrna. Na letošnjem ocenjevanju, ki so ga v Parizu organizirali Francozi, je bilo nagrajenih vin nekaj manj od 30 odst. To so dosegli ne da bi popravljali oz. črtali nižje ocenjena vina, ker je bilo že na začetku ocenjevanje zelo strogo zastavljeno. V Ljubljani bodo tudi mednarodne komisije, v vsaki bo sedel samo en Slovenec. Prvi dan bodo samo usklajevali merila v komisiji in med komisijami, da bi se približali zahtevam novih pravil. S to informacijo želim obvestiti vse tiste, ki so poslali svoja vina na ocenjevanje v Ljubljano, da ne bi bilo nepotrebnega razočaranja. Tudi na bronasto in srebrno medaljo moramo drugače gledati, kot smo do sedaj. Menim, da moramo vsaj delno tudi pri organizaciji regijskih in lokalnih vinskih ocenjevanj upoštevati večjo strogost. Bilo bi narobe, ko ne bi bilo nobene velike zlate medalje, vendar Slovenija ni zaprt trg, s približevanjem k Evropi pa se bomo popolnoma odprli. V naših trgovinah bomo čez nekaj let videvali vina iz vse Evrope. Sedaj brez težav vnovčimo skoraj vse vino doma, zelo malo ga iz Slovenije izvozimo. Domači kupec ne bo kupoval slovenskega vina zgolj iz patriotizma, če bo slabše od uvoženega in tudi dražje. Zato si moramo sami postaviti stroga merila. Dr. JULIJ NEMANIČ Kmetje presenetili s čistočo Nepričakovan uspeh zaostrenega pravilnika o odkupu mleka so skalile le nespodbudne napovedi mlekarn IJUBLJANA - Slovenski kmetje so glede čistoče odkupljenega mleka prijetno presenetili celo največje optimiste. Julija letos bosta namreč minili dve leti, odkar je začel veljati novi pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, kije bil glede števila mikroorganizmov v mililitru kasneje še dvakrat zaostren, tako da zdaj skorajda povsem ustreza evropskim standardom. Ker so ostrejše higienske zahteve tesno povezane s plačilom, so se kmetje neverjetno hitro prilagodili, k temu pa je pripomogla tudi kmetijska svetovalna služba. Medtem ko je še leta 1992 le dobra polovica slovenskega mleka vsebovala manj kot pol milijona mikroorganizmov v mililitru, jih je imelo letos že kar 83 odst. vsega oddanega mleka manj kot 100.000, kar pomeni, da je bilo uvrščeno v prvi kakovostni razred in da pri plačilu ni bilo več deležno odbitka, resda pa tudi ne pribitka. Žal ostaja nerešeno vprašanje, koliko časa bodo slovenske mlekarne še lahko odkupovale vse ponujeno mleko, saj se ponudba povečuje, že doslej pa so rejci namolzli skorajda tretjino mleka več, kot ga v Sloveniji sami potrebujemo. Lani je znašal odkup že 373 milijonov litrov, kar je še 8 odst. več kot leto poprej. Kmetijsko ministrstvo, živinorejo in mlekarstvo čaka zato velika naloga, kako povečati izvoz in domačo porabo, za kar načrtuje posebno promocijsko akcijo. Ce bi v povprečju na prebivalca pri nas popili toliko mleka in pojedli toliko mlečnih izdelkov, kot jih v razvitih evropskih državah, bi mleka morda celo zmanjkovalo. M. L. \helena mrzlikar] gospodinjski kotiček Okusni prigrizki z žara Prijetno toplo vreme je oživilo naše gorice in pred zidanicami se sem pa tja že ogrevajo žari in kličejo po dobri družbi. Na žaru lahko pečemo meso in zelenjavo, drobne prigrizke in sadje. Hrana z žara je okusna in tudi zdrava. Preden damo rešetko nad žerjavico, jo namastimo z oljem, da se kosi mesa ali zelenjave ne prijemajo podlage. Tanko narezane kose mesa pečemo tik nad žerjavico, ker so hitro pečeni. Kotlete pa pečemo dlje od žeijavice, da vročina počasi prepeče tudi sredino mesa. Približni čas pečenja za svinjsko meso je 16 minut, za jetra 10 minut, za večjo ribo 30 minut, za jagnetino 15 minut in za gobje klobuke 10 minut. Temperaturo žara uravnavamo tako, da dvigamo ali spuščamo rešetko s pomočjo stojala, na katerem je pritrjena. Poleg žara potrebujemo še lopatko, vilice, podloženo rokavico in zaščitni predpasnik, da se ne opečemo. Za mazanje jedi med pe- ko z marinado pa pride prav čopič na dolgem-aočaju ali pa šopek di-šavnih zelišč. Med okusne prigrizke z žara prištevamo tudi VROČE KRUHKE S PARADIŽNIKOM. Potrebujemo rezine domačega črnega kruha, nekaj strokov česna, olje, sveže paradižnike, baziliko, origano in sol. Na razgreto rešetko žara damo kruhove rezine in jih zapečemo, da so mehko hrustljave. Nato jih potresemo s strtim česnom, obložimo z rezinami paradižnika, solimo, pokapljamo z oljem in začinimo. Takšni vroči kruhki pa se dobro prilegajo k pečenim KLOBASICAM IN HRENOVKAM. Za 4 osebe potrebujemo 8 klobasic in 8 hrenovk ter gorčico. Pred peko mesnine prebodemo s šivanko, da med peko ne počijo. Debelejše prerežemo, vendar naj ostanejo na konceh skupaj. Na obeh straneh jih rumeno zapečemo, premažemo z gorčico in ponudimo. ftMfafe IZ NAŠIH OBČIN MAŠ Novomeška kronika v Zupan se boji za svojo varnost (Nadaljevanje s 1. strani) pravilnosti”. Župan “prijatelje iz LDS” poziva, naj povejo, kako so “barantali” z 48.942.000 tolarji, ki jih je Krka dala občini kot ekološko rento na račun razširitve tovarniškega kompleksa. “Koliko denarja je prišlo v občinsko blagajno in kako je bil porabljen in koliko drobtinic od te pogače je padlo v blagajno KS Ločna-Mačkovec za zasluge za delo z ljudmi na terenu?” sprašuje župan. Glede očitka LDS o ukinjanju skladov pa pravi, daje edina resnica ta, da so bili na zahtevo Ministrstva za finance in Agencije žiro računi skladov preneseni v integralni proračun, vse ostalo pa daje podtikanje, zavajanje in laž. Za neutemeljen in zlonameren ima Koncilija tudi očitek, daje inž. Mirka Strmška nastavil za vodenje investicij v družbenih dejavnosti brez razpisa. “Strmšek je samo pooblaščenec, on le svetuje, odločam pa jaz!” Hkrati pa “prijateljem iz LDS” svetuje, naj pometajo pred svojim pragorr^saj da so brez razpisa odstopili investicijo za Kulturni center Janez Trdina Zarji, in to pod takimi pogoji, da sedaj občina plačuje Zarji za slabo delo 5 odst. od vrednosti vsake začasne situacije. Župan je razkril, da je bil v petek, 17. marca, sredi dopoldneva pri v. d. načelnika Upravne enote Jožetu Pre-skarju “sestanek na najvišji ravni”, ki so se ga udeležili še minister Boštjan Kovačič, generalni direktor Pionirja Jože Peterlin in Danijel Brezovar. “So se pogovarjali o odprtih zadevah pri investicijah v šolstvu?”se sprašuje župan. “Gotovo,” odgovarja, “saj jim gre od novega leta naprej, ko smo prevzeli oblast, vse narobe (adaptacija šole v Šmihelu, športna dvorana v srednješolskem centru in nova šola na Drski). Gre za predplačila Pionirju v višini 44 milijonov tolarjev brez z zakonom predpisanih zavarovanj, za sumljive pogodbe za znanega kupca, nerazumne projektne rešitve glede temeljenja in še in še. Ali je na vidiku nova zgodba o gradbeni aferi? Vse kaže, da je bil bivši izvršni svet samo transfer, glavne niti pa segajo zelo visoko!” Koncilija je povedal, da ga je pred nedavnim minister Boštjan Kovačič opozoril, da mora biti z njim v dobrih odnosih. “Sedaj že čutim posledice. Gorje tistemu, ki se mu zameri, kot je zapisal novinar Vasle. Ali sem po tem odkrivanju pajčolana nad blatom, ki so ga zapustili prijatelji iz LDS, sploh še varen?” se boji župan. A. BARTEU Svetniki protestno s seje, ven pa so morali novinaiji 1. MAJ NA JAVOROVICI Pod pokroviteljstvom občine Šentjernej in v sodelovanju Območnega odbora Zveze borcev Novo mesto, Krajevnega združenja ZB NOB Šentjernej in Skupnosti borcev Cankarjeve brigade bo v počastitev 50. obletnice zmage nad nacifašiz-mom in v spomin padlim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade ter v počastitev mednarodnega praznika dela svečana proslava 1. maja 1995 ob 11. uri na Javorovici. Sodelovali bodo pevski zbor in godba iz Šentjerneja ter recitatorji osnovne šole Šentjernej, slavnostni govornik pa bo dr. Avguštin Lah. Po končani proslavi bo razvedrilni program v organizaciji gasilskega društva Šentjernej in Žabkarja. Vabljeni vsi občani, še posebej borci Cankarjeve brigade in svojci padlih. Odbor za pripravo proslave Predlagali razrešitev tožilca Drobniča RAJH - Sedanja občinskaobM’ podzavesti računa na večnost, na9 lo,; tisočletni novomeški rajh.T"0 kakšen psihoanalitik lahko sM* po gradivu, ki ga je župan pf'P^ za zadnjo tiskovno konferenco ' med drugim piše, da je na L' ovske očitke, laži in podtikanja* govoril v izjavi za javnost z dne-j aprila 2995. Poslej območni odbor ZZB v Novem mestu DOLG-Na krajšo sapo te o# ske oblasti pa očitno računa Or — “— ir..*:- ZA STABILNO ŽIVLJENJE NOVO MESTO - Gama - šola stabilnega življenja prireja v ponedeljek, 8. maja, ob 18. uri v Gimnaziji predavanje o poglavitnih tegobah sodobnega človeka. Šentjernej po štirih mesecih še brez statuta OBRTNIKI O PREMOŽENJU TABORNIKI ZA SVOJ DAN NOVO MESTO - 22. april, dan tabornikov, je 180 članov Rodu gorjanskih tabornikov zadnjo soboto dostojno počastilo. Na Novem trgu so dopoldne postavili polovico velikega štabnega šotora, več panojev s podatki in fotografijami o delu enot in simbolični pagodni ogenj. Po 9. uri so se vodi razkropili po mestu na orientacijske pohode, po Krki je čolnarilo šest njihovih kajakov. Opoldne so se spet zbrali na ploščadi Novega trga: zapeli so in pripravili več iger, obiskovalcem pa so ponujali pravkar izšlo novo številko ro-dovega glasila Strela. Odkar so v Novem mestu 27. aprila 1952 ustanovili Družino gorjanskih tabornikov, ki je že novembra istega leta prerasla v močnejši rod, je v 44 letih šlo skozi taborniške vrste novomeške organizacije nekaj tisoč fantov in deklet. Vsi so potrdili znano resnico: taborništvo je velika igra, ki postane šola za življenje, a slednje spoznaš šele kasneje, ko odrasteš. Tg. ŠENTJERNEJ - Ko šentjernejski' svetniki obravnaj točke sicer vedno zelo obsežnega dnevnega reda, se ponavadi dobro razumejo, ko pa pride na vrsto statut občine ali profesionalnost župana, se vse zalomi. Tako se je zgodilo tudi v ponedeljek. Svetniki so se najprej strinjali, da svojo vrsto okrepijo z žensko močjo: Jože Krašna je namreč podžupan, ta funkcija pa je nezdružljiva s svetniško, zato je SDSS predlagala naslednjo z volilne liste, Jožico Verstovšek. Svetniki so postavili pod vprašaj na zadnji seji sicer “potrjen” zaključni račun občine Novo mesto, saj se postavlja vprašanje, ali je ta res sprejet, če je glasovalo 8 svetnikov za, 4 so bili proti, 4 pa vzdržani - napačen sklep so namreč že objavili v uradnem listu, zato bo potrebna pravna pomoč. Čeprav je Šentjernej občina že 4 mesece, pa je še vedno brez statuta. Že na prejšnji seji je bil pravzaprav pripravljen za sprejem, vendar so takrat sprejeli sklep, da bodo statut sprejeli, ko bo pripravljen čistopis. Tega so svetniki sicer zadnji ponedeljek imeli na mizi, vendar pa očitno to le ni bil tisti kamen spotike, najbrž le pretveza, saj se je ponovno vse zapletlo. Tako so predstavniki levih strank zahtevali, naj se o profesionalnosti župana odloča pred statutom, drugi pa so bili mnenja, daje statut temelj, na podlagi katerega se gradijo druge stvari, tudi profesionalnost. «• Ker svetniki pogosto poslušajo očitke, da v občini ni nič narejenega RAČUNALNIK ZA BERNARDO - Novomeški Lions club je prejšnjo sredo na svoji redni seji na Otočcu izročil slepemu dekletu, 19-letni Bernardi Stanko iz Gruče pri Šentjerneju, posebej prilagojen računalnik. Bernardi, ki je vajena dela z računalnikom in posebej za slepe in slabovidne prilagojenim programom, bo to darilo olajšalo in izboljšalo življenje in se je zanj ganljivo zahvalila. Na sliki: Bernarda Stanko in predsednik novomeškega Lions cluba prim. dr. Peter Kapš ob predaji darila. (Foto: A. B.) ZMAGOVITI GODBENIKI - Po osvojitvi prvega mesta v svoji kategoriji na velikem mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Italiji je direktor Krke Zdravilišč Vlado Petrovič v ponedeljek na Otočcu priredil sprejem za predstavnike tega iz\’rstnega orkestra iz Straže, ki nosi ime Krkine družbe, ki je njegov generalni pokrovitelj. Poleg pokrovitelja je za nakup novih inštrumentov lepo vsoto prispevala tudi mati Krka. Na sliki (z leve): dirigent Miro Saje, ki je bi! na tekmovanju proglašen za najboljšega dirigenta sploh, predsednik orkestra Bojan Bencik in dikektor Krke Zdravilišč Vlado Petrovič. (Foto: A. B.) in da nekateri zavestno blokirajo de- lo, je bil izrečen predlog, da bi o statutu glasovali javno, tako da bi vsak posebej povedal, ali je za ali proti. Glasovanje o tem predlogu pa je naletelo na negativen odziv nekaterih: najprej so sejo protesno zapustili trije predstavniki levice. Ker so bili še vedno sklepčni in bi o predlogu lahko glasovali, so se za odhod odločili še trije. Sejo so tako zaradi nesklepčnosti morali prekiniti, ker pa je bilo nekaj potrebno ukreniti, so tistim pred vrati predlagali, ali bi nadaljevali s sejo, če jo zaprejo za javnost. To se je tudi zgodilo in novinaiji smo morali sejo zapustiti* T. GAZVODA NOVO MESTO - V prostorih obrtne zadruge Hrast v Novem mestu je v petek zasedala skupščina Hrasta. Med drugim so na zasedanju obravnavali peticijo, v kateri je 41 podpisanih obrtnikov zahtevalo dodatne informacije v zvezi z zadružnim premoženjem in domnevno delitvijo tega imetja. Glede premoženja sta trenutno v obtoku dve nasprotujoči si domnevi, kot je pokazala razprava na seji skupščine. Po eni predpostavki naj bi nameraval Martin Bajuk, direktor Hrasta, kupiti zadružno premoženje, druga hipoteza je, da želijo obrtniki-člani premoženje Hrasta razdeliti po pripadajočih deležih. TOPLIŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO BREZ PREDSEDNIKA - Po petletnem zatišju je Turističnemu društvu Dolenjske Toplice v nedeljo le uspelo sklicati občni zbor, vendar delovnemu predsedstvu tudi po dveumi razpravi ni uspelo prepričati navzočih, da bi izmed izvoljenega enajstčlanskega upravnega odbora izbrali predsednika. Zataknilo se je ob predlogu imenovanja Dušana Grande za predsednika Turističnega društva, in namesto da bi razpravljali o delu in načrtih društva, so navzoči poslušali izraze nezadovoljstva nad predlaganim kandidatom. Izvolitev predsednika so na predlog Marka Pršine prenesli na I. sejo upravnega odbora, v zapisnik pa zapisali, naj se naslednji občni zbor skliče že januarja naslednje leto. V Dolenjskih Toplicah je v turističnem dntštvu dela dovolj, razprtije in očitki ne koristijo ne turizmu ne ljudem. Geslo “Turizem smo ljudje" v tem koncu še nekaj časa ne bomo zasledili. (Foto: Majda Luzar) NOVO MESTO - V petek, 21. aprila, je imelo Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB letno skupščino ter volilno konferenco. Dosedanji statut organizacije so dopolnili: poslej bodo več manjših krajevnih združenj spojili, borčevske vrste v občinah Novo mesto, Šentjernej in Škocjan pa bo povezoval novi območni odbor ZZB. Predsednik organizacije Ludvik Golobje poročal o opravljenem enoletnem delu. Lani so sprejeli 60 novih članov iz priključenih invalidskih vrst in tri podjetnike kot podporne člane ZB. Ž vrsto prireditev so se borci spomnili dogajanj pred 50 leti. Z vodstvi krajevnih združenj ZB NOV je imel občinski odbor lani tri posvete, pomagal je ustanoviti društvo vojaških invalidov Dolenjske in Posavja, sodeluje pa tudi pri ustanavljanju društva za vzdrževanje partizanskih grobišč in spomenikov v Kočevskem Rogu. Ena izmed velikih skrbi je zbiranje denarja za obnovo črk in drugih vzdrževalnih del na spomenikih NOB, za kar bi potrebovali poltretji milijon tolarjev. To naj bi bila ena izmed dejavnosti sodelovanja ZB z občinskimi sveti in s krajevnimi skupnostmi v vseh treh novih občinah. Na skupščini so obsodili nedavni poziv 50 podpisnikov, ki izničujejo medvojni upor Slovencev proti naci-fašizmu. Večina gospodov podpisnikov sedi v Argentini in drugje po svetu ter spet izziva in sipa sol na stare rane. Delegati so podprli protestno pismo, ki ga bo novi območni odbor ZB poslal predsedniku državnega zbora ter predsednikoma republike in vlade. Pristojni organi naj bi sprožili postopek za razrešitev generalnega javnega tožilca Slovenije Antona Drobniča. V nedavni televizijski oddaji je nadrobil toliko neresnic in nesprejemljivosti, ki vznemirjajo javnost, saj je neposredno zagovarjal domobranske ideje. Tak človek po mnenju borcev ni primerna oseba za javnega tožilca v demokratični državi. Udeleženci skupščine so med drugim ponovno dejali, da zgodovina ne ocenjuje nagibov ali namenov posameznikov in gibanj, temveč le dejanja. Sprevračanje dejstev in prehojene poti je v očeh svetovne protifašistične javnosti zadeva, ki lahko Slovenijo očmi pred demokratičnim svetom, če se bodo pri nas posamezniki še postavljali z “resnico, da niso nikoli podpisali vdaje v zadnji vojni”. S tem v zvezi so nekdanji borci NOB kritizirali tudi igračkanje s spreminjanjem programa prireditev ob polstolctnici zmage. T. GOŠNIK cija, zlasti njen ljuti sovrag je nekdanji predsednik izvršnega ta Kovačič odhajal v Ljubija11®' ministra, je s sabo odpeljal še o* ski razkošni avto Renault saPj mobitelom in šoferjem. Dosefllj je v zvezi s tem nabralo za blu , hi J milijona tolarjev stroškov. Ko noW bilo treba poravnati, pa o temn vlada, minister in služba za 10«» samoupravo nič slišati. •>ravlJ^L o tem z občino nimajo kaj pog0’ ti in da naj račun “odstopijo UV tnndana|račun odstopijo ni enoti. Zupan pa je vso siva.; “odstopil” javnemu pravobra«^. obranilfj TURIZEM - Novomeška oi* ima na široko razvejene in raZl dene mednarodne stike. Na. načine sodeluje s številnimi oW‘Ž od Norveške, Nemčije, nije do Kitajske. Te stike:Sta dmžno krepha in poglabljalaojjj1 kratna predsednika, Koncl L Kovačič, ki sta bila skupaj na -•"-naf narodnih občinskih obiskih *■* tugalskem, v Španiji in ha KM^j Kakšen je letošnji turistični* župana, ni (javno) znano, got° je, da Kovačiča ne bo zraven-MEDIJI - Morda bomo o % uspešnem izvozu lokalne rave, avantgardnem Paralr!r.0(? drugih dosežkih kaj več lahkoU rali v novem LDS-ovskem n - J škem časopisu, ki naj bi se im ^ Novi novomeški mediji vsako gospodinjstvo zastonj. Vladajoča občinska' ^ ja se boji, da bo ta časopis -“trobilo" za blatenje obdnskei> in župana. S časopisom nad cf z blatenjem nad blatenje, d° k bo vsak imel svojega časopisa j ler ne bomo vsi osrani! I na hrib je tudi Slavko l"1* pi Slabše skoraj ne more več biti ' “ dela so delavci Emone gzaE zaprli spodnje bazene. *z rjbirtlJj ja je verjetno manjša zalogi jjO« nujno čiščenje bazenov, saj j Novoteks Konfekcija pred stečajem, v Adrii Caravan odložena prisilna poravnava, v Pionirju pa odložena stavka - V Adrii komaj polovico povprečne Krkine plače NOVO MESTO - Razmere v novomeških podjetjih Novoteks Konfekcija, Pionir in Adria Caravan so tako zelo slabe, da slabše skoraj ne morejo biti. To, kako slabo je v teh podjetjih, najbolj boleče občutijo tam zaposleni delavci. “Še ne dolgo tega smo bili optimis- Sanje pa je, kaj bodo dobili iz stečajne ti; mislili smo, daje najhuje že mimo. Zal ni tako,” pravijo v območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko. Tako sc je v začetku leta začel postopek likvidacije Pionirjeve družbe Progam lesnih izdelkov, kjer je imelo delo 64 delavcev; oklican je bil stečaj v Hipotovi hčeri Potenciometri, kjer je bilo zaposlenih več kot 160 delavcev; končala se je agonija v Resistorjih, kjer je delo izgubilo več kot 100 delavcev. To pa ni bil konec, prej začetek. Skupščina podjetja Novoteks Konfekcija je v začetku aprila sprejela sklep o uvedbi stečaja, ki naj bi se začel najpozneje sredi maja. In stečaj je za delavce obrata v Novem mestu odrešitev in olajšanje. To je sindikat predlagal vodstvu že konec lanskega leta, ko bi stečaj za delavce verjetno pomenil ugodnejši izid. Tako pa zaposleni od lanskega novembra niso dobili plače. Pa še drugi del 75-od-stotne plače za november so dobili šele letos februarja! Pri vsem tem pa še to: Novoteks Konfekcija se ni sesula zato, ker ne bi bilo dela, ampak gre tu zgolj in samo za problem vodenja in upravljanja. Pa ne samo zadnje vodstvene garniture. Vsekakor bodo terjatve delavcev velike, vpra- mase, kajti nepremičnine so pod hipotekami. Sindikat je izposloval vsaj to, da bo Zavod za zdravstveno varstvoizplačal delavkam tista nadomestila za bolniško, ki bi jih morala izplačati firma, zavod pa jih refun-dira. Pred dnevi je bil že drugi zbor letošnjih delavcev v Adrii Caravan, ki sta se ga udeležila tudi generalni direktor Plesničar in predstavnik sklada ter predsednik nazornega odbora Adrie Caravan Drobne. Nekaj časa ni bilo jasno, ali ima firma še direktorja ali ne. Ko so delavci izvedeli, da vodstvo še imajo, pa jim to ni vedelo povedati, kaj jih čaka. Zvedeli so le, da je sklep za začetek prisilne poravnave odložen za 2 do 3 mesece in da se vsa stvar lahko konča tudi drugače kot z odlogom in zmanjšanjem terjatev. Nekajkrat je bila omenjena skrivnostna Adria X. • PONOVOTEKSOVOPLAČONA SINDIKAT - Na vodstvo območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko je pred dnevi po telefonu poklicala Novoteksova delavka, kije že dalj Časa na bolniški. Zanimalo jo je, kdiy bo dobila kakšen denar. Vljudni in ustrežljivi predsed-nikji je pojasnil, da mora to vprašati delodajalca, se pravi Novoteks Konfekcijo. Pa je povedala, da soji prav tam dali to telefonsko številko in ime, Kjer da bo vse izvedela... Dolgo se že zatika tudi pri Pionirju. Večina delavcev še ni dobila februarske plače, dobiti pa bi jo morali 18. aprila. Zato so 19. aprila začeli stavkati, vendar so stavko naslednji dan prekinili, potem ko so jim obljubili, da bo plača 26. aprila. A. B. • V ADRII POL KRKINE PLAČE-Pri zadišem izplačilu v Adrii Caravan je bila najnižja neto plača za poln delovni čas 22.839 tolarjev. Povprečna plača, vključujoč tudi tiste iz individualnih pogodb, pa je bila 41.074 tolarjev, kar je malo manj kot polovica povprečne plače v Krki, 20.000 tolarjev manj kot znaša povprečna plača v gospodarstvu v Sloveniji in 12-krat manj kot znaša strošek Adrie za sklenjeno pogodbo o delu. Oh tem, da vodja pomembnega oddelka ali službe dobi okoli 70 tisočakov na mesec, se res ni čuditi, da ni strokovnega kadra. Sklada, ki je lastnik Adrie Caravan, to nič ne zanima in vse odločitve prepušča direktorju, ki pa ima v pogoditi izgovorjen enomesečni odpovedni rok. SINDIKALNA PRI^J/ na debencu uuuv* ■ ju. NOVO MESTO - onalnem prvomajskem v ,g s«, j Debencu pri Mirni - zm- |C|tM oh 11 uri - hndn no'lcim -A Debencu pri Mirni - za* j ob 1L uri - bodo Potlthli0čhS priznanja dolenjske L ganizacije Zveze svobo ^ Doov'\ ganizacije Zveze svou^dov dikatov Slovenije. Dnin Bojana Zupan za delo * jje,h sveta območne organ** man Zarabcc za delo v , ne organ'* man /.araocc za delo SKEI Tfcsnila TMT, Jof ^ M za delo v sindikatu ,.c|ov ,!,l| mesto, Janez Jakša za A(IV dikatu SKEI Revoz " M Učjak za delo v Novolj?*” ci p Ena gospa je rekla, d°r ,1 med sedanjo in prejšnjo o Tjf 1 oblastio niso nič ooveZftn* f ni med sedanjo in prejšnjo oblastjo niso nič povezan* a za oblast, ampak gre zgolj * moralne razloge - in ztaOsr t tekmovanju lainivk. NEDELJSKO ŽEGNA^j, SV. PETRU - Na najvišjem / V Suhi krajini Sv. Petru so se ® jji,; ’ zbrali številni romarji in «"£#! ^ izkoristili lepo sončno ne°eJ.\i)V * je na ruševinah cerkve dar° *,|i|t °l Franc Povirk. Dvorskega sv. Jurija seje udeležila tud'' Miklič iz Stavče vasi, ki J® letu stopila na ta visoki hn*>. .m vilnimi ljubitelji Sv. Petra "j2r na hrib je tudi Slavko Fin* J* k i if» lani knr 50 I jajc verjetno manjša /a w nujno čiščenje bazenov, ^ j spraznjeni že od leta 19« '■ d« O CESTAH - Na četrte' ;| nem srečanju v okvire r jj> j CRPOV so sc prisotni problematiki cest v ^.u.h0|jši* j Obisk je bil za iiln CnMmaljski drobir) syep! u ln *e zakaj ne hi bilo - in če drži, jpff ii in ,P°vfdali na črnomaljski polici-J* JA; "le,2aN ne bi držalo - potem se ; || PreaTljU,0bela 2a"™iv dogodek. n;aot sta* avnik *nvalidov je povedal, da £1 ^SSS&SS: J S jSfiSftasrssat s ‘fr“ Prekršek n nuje vsakeSa’ ki stori S 8^S»2*S pbi'f ®erJfPOliC,iS,U2-250,Olan«=V noWj invalide JC zape|jal na parkirišče za ener^dko^R1 '• Dcržavni sekretar za jat nem ohii Bo*ris Sovič Je «h nedav-W v C ku v Črnomlju dejal, da Hr-ii gi strani ^ rani ,er Slovenci na dru- # ličnih i„t 0 pe ne morejo imeti raz- * ra* Uk ne Mi o ak.°r'A kaj’kH noben P*11'-Slf jezov na enjl gradov v oblakih ne jfj rnkonov Lkak ne uPo5,eva fizikalnih Prišlh?,?.^*USTILO - Črnomaljci so lij*; ^ tudi r, a-mis?*’ da ^'lo dobro, ko lltlf Meti,>»„?'’ la^.° kot njihovi sosedi »I® uporabn ’ Parali nadomestilo za m "eka^rih aVbnega zemljišča še v nJ" ČmomHu|nd-Ugih. krai‘h' "e le v jVt>f ci, “Sai j-,' i" nJeS0Vi okolici ter v Vini-sktipno«i'mi'den.a.,ii.a vrni'i krajevnim leiftij so jib D JJ): s0 hili navdušeni eni. A n4 plačevati lSani' ki morajo že sedaj « realna^‘7 °mcstil°' Postavili PjJ dobilide?dena anPa m' d°S'CJ nis' jgghod po Metliki RcSjKEPITVl z roko v ni °d na ni,bls,rooko‘'Pazilo, da toPajo&hnka"h najavljenih nas-^ris, GeP/aaVrn‘t'če manjkal, hu-krodeln^T- a ,?rkaš se ie na rin. ICrib domač'Pa ni bil° videti ncka-!>olnaUsta'h'nOV’ k' imaJ° drugače Wtne Urnan°sti in kulture, do kilometer al^dv ^snovne 5o*c Pa le ROMAN KA- lun fc’Prenovi prispeval Mia-brinje- "f z izbranimi slikami in V|ol'’m:u.IN HRU['" VINSKE !tskl‘Paiz Ar? pnpravlJa žc vrst0 Nažene kuti k lVom kmečkih žena »V SPonSMlčni;razstave. ^lnešo^c učilnici tek- 'lgredi ra?«. pa bo v času Vinske ^zVojn*,ava .grafik Jožeta Žlau- bo moč tudi kupiti. J^ftjske iveri '^reilhr^K^1 G°UBENIK -enjski „^b:inJski in morda tudi b|etnico j ker se 23 takookrog-nost, je zc.Pr"iče malo večja po-ege j* ''lf'no presenetil svoje es'rasamskega pihalnega 'a njegovo ‘lbll°m, naj se oglasijo za„ J?, domu, da mu bodo n;i|iculi i,,'1 m seveda tudi kaj «v°ji DoštP°pib' Uren sicer slovi n°stilker °Sti’ skromnosti in isti ker skromnosti in iQdeU;ga.J.e Pač kakega izkle- P°l. da bi lahko trikrat ob- ^HOTa' °blo! °vOoa|.;; .Podjetje Barlogje i, soh0u Pr,reditvijo primerno ^e|o>iinim Poslovnim prosto-;i kolckth,VAik dogodek za 31-tope| . v- Čeprav je bil neobi-3sl0v , an' n' nihče od več kot fiboru? “Porabljenem jedil-gfimnJ,h nekateri našteli larek„ , ,VMU, MllIKUl JC nje„ , Vala potreba ali duša. la leb,0r,iv obliki novih polj J ne jhote dodobra tudi hrarTh'1 Parka Bartolja in ’eesla!h7Z?pel -le °Perni Pe' adarien adravec' Preccjglas' čeri d051' sla pokazali pri-Q ' Bartoljevih, Darja in Ja-<•„/. soimenjaka je prišel ttHfafc IZ MAŠI H OBČIM HjH Minister ni nič obljubil Dr. Pavie Gantar v Črnomlju - Pereč problem Belta ČRNOMEU - Te dni je črnomaljsko občino obiskal minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Črnomaljci so mu natresli celo rešto problemov. Minister je svetoval Črnomaljcem, naj zmanjšujejo odpadke na izvoru in jih zbirajo ločeno. Toda danes je cena deponiranja odpadkov tako nizka, daje tudi odpadne surovine najceneje odložiti na smetišče. Sicer pa bomo v Sloveniji postopno prešli z lokalnih na regionalne deponije, kijih bo od 13 do 16, kje bodo, pa je še odprto vprašanje. Iz Belta jih je zanimalo, kaj storiti, ker se je v poltretjem letu nabralo za 18.000 ton odpadnega peska, s katerim so nekdaj zavažali vrtače. Sedanja deponija v Bellu ogroža Dobličico in biotop črnega močerila, ki je edini.znan v svetu. V Beltu se zavedajo, da je sanacija deponije nujna, a nimajo denarja, medtem ko lastnik, Sklad RS za razvoj, ne ukrepa. A tudi iz Bellovih dimnikov prihaja 30-krat bolj onesnažen dim kot je zgornja dovoljena meja. Gantarje dejal, da njegovo ministrstvo nima v proračunu subvencij za tehnološke izboljšave v industriji, zato tudi denaija ni mogel obljubiti. Črnomaljci so ministra spomnili na jezove na Kolpi, ki jih je na 56 km reke, ki obliva občino, kar 30, v zadnjih desetletjih pa sta bila popravljena le dva, medtem ko drugi nezadržno propadajo. Poleg tega je kakovost Kolpe vse slabša. Črnomaljci pričakujejo, da bodo imeli v državi za te probleme več posluha, tudi zato, ker bi območje Kolpe radi razglasili za regijski park. Če pa že hočejo v občini sami zaščititi vode, jim zmanjka denarja. Kot primer so navedli M • MINISTER GANTAR V ČRNOMLJU - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je pretekli teden imei v gosteh ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja (na desni) ter ga skupaj s sodelavci dodobra seznanil s črnomaljskimi problemi. Minister je obiskal tudi Bell in gradbišče čistilne naprave v Črnomlju. (Foto: M.B.-J) gradnjo čistilne naprave, ki bo veljala okrog 350 milijonov tolarjev, republika pa bo prispevala le okrog 57 milijonov posojila. V Črnomlju so zaskrbljeni tudi, ker nimajo dovolj denaija za gradnjo socialnih stanovanj. Občina razpolaga s 106 stanovanji, od katerih je 60 socialnih, na seznamu pa je 57 prosilcev. Na leto rešijo prošnje največ osmim prosilcem, od ministra pa so pričakovali odgovor, kje naj bi dobili denar za gradnjo novih stanovanj. A vprašanje je, če si bodo z njegovim odgovorom lahko pomagali. Dejal je, da so za gradnjo socialnih stanovanj v glavnem namenjena sredstva od kupnine prodanih stanovanj. Verjame, da tega denarja ni bilo dovolj, a če ni šel za gradnjo socialnih stanovanj, je bila raba nenamenska. M. BEZEK-JAKŠE Hrvati ne bi zaprli plinske pipe V Črnomlju odprli energetsko svetovalno pisarno - Državni sekretar Boris Sovič o pomenu energetike za razvoj - Zapiranje rudnika je dokončno - Plin iz Hrvaške? ČRNOMELJ - Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije in občina Črnomelj sta pretekli teden v sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane odprla na Kolodvorski 34 energetsko svetovalno pisarno. Ob tej priložnosti je bila na občini razstava o smotrni rabi energije ter okrogla miza o pomenu energetike za razvoj občine, ki jo je vodil državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Kakšen pomen ima energija, je najbolj očitno takrat, ko je ni. To so občutili na Beltu, kojim je Elektrodis-tribucijsko podjetje kot enemu večjih dolžnikov pred časom prenehalo dobavljati električni tok. Kot je povedal Sovič,je Sklad RS za razvoj, kije Bel-tov lastnik, obljubil, da bo redno plačeval elektriko, do 10. maja pa našel rešitev za zaostali dolg, sicer bo tovarna zopet ostala brez elektrike. Kar pa se tiče gradnje malih hidroelektrarn na Kolpi, je Sovič poudaril, daje reka občutljiva za takšne posege, zato morajo biti premišljeni. Črnomaljci so opozorili, da gre pri Kolpi za razkorak med slovenskimi in hrvaškimi dolgoročnimi plani. Hrvati imajo za dolino Kolpe v načrtu velike hidroelektrarne in hitro železnico, medtem ko v Sloveniji ni načrtov o dolini te mejne reke. Črnomaljci vedo, da s sosedi, ki živijo ob Kolpi onstran meje, ne bo težav pri iskanju soglasja za enoten razvoj doline, toda kaj, ko so načrti nastajali v Zagrebu! Očitno bodo morali Belokranjci sodelovati s Hrvati tudi pri plinovodu, ki ga namerava sosednja država v prihodnjih letih zgraditi v svoje občine ob Kolpi, medtem ko ga Slovenija nima namena graditi na drugo stran Gor- jancev. A četudi bi prihajal plin v Belo krajino iz Hrvaške, po Sovičevih zagotovilih ni nevarnosti, da bi Hrvati zaprli pipo. Državni sekretar za energetiko ni mogel tudi mimo rudnika Kanižarica, v katerem bodo najpozneje 31. decembra prihodnje leto zaključili z izkopom, zapiralna dela pa naj bi bila končana do leta 1999. Poudaril je, da bo imel pri zapiranju kadrovsko-so-cialni program prednost, ne delajo pa si utvar, da bi za vse našli nova delovna mesta. “Mehkoba” zapiranja bo odvisna od razpoložljivega denarja. V rudniku pa so povedali, daje premog, ki ga kopljejo sedaj, veliko boljši kot nekdaj, saj vsebuje le 0,7 odst. žvepla in 7 odst. pepela. Zato so predlagali, naj bi črnomaljska kotlovnica, kr je poleg Belsada največja porabnica kanižarskega premoga v občini, kurila z njihovim premogom, dokler ga še izkopavajo. M. BEZEK-JAKŠE BARVILA IN EKOLOGIJA - Metliškim osnovnošolcem ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, zato so se odločili, da bodo tudi drugim Metličanom pokazali, kaj lahko s skupnimi močmi naredijo za lepšo okolico. V učilnici za kemijo so na primer učenci s praktičnimi vajami prikazali, kako vplivajo na ekologijo različna barvila, tudi takšna, ki jih uporabljajo v tekstilni industriji (na fotografiji). (Foto: M.B.-J. j ZAKLJUČEK KNJIŽNEGA KVIZA METLIKA - Tukajšnja Ljudska knjižnica se je tudi letos vključila v mednarodni knjižni kviz, katerega tema je bila tokrat ekologija. Sodelovali so učenci metliške, suhorske in podzemeljske šole, vprašalnik pa je pravilno rešilo 70 otrok. Ob dnevu metliške šole so izžrebali Marka I Iraniloviča, ki se bo 17. septembra, na dan zlatih knjig, udeležil zaključne prireditve kviza v Ljubljani. Izžrebali so še 10 tolažilnih nagrad. 60 LET GD VELIKI GABER VELIKI GABER - Letos praznuje tukajšnje gasilsko društvo 60-letni-co delovanja. Na osrednji slovesnosti s slavnostno parado, ki bo 4. junija, bodo razvili tudi nov prapor. Gasilci prosijo vse, ki jim želijo pomagati, naj prispevajo za spominske trakove (cena je 20.000 tolarjev), za zlate (3000 tolarjev) in srebrne (2.500 tolarjev) žebljičke ali pa nakažejo denarne prispevke na žiro račun GD Veliki Gaber: 52120-678-14188. Občinski svet Trebnje je že nakazal 100.000 tolarjev. Recepti učencev za boljše okolje Na osnovni šoli v Metliki in podružnici na Suhoiju so ob dnevu Zemlje pripravili ekološki dan šole - Ugotovitve učencev, nad katerimi se velja zamisliti ZA1. MAJ NA SMUK SEMIČ - Belokranjske občine Črnomelj, Metlika in Semič pripravljajo v ponedeljek, 1. maja, na Smuku nad Semičem osrednjo belokranjsko proslavo ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne in praznovanju praznika dela. Ob 9,30 bo v cerkvi sv. Lovrenca na Smuku maša, ob 10,30 pa proslava, na kateri bo govoril predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor Črnomelj pod vodstvom Franca Mi-leka, učenci osnovne šole Semič, godba na pihala iz Metlike in folklorna skupina “Semiška ohcet” iz Semiča. Sledilo bo družabno srečanje, za dobro voljo pa bosta poskrbela lovska družina Semič in ansambel Uni band. METLIKA - Učenci osnovne šole Metlika so skupaj z učitelji 22. aprila, na dan Zem(je, pripravili dan šole, ki so ga posvetili ekologiji. Na njem so predstavili pestro ekološko delo, ki so ga opravljali vse leto. Pripravili so tudi raziskovalne naloge o prometu, vplivu gnojil in škropiv na okolje, o barvah in ekologiji ter urbanizmu. V razredih so imeli tudi delavnice, v katerih so učenci ustvarjali skupaj z obiskovalci šole. Del svojih dejavnosti so predstavili na zaključni prireditvi v športni dvorani, kamor so kot gosta povabili znanega ekologa dr. Dušana Pluta. Taje dejal, daje naš planet bolan, prav Slovenija pa prispeva k učinku tople grede več, kot bi pričakovali glede na njeno velikost in število prebivalcev. Opozoril je, daje tudi Kolpa po sotočju z Lahinjo v 2. do 3. kakovostnem razredu, kar pomeni, da je po zdravstvenih priporočilih komaj še primerna za kopanje. Zato je po Plutovem mnenju tokratna razstava toliko pomemb- nejša obveza odraslim, da za boljše okolje uresničijo vsaj nekaj zamisli otrok. Na prireditvi je bilo slišati precej pohval na račun vse lepše urejene Metlike, za kar ima veliko zaslug Komunala. Direktor Juš Mihelčič je za veliko razumevanje za urejeno RAZVITJE PRAPORA DU VELIKA LOKA VELIKA LOKA - Društvo upokojencev Velika Loka bo v nedeljo, 7. maja, ob 12. uri pri gostilni Kozina v Šentlovrencu razvilo svoj društveni prapor. Na slovesnost in družabno srečanje vabijo vse člane društva in tudi druge občane. Šentruperška šola na podstrešju Osnovna šola dr. Pavla Lunačka postaja že pretesna ■ Adaptacija podstrešja za dve učilnici - Trebanjska osnovna šola nabavlja nove računalnike za vključitev v “Petro” okolje pohvalil občino, podjetja in posameznike. Sicer pa seje Komunala vključila tudi v metliško ekološko šolsko leto, saj je razpisala nagradni natečaj “V sliki in besedi o ekologiji”. * Tako kot na matični šoli v Metliki, je tudi na podružnici na Suhorju skozi vse leto potekal ekološki projekt, ki so ga prav tako predstavili ob dnevu Zem(je. Na razstavi in zaključni prireditvi so pokazali izdelke iz odpadnega materiala, plakate, delali različne poskuse, spregovorili o urejanju okolja, o čistem zraku, vodi, gozdu. Pohvalno je, da seje v projekt vključilo tudi veliko staršev. Osnovni šoli je namenila tudi 100.000 tolarjev za nabavo ultravioletne naprave za dezinfekcijo vode. M.B.-J. • Cerkvi najbolj zamerim, da v imenu antikomunizma dopušča mimo netenje sovraštva. (S. Hribar) VABILO OB OBLETNICI ČRNOMELJ - Organizacijski odbor prisrčno vabi vse nekdanje profesorje in dijake črnomaljske gimnazije na proslavo ob njeni 50-letnici, ki bo v soboto, 6. maja, ob 11. uri v kulturnem domu v Črnomlju. Po proslavi bo na srednji šoli v Črnomlju družabno srečanje. TREBANJSKI GODBENIKI POJDEJO NA NORVEŠKO TREBNJE - Kot sta nam povedala dirigent Občinskega pihalnega orkestra Trebnje Igor Teršar in predsednik orkestra Ignac Škoda ml., bodo trebanjski godbeniki letos od 27. junija do 2. julija zanesljivo sodelovali na enem največjih svetovnih festivalov godb v 1 Iamarju na Norveškem. Orkester je namreč že dobil pisno zagotovilo občinskega sveta Trebnje, da bo občina pokrila tretjino (od skupno 4,8 milijona tolarjev) stroškov za ta veliki projekt. In ker bodo v Ha-marju Trcbanjci edina godba iz Slovenije (med okrog 150 godbami!), pričakujejo izdatnejšo podporo slovenske države in sponzorjev. TREBNJE, ŠENTRUPERT - V letošnjem šolskem letu so začeli tudi na trebanjski osnovni šoli s pospešenim računalniškim opismenjevanjem učiteljev. V prihodnjem šolskem letu, ko morajo po besedah ravnatelja Štefanu Kamina, začeti uvajati računalnik tudi v pouk, bi radi pričeli s projektom Petra, ki ga veliko šol v Sloveniji uvqja že vrsto let. Za izvajanje tega projekta potrebujejo učilnico z osmimi računalniki za učence in enim zmogljivejšim računalnikom za učitelje. Računalniki morajo biti povezani v mrežo. Na šoikimajo le tri računalnike, ki bi ustrezali tem zahtevam, zato je potrebno del opreme nabaviti. Predračunska vrednost opreme znaša 2,200.000 tolarjev. To je minimum, da bi se lahko Trebanjci še vključili v projekt (v občini je doslej k temu pristopila le OŠ Mirna!), in da bi se lahko prijavili na razpise Ministrstva za šolstvo in šport za sredstva t.i. šolskega tolarja. Trebanjska osnovna šola je zaprosila občino, da bi ji za nabavo računalnikov v aprilu in maju nakazala 2 milijona na račun amortizacije, ki bi jo sicer šola dobila do konca tega leta. Občinski svet je s tem soglašal. Že dobro desetletje si šentruperška osnovna šola dr. Pavla Lunačka prizadeva, da bi z manjšimi preureditvami smotrno izrabila sleherni prostor na šoli. Le tako so lahko uresničili enoizmenski pouk, razširili knjižnico itd. Že maja lani sta predsednica sveta šole in ravnatelj Jože Zupan opozorila trebanjske Občinarje, da s šolskim letom 1994/95 s svojimi prostori Šentruperčani ne bodo mogli več uresničevati vsega vzgojno-izobraževalnega dela v šoli, saj naj bi po daljšem času imeli dva oddelka prvega razreda, prostora zanj pa ni. Zato so se odločili za delno prenovo podstrešja šole, da bi s tem pridobili dodatni prostor. Za ureditev prostora za malo šolo in računalniško učilnico je znašal predračun 5 milijonov tolarjev. Ker so hoteli prostora pripraviti do novega šolskega leta, so se letos še kakšen mesec pred “uradno” pomladjo lotili adaptacije podstrešja, a jih je pre-snetilo muhasto vreme, hitreje kot so mislili pa je skopnelo tistih nekaj denarcev za prvo tolažbo. Pričakovali so namreč, da bo proračun sprejet vsaj do konca marca. Podstrešje je ostalo odprto. Ravnatelj šole Jože Županje zato zaprosil trebanjski občinski svet za namenska sredstva, da bi lahko nadaljevali s preureditvijo podstrešja še pred sprejetjem proračuna. Svet je šoli odobril za zdaj polovico potrebnega denarja - 2,5 milijona tolarjev. PREPOČASNA DENACIONALIZACIJA - Na nedeljskem občnem zboru podružnice SLS Trebnje so poudarili, da se bodo zavzemali, da zakona o denacionalizaciji ne bi spreminjali, da pa bi izvajanje zakona na lokalni ravni čimbolj pospešili. Opozorili so, da odkupne cene kmetijskih pridelkov še vedno zaostajajo za cenami stroškov, še posebej je kritičen ta razkorak pri pitanju živine. Predsednik podružnice SLS Tone Strah je dejal, da se bodo zavzemali predvsem za izgradnjo predelovalnih obratov: klavnice, predelave krompirja, vrtnin in drugih kmetijskih pridelkov ter po možnosti tudi za izgradnjo hladilnice. Poslanec DZ Lojze Metelko (na posnetku) je poudaril, da mora država čim več vlagati v razvoj kmetijstva, da bi imeli pred vstopom v EU boljšo startno osnovo. (Foto: P Perc) HNM IZ NAŠIH OBČIN ttMUt Drobne iz Kočevja Ne bo treba mlatiti prazne slame S prve seje odbora za krajevne skupnosti, ko seje pokazalo, daje potrebno veliko, denarja pa je malo - Natančneje bo treba razmejiti pristojnosti občin in KS KOČEVJE ■ “Na seje bom rad hodil, če na njih ne bomo mlatili prazne slame. To pa pomeni, da je treba spremeniti statut krajevnih skupnosti in določiti pristojnosti KS. Vedeti moramo, katere pristojnosti bo zadržala občina in katere prenesla na KS, hkrati s pristojnostmi pa, seveda, tudi denar,” je poudaril na prvi seji odbora za krajevne skupnosti občine Kočevje predstavnik KS Kočevska Reka. Borut Hočevar iz KS Kočevje je opozoril, da ga moti, ker na pisne pobude krajevne skupnosti županu in občinskemu svetu po dobrih treh mesecih še ni odgovora. Do župana ni možno priti, čeprav je bilo dogovorjeno, da bo enkrat na mesec sprejemal tudi predstavnike KS. Tudi denarja za finansiranje nekaterih ne-odložljivih zadev še ni in tako ne morejo plačati niti elektrike. Zato je menil, da bo imel ta odbor eno najtežjih nalog v primerjavi z ostalimi. Člani odbora, predstavniki KS, so imeli še veliko pripomb in predlogov pa tudi zahtev, na katere je predsednik občinskega sveta Alojz Košir odgovoril tako: “Neurejeno parkiranje tovornjakov je problem v več KS, saj smo od nekod dobili pritožbe, da tovornjak parkirajo pod oknom spalnice sokra-jana. Z dograditvijo avto-moto baze v Kočevju bo poskrbljeno v njej tudi za parkiranje in varovanje tovornjakov. V republiškem proračunu je letos zagotovljen denar le za prelitje ceste Knežja Lipa-Brezovica z asfaltom. Ni še rešeno, kaj bo z asfaltiranjem ceste ob Kolpi, gradnjo ceste do Koprivnika, ceste Kočevska Reka-Borovec in še kakšne. Cesta Dolenja vas-Goteni-ca-Kočevska Reka-Briga-Banjaloka, ki jo uporabljajo v glavnem republiški organi vojske in policije, je slaba, predlagali smo, naj bi jo prekategorizirali v regionalno, a o tem še ni dokončno odločeno. Turistična sezona se bliža in res še Tri tone kruha namesto domicila partizanom? Burna razprava na sevniš-kem občinskem svetu ZABUKOVJE - Novi občinski svetnik z liste SKD, mladi dr. vet. Blaž Jene (v svetuje zamenjal stanovskega kolega dr. vet. Zvoneta Košmerla, ki je postal občinski tajnik), je močno razburkal razpravo že na prvem zasedanju občinskega sveta v Za-bukovju. Jene je namreč nasprotoval, da bi skupnosti borcev NOV občina podaljšala domicil, češ da so borci že tako “napajajo pri republiških jaslih”. Svetnik Franc Pipan (ZLSD) je menil, da bi že zaradi pietete kazalo predstavnikom enot, ki so krvavele na naših tleh, omogočiti, da bi zadržale dosedanje pravice. Tudi svetnik LDS Albin Ješelnik je poudaril, daje to del naše zgodovine in da se premalo zavedamo, da je naša samostojnost pogojena tudi s tem bojem. Jene je odvrnil, da je 30.000 tolarjev (kolikor naj bi letno stal občino domicil) relativno malo, je pa to tudi 3 tone kruha. In ob vsem spoštovanju borcev pozabljamo, da radioklub nima denarja in da bi bil svetovni prvak v raketnem modelarstvu vesel že desetkrat manjšega zneska, je menil Jene. Tudi novi svetnik inž. Tine Zupančič (z liste SLS, zamenjal je Jožeta Kovača zaradi nezdružljivosti njegove funkcije načelnika upravne enote s svetniško) je menil, da se ne gre smešiti, da ne bodo rekli, da je v Sevnici re-volucioanrna oblast. Svetnik SDSS Branko Kelemina pa je pozval: “Obrnimo nov list zgodovine! Gre za razmerje novih političnih sil in o tem nihče nič ne govori.” V razpravo je ponovno posegel župan Jože Peternel, kije že poprej podprl Pipana, češ da bi to morali izglasovati ne glede na razmerje sil v občinskem svetu. Mimogrede: t.i. desnica (SKD, SLS in SDSS) ima dvetretjinsko večino. In svet je le s 5 glasovi proti in enim vzdržanim izglasoval, da ostanejo domicili partizanskih enot ena- • ki, kot so bili. p p ni nič poskrbljeno za več reda. Tako ni še odločeno, kje bodo kopališča, kje prostori za kampiranje, kje parkirišča itd. To bo možno dokončno določiti, ko bo sprejet PUP za Ob-kolpje. Da bi za turizem odprli ob petkih, sobotah in nedeljah objekt A (protiatomsko itd. zaklonišče) v Gotenici, je razumevanje, dokončne odločitve o tem pa tudi še ni. GRAJSKI HRAM SPET ODPRT KOSTEL, KOČEVJE - Po manjši adaptaciji in dodatnem urejanju okolice bo pred prazniki spet odprto gostišče Grajski hram v Kostelu, in sicer vsak dan razen ponedeljka od 10. do 24. ure. Kostel privlači vedno več izletnikov iz vse Slovenije, saj gre za za star grad oz. grajski kompleks, v katerem znotraj nekdanjega grajskega obzidja v svojih hišah še vedno žive domačini, kar je edinstven primer v Sloveniji. Člani odbora so imeli še več pripomb. Največ se jih je nanašalo na gradnjo nove šole v Fari, ki bo po oceni članov odbora prevelika in predraga, hkrati pa ni denaija za nujna popravila in gradnjo šolskih objektov drugod v občini. Nemočno so ugotovili, da je to izvirni greh prejšnje občinske garniture in drugih, ki bo zdaj prešel na nas in na naše otroke.” J. PRIMC ZBIRAJO PRIPOMBE NA PUP RIBNICA - Na nedavni javni razpravi o prostorskoureditvenih pogojih (PUP) za območje Ribnice je bilo sklenjeno, da bodo pripombe zbirali še do 10. maja, nakar bodo o njih razpravljali pristojni občinski odbori, končno pa bo PUP sprejel občinski svet. V dosedanjih razpravah je bilo največ pripomb in predlogov v zvezi z dovozno cesto (nekateri jo imenujejo tudi servisna cesta ali pa ribniška obvoznica), o ureditvi predvidenega novega naselja I Irastje, potrebni prenovi Gorenjske ceste, ureditvi prometa po Šolski ulici, gradnji bencinske črpalke pri obrtni coni. Ugotovili pa so tudi, da je v obrtni coni potrebna cementarna. V Ribnici Janša o programu Predsednik SDSS še enkrat ponovil svoja stališča RIBNICA - Predsednik SDSS Janez Janša je v Ribnici na predstavitvi predkongresnega političnega programa stranke poudaril predvsem, da se razmere v Sloveniji še vedno spreminjajo, da je večina nacionalnega kapitala in informacijskih sredstev v lasti ozkega sloja ljudi. Nadalje se je zavzel za revizijo divjih privatizacij, za avtonomnost in neodvisnost sodišč ter za ugotavljanje odgovornosti posameznikov za slovenski javni dolg. Govoril je tudi p nalogah na področju * Sestanek regijske koordinacije stranke SDSS za območje od Gro-suplja prek Ribnice do Kolpe, ki ga je vodil predsednik Janez Janšu, je bil 21. aprila v Ribnici. Udeležili so se ga predstavniki vseh občinskih odborov razen Ivančne Gorice in Velikih Lašč. Predsednik Janša je poročal še, da bo 27. maja kongres stranke, ki je potreben, ker sc razmere v Sloveniji po osamosvojitvi hitro spreminjajo (padajo nekatere iluzije) in ker sije stranka po 3. kongresu zelo opomogla, saj je članstvo in število simpatizerjev zelo porastlo, kar se je pokazalo tudi na zadnjih volitvah. Povedal je še, da bo kongres predvidoma združitveni kongres z narodnimi demokrati. zunanje politike in vključevanja v Evropo. Vprašanja udeležencev sestanka so se nanašala predvsem na policijsko akcijo v Slovenjgradcu, kandidiranje za odgovorne dolžnosti v šolstvu in drugod, morcbitnc-predčasne volitve, Franc Mihič, bivši podpredsednik občinske skupščine Ribnica, pa je med drugim opozoril na 26-odstolno brezposelnost v ribniški občini (se pravi največjo v državi), ko je hkrati nekaj 10.000 kv. m proizvodnih prostorov praznih, predvsem zato ker prepočasi poteka stečajni postopek v Riku. J. PRIMC Pritožba na ministrstvo obrodila sad Svetniki Osilnice s “stisnjenimi zobmi” potrdili kočevski zaključni račun OSILNICA - Občina je uspela s pritožbo na ministrstvu za zdravstvo oz. v pogovorih z dr. Božidarjem Voljčem, kjer so ugotovili, da zaradi posebnosti, ki jo ima obmejna občina Osilnica, potrebujejo popolno zdravniško oskrbo. Dogovori veljajo in v kratkem bo ta problem rešen, prav tako pa tudi oskrba z zdravili. Kar veliko časa pa je bilo na seji občinskega sveta v Osilnici porabljenega za razlago zaključnega računa občine Kočevje. Vodja proračuna občine Kočevje Ana Staudohar je zaključni račun razlagala kot pozitiven z določenim ostankom sredstev, ki se prenesejo v to leto. Občina Osilnica ima zagotovljenih za leto 1995 11 milijonov tolarjev. Vendar nad obema občinama “visi” dolg kar 140 milijonov, ki se seveda še povečuje. Nekateri govore kar o 200 milijonih. Občina se je zadolžila že leta 1990 in denar posodila Itasu, ki pa je v stečaju. Predstavnica občine sicer zagotavlja, da je občina vključena v stečajno maso in ta dolg vodi ločeno od preostalih proračunskih sredstev. Iz stečajne mase pričakujejo povračilo velikega zneska, žal so to le pričakovanja z velikim vprašanjem. Svetniki občine Osilnica niso bili ravno navdušeni nad to razlago, vendar so zaključni račun potrdili, A KOŠMERL Dragi prednost Potoški župan Janez Novak o razvojnih prednostih na območju občine DRAGA - Krajevni skupnosti imata pomembno vlogo, tako meni potoški župan, kije na zasedanju sveta KS Draga znova zatrjeval, da bo občina laže delovala, če bosta obe KS sodelovali po enotnih merilih. Prednost za razvoj daje KS Draga, ki je v nekaterih pogledih še veliko bolj nerazvita od KS Loški Potok in ki demografsko strmo nazaduje. Zato meni, da imajo programi zaposlovanja, razvoja in posodobitev cest, ureditev šolstva in malo gospodarstvo prednost prav v KS Draga. Veliko pričakuje od ustanavljanja agrarnih skupnosti, v občini jih bo 10. “Vsi pogovori se začno in nehajo pri cestah,” pravi župan Novak, “in so resnično velik problem. Še republiške ceste nimajo v celoti asfalta. Od 39 km občinskih imamo še 30 km makadamskih in kar 183 km gozdnih cest. Ceste proti hrvaški meji ne dosegajo nobenega kriterija, ki bi zagotavljal sredstva. Za cesto v Črnem Potoku je zagotovljenih nekaj sredstev, za Novi Kot pa je stališče žal odklonilno. Nujna je trafopostaja na Travi. Šola v Podpreski ne ustreza nobenemu kriteriju in resno premišljujemo o ukinitvi, tako bi se vsi šoloobvezni otroci vozili v Loški Potok, vrtec, kije tudi v nemogočih razmerah, pa naj bi dobil prostor v sedaj zaprti zdravstveni postaji v Dragi. KS ima resnično velike probleme in načrte.” A. KOŠMERL VDRUGI KROG TANKO IN MIHELIČ RIBNICA - V nedeljo, 23. aprilu, so v Ribnici ponovno volili župana. Nobenden izmed petih kandidatov ni dobil nad 50 odst. oddanih glasov, zato bo potreben drugi krog. ki bo 7. muju. Po še ne uradnih podatkih (v času, ko to poročamo, še niso bili prešteti glusovi, ki so prispeli po pošti, kar pa ne bo bistveno vplivalo na rezultat) je bila volilna udeležba 46,44-odstotna, se pravi, daje bilo oddanih 3.807 glasov, od tega 242 neveljavnih. Ni^jveč glasov je dobil kandidat SDSS Jože Timko, in sicer 41,96 odst., Franc Mihelič 33,21 odst. - oba sta se uvrstila v drugi krog - nato pa Alojz Češarek (ZLSD) 15,90 odst., samostojna kandidata Franc Lovšin in Bojan Pi-penbaher pa sta dobila po 159 ali po 4,46 odst. oddanih glasov. JANŠA IN DRUGI ZA RESNIČNO DEMOKRACIJO - Minuli petek je bil v Ribnici najprej regijski sestanek vodstev stranke SDSS za zahodno Dolenjsko in del Notranjske, nato pa še predkongresna predstavitev političnega programa SDSS pod naslovom "Za resnično demokracijo in socialno pravičnost v Sloveniji”. Ob tej priložnosti so predstavili še kandidata SDSS za župana občine Ribnica Jožeta Tanka. Na fotografiji: s sestanka SDSS v Ribnici, na katerem je predstavil politični program predsednik stranke Janez Janša, ki je nato tudi odgovarjal na vprašanja udeležencev sestanka. (Foto: J. Primc) Premalo postelj za domsko varstvo Samo Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca bi potreboval vsaj še 150 postelj v domovih upokojencev v Posavju - Zelena luč za nov dom v Krškem - TVebnje odrinjeno SIRARNA NA STUDENCU PRED ODPRTJEM - Na občnem zboru Kozjerej-skezadnige Capra Bohor Podgorje, ki ga sklical direktor zadruge Ivan Doberšek, so se le še zaostrili odnosi med dosedanjim predsednikom upravnega odbora Dragom Goštetom iz Jelovca, njegovim bližnjim sodelavcem in enim od večjih rejcev, Antonom Grilcem s Pečja, in direktorjem. Gošte in Grilc sta terjala, da je potrebno razčistiti lastništvo sirarne Jelovec, ker del opreme v tej sirarni še zmeraj ni plačan dobavitelju, čeprav je direktor podpisal dodatek k pogodbi. Direktor pa je omenil, da je sirarna zadružna, ker je bila grajena in usposobljena z namensko pridobljenim denarjem od Ministrstva za kmetijstvo. Gošte je že v letu 1993 odpovedal prevzemanje kozjega mleka od zadnižnice Mire Matko s Studenca, lani pa je preprečil inventuro r sirarni Jelovec. Pri Matkovih je zadruga vložila v sirarno 5,9 milijona tolarjev in je sirarna tik pred odpiljeni, urejati pa so začeli še sirarno na Stranju mr Bohorju. Na posnetku: novi upravni odbor KZ Capra, pod vodstvom Rudolfa Černeliča zaseda pri Povodnikovih. (Foto: P Pl SEVNICA - Kolje povedala direktorica enega največjih zavodov za domsko varstvo v Sloveniji - Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Milka Cizelj, že danes primanjkuje v enotah tega zavodu v Brežicah, Krškem in Sevnici vsaj 150 postelj. Še pred nekaj leti niso pričakovali, da bo prišlo do takšnega razmahu domskega varstva in tolikšnega zanimanja, predvsem za enoposteljne sobe. V sevniškem domu denimo premorejo takih le 13 in je zato lahko čakalna doba za sprejem v dom s 150 posteljami tudi nekiO let. Osnovna oskrba v sevniškem do- no, podobne so cene v drugih domo-mu stane okrog 35 tisočakov meseč- vih v Posavju. Veliko prostorsko stisko bo vsaj nekoliko ublažil novi dom upokojencev v Krškem z 80 posteljami, ki je v državnem zboru po uspešnem lobiranju posavskih poslancev šele nedavno dobil zeleno luč za to naložbo, medtem ko so se Tre-banjci, kjer so še bolj pereče razmere, kar zadeva domsko varstvo, kot v Posavju, spet obrisali pod nosom. ' Zatorej je trebanjski župan Ciril Pungartnik povedal, da bi kazalo spomniti dolenjske poslance, posebej domačina Alojza Peterleta in Alojza Metelka, naj bi “pritisnili na vse registre” in dosegli, da bi Trebanjcem vendarle pomagali z denarjem iz državnega proračuna zgraditi dom starejših občanov z okrog 110 posteljami. Lani je povprečno 110 Sevničanom z manjšimi dohodki doplačevala v celoti ali delno domsko varstvo v domovih v občini (tudi v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem mostu, kjer je vseh kar 210 oskrbovancev!) in v domovih drugod po SIcAeniji sevni-ška občina. Po dogovoru del oskrbnine pokrijejo otroci ali drugi sorodniki ali pa prihaja pokojnina neposredno na Čenter za socialno delo v Sevnici. Tako se je lani nabralo v blagajni centra oz. proračunu občine 6,1 milijona tolaijev. Le nekateri občani, ki jim občina v celoti pokrije oskrbne stroške, imajo tudi nepremičnine. Kot pravi direktor sevniškega centra za socialno delo Franc Kos, če ti oskrbovanci nimajo sorodnikov, njihovo premoženje prodajo v višini nastalega dolga še, ko so oskrbovanci domov. P. P. PRVOMAJSKO SREČANJE NA LISCI IN 90 LET PD LISCA SEVNICA - Planinsko društvo Lisca in Gostinsko podjetje Sevnica vabita na tradicionalno prvomajsko srečanje na Lisci. Na osrednji slovesnosti ob 90-letnici PD Lisca bo ob 11. uy slavnostni govornik sevniški župan Jože Peternel. Na to priljubljeno izletniško točko se bodo tudi tokrat številni Posavci in Zasavci odpravili peš. Pri Tončkovem domu oz. Jurkovi koči bo spet zelo živahno, saj obetajo srečelov, poskrbljeno bo za jedačo in pijačo, za prijetno razpoloženje in ples pa bo igral ansambel Francija Ocvirka. PLOČNIK DELAJO - Od K* vja proti Dolgi vasi že od lani delaj1-pločnik. Na tem odseku je bilo * mreč zaradi hoje po cesti ali ob ep že več hudih prometnih nesreč. inačini pravijo, naj bi pločnik osvetlili in ga podaljšali do križa® Livoldu. ČISTO MESTO - Minuli teden* začeli odstranjevati pesek z mesti* ulic in pločnikov, da bo mesto praznike čisto. “Pomesti” pa bik®' lo tudi Rinžo med cerkvijo in tdn ^ J kjer se ustavlja največ nesnage odpadkov. KAM Z ODPLAKAMI? - Njr potrebno je zgraditi kanalizacij0 spodnjo Trato v Kočevju. Pek"J: zdaj tečejo kar po travniku inl*", nemu vremenu gre zahvala, da50 prišlo do kakšne epidemije. , MOST RAZPADA - Komaj P nekaj leti so zgradili za cerM0 Livoldu mostiček prek Rinže. N teri pravijo, da brez pravega oZ-s ^ kovnega nadzora gradnje. Kažj%; bo to kar držalo, saj most tzp0")^ voda in z njega odpada porozen ton. OBČAN SPRAŠUJE' MEDVED ODGOVM - Zakaj imaš mr avtobus stajališču v Livoldu tudi ob W vremenu odprto marelo? u. - Da mi ne bi padla na gk>t0 šna gnila veja z lipe. [ Ribniški zobofrejjjl LEPA RIBNICA -R'š°kS sredi aprila začeli lepo urejate^, "V d Sta’ občinske skupščine že lep0 ^ mačehe, kar pa ne pomeni, ribniška občina mačeha novi spet tekmujejo za najlep: : so vl»' zasadili so rožice itd. Pred s' ^ turistični kraj. Ceste so P°f .etef’ Loški potok ali pa krajevni im* nostim. „A*pRf MAGISTRALKA KAZB „ BRA - Magistralna cesta od-R^j J preko Goriče vasi, Nemške v Prigorice vse do Jasnice že » —J bra. Vožnja po taki cesti je ‘ P^jglr Ijiva”. Gre za republiško cesto,^ če po popravilu že nekaj let, vorni za ceste pa tega klica ne» NEPRAVI RIBNIŠKI Nekateri strokovnjaki opozar) J ribniški grb ni pravi. V njem J ^I mreč neka riba, kritiki pa pr‘*vJ| pp bi v grbu zagotovo morala bi Tj j menita riba, lipan, ponos rib voda. Žal pa so ribniške vode ^ bolj onesnažene in zato vedn pr primerne za lipane, se PraV1' miš' bničanje prilagajajo naravo kemu grbu oz. ribi v njem. .o.\ ; KROMPIR PO NAVOD1DJ ribniški občini so te dni sadili ^ j pir po navodilih svetovalne s (j; Izkušnje pa kažejo, da so j pridelovali dober in zdrav k ko je bilo manj svetovalcev, o gnojil in škropiv proti plevel Sevnišl kipabefj^ POZABLJENA PLE^i TOST - Nedavno preminul' * ,, jt obrtnik Anton Božič iz Sin^jrf mnogim kmetom na polza* _:c.P1 pravljal mlatilnice in druge j je sposoben mojster in roko ^ svojega dela ni hotel ali zna . ^ prodajati, kot bi ga verjetno ,+ Namestil je celo manjšo n^ trarno na Stopah. Franc Pipan je predlaga - ^ skromnemu in plemenitemu M -dl v ob letošnjem občinskem I\ jr0" podelili priznanje Dušana Tomaža. PREVOZI OTROK JV SKEGA - Svetnik Tine (SLS) je povedal, da vaščan' rt« j njskem in Lukovcu niso z odgovorom, ki so ga dobil1 s.s :soilf j občine, češ da njihovi otroci n ^ j ravičeni do organiziranegaJ prevoza, ker je razdalja ma J kilometre. Tudi boštanjska, j(»iJ šola in krajevna skupnost Pjjj^viJ: zahteve vaščanov, da bi n^arn05 otrokom, predvsem zavoljo' ^i' j 40 šoloobveznih otrok, n"1 | p,Sžlastastroka< ŽAVA - V Loki se že nekaj n . J' j okrog 1400 krajanov bori P ! nom na veter. Svetnik Ll>' ,:nsk£iv Zidarič je na zadnjem oOf mT . svetu izjavil, da sta jih zavoljo ^ , strukcijc regionalne ceste R- , la stroka in država. Poliv«"1 J ^ ' nu in občinsko upruvo, ker < zavzela za odpravo teža j. jjdP' brez večjega haska. Za nao®U na cesti je zmanjkalo ^en- č,lrtN prišlo do podražitev. Ločan ^jpi niso zadovoljni z odgovor0" | trstva, da bo potrebno za do j \ji gradbišča 15 milijonov m dU |Cie, denar zagotovili šele prm°“ ! KS zahteva, da se odsek R^J Loka zapre za ves promet t c* roki za dokončanje celotcga vl»" | O tem so obvestili predsed dr. Janeza Drnovška. . . -------------------- Žensko telo je hrv'* ’ krčma. (Thompson) m** e novice ILEGALA - V Krškem imajo že nekaJ fasa Svet knjige, vendar za mn°ge še vedno deluje v ilegali. Zagona založba m knjigarna Opus, kije P edstavnik Sveta knjige, ima to smo-’ a lma prostore za ovinkom, poleg a«a£as°,fao^ltritjt: njihove telefon-stevilke potrebne detektivske sposobnosti. Pogled v telefonski ime-v;iL.neFK?ma6a» razen če veš, da se šte-hnif Skr‘Va P°d firm0 Etos. Nekoliko l„f felf ’ *® * * * * vprašaš na novomeške tc- magab6 ,nformaciie-Tam *na>° P°' I inhrP^<"*blA ' Razkošna vila v ki je nastala kot poslovna lavrn f krškega Šopa iz žuljev de-mnn VJe8a Pod)etja, je danes tarča mnog,!, poželenj. Tako pač, kot sc za not z?puščino spodobi. Sop so g*1' novodobni grobarji podjetij, malnw7de ,avci 50 na ccsti- kar je malo da V,Sf ^0t rušo, vila pa seve-Disan,'ednost°jiv Ljubljani. Udobnih razoma k0Pa'n'co, fotelji in z lepimim ahn, 2 dišečih balkončk Jv se je državic ° kar nekaj strankam in r,™uslanovani. vino H ^ SVOJE - Še v času vlada-SDre;<.ierV,ana Kuneja je krška oblast 0D1SJ asklcp, da poskusi vrniti zgoraj naieK S!avb° v last občine in zato čaine Udl odvetnika. Ostanek stena imlTvSc!'^ k’ os,aI občini, vendar koncil .k? sn>olo, da se je stečaj PravnaS P™ln° Poravnavo. Tako je SoWa“fihaos,alaPri Oljenju inje je natr,^ °Vno zSradbo. Direktor jo zarazvrV tX;8t>db kot je bilo napo- si ' turizem na kmetih kmečki k ?- držav|jan predstavlj; kruhom h'ŠI 2 vrčem vina, domač i. .n°m, DOt m X. WwiAL?MUZ,KE-Brežiški dan zSm°'2ra4u"ali.da bi proslava za Predlog ,n^d fašizmom po prvih Siovenhe dcf3, Vsake8a državljana Praznik _ VeiJ'0, da za vsak osebni Ve{.jeto, ablmo s,°- al' tisočkrat ga dopoHLpriaslavo tako pomembne- ^a Sploh ni2 'Pa Jlm slabo kaže. Spr-kako°bo n° VCddi-če ho' kdaj bo in *°vači;w at0 so se zgrozili nad reditev Predlogom, da bi pri-Urah. Zdv * V P°zn‘^ popoldanskih paneli ob ti,ne r?zumejo, kaj bodo )anjih, into„r8erjivih scenskih doga-DESPn,,CIJah ,n fascinacijah. rri£akuieio to nekl druziniv Pečicah *> da Sq d- 0,roka. Lahko bi rek-I'0vejšihnae ,arn. strogo držali naj-kr^anskp ,Y‘b navodil o zdravem 1,0 enciklitr ^'vljenju že pred zloglas-L^tobo L,i°' Lpamo, da jim bo to .j na to i° P^Pia^al in da se bodo 0|ik0 o ° dnjžm° spomnili tisti, ki Uko h°„ 'J.° 0 “ved Slovencih”. m bodril VSiff kakšnega ugled-entu otrok,' Y8a krstnega botra dese- SavTSi„m^dfanjCn0 lfeŽIŠKEM SEJMU ^srazsuvualcev S^jetništ, E " Na sejmu obrti in d° 14 mS, a v Brežicah, ki bo od 10. Ntnj '?a v montažnih objektih ob ^razstani^nici’se bo predstavilo l''e,rih ra, aeev na 6.000 kvadratnih s^^tavnega prostora. Vf -S^opkiŽnicb 9- do 20. aprila so v k? G0tl£?rOdni5nici rodile: Met-Kahca i, lz Loč - Aleksandra, k>na ir ,Stevc iz Koprivnice -Martin6ča dant ‘z Raven - Lu-i1«!lena p?,*Span iz Sevnice - Ano, - enka n, s Senovega - Tino, 'stin-, a a cr ‘z Trebč - Sandro, 5S.............—. d k|j°' Breda r™^'2 S‘arc vasi V kuco l . Brajdič iz Gorice - P:^a - n x^da Brili z Žigrskega „, ?• Mateja Lukan iz p^bveu, ar,m°' Grozdana Šoln s "m« i,SA ' Luka in Zdenka Bo-'vrn. ovega sela - Iztoka. Čestitamo! HiMhfe IZ H ASI H OBČIN MM Vjedrski začeli redni remont in menjavo goriva S plačili bolje, ni pa odločitve o usodi NEK KRŠKO - V krški jedrski elektrarni so prejšnji petek začeli zmanjševati moč in jo nato ustavili, da bi začeli z načrtovanim remontom, ki bo trajal predvidoma do 2. junija. V času remonta bo na prostoru NEK poleg tu zaposlenih še okrog 500 domačih in tujih izvajalcev. NEK vstopa v letošnji remont brez večjih težav z neporavnanimi dolgovi za elektriko in brez kratkoročnih kreditov. Edini kredit v višini 11 milijonov USD za plačilo goriva za naslednjo zamenjavo ima pri Privredni banki Zagreb. To je rezultat izboljšanih in vsaj delno urejenih odnosov med slovenskim in hrvaškim partner- * V času od zadnjega remonta septembra lani seje nuklearka le enkrat zaustavila nenačrtovano, in sicer zaradi porušenega elektroenergetskega sistema, ki ga je povzročilo neurje konec marca. Sicer je obratovala stabilno in zanesljivo. V marcu je dosegla 97,9 odstotno razpoložljivost in 96 odstotno izkoriščenost ter proizvedla 442 tisoč megavatnih ur električne energije. V začasnem skladišču je zdaj 9825 sodov nizko- in s red nje-radioaktivnih odpadkov, vendar pa bodo s postopkom superkom-paktiranja, ki je že v teku, njihovo prostornino zmanjšali približno za tretjino. jem, v jedrski elektrarni pa pričakujejo, da bodo v letošnjem letu ti odnosi in plačilni pogoji še vsaj za eno stopnjo boljši. Kot je dejal direktor Stane Rožman, kaže, da bodo ob letošnjem remontu opravili le vnaprej predvidene posege. Zamenjali bodo 36 od 121 gorivnih elementov ter opravili redne remontne preglede, popravila in testiranja, med katerimi velja omeniti preglede reaktorske posode in vseh elementov goriva, primarnih cevovodov in reaktorske glave. Ob remontu bodo poskrbeli tudi za več dopolnitev in izboljšav ter za standardni stoodstotni pregled cevi uparjalnikov. Stroški za dela na uparjalniku bodo enaki ali pa bodo celo presegali letno anuiteto, ki bi jo elektrarna plačevala za nakup novega uparjalnika. Žal pa se stroškom ne morejo izogniti, saj država še vedno ni sprejela dolgoročne strategije razvoja energetike in se še ni opredila o dolgoročnem statusu Nuklearne elektrarne v Krškem. B. D. G. KRESOVANJE NA TRŠKI GORI KRŠKO - Krajevna skupnost in Lovska družina Krško vabita na 12. praznično srečanje s kresovanjem ob L maju, prazniku dela, pri lovski koči na Trški gori. Prireditev se bo pričela v nedeljo ob 17. uri, ko bodo postavljali prvomajski mlaj, in nadaljevala ob 20.30 s prižigom prazničnega kresa. Za praznično razpoloženje bodo poskrbeli: Pihalni orkester Videm, ansambel Brodniki in Lovska družina z jedačo in pijačo. TEKSTILCI GREDO NA IZLET V METLIKO BREŽICE, METLIKA - Obrtna zbornica Brežice vabi vse tekstilce na strokovno ekskurzijo v Metliko, ki bo v petek, 19. maja letos. Udeleženci si bodo ogledali tekstilno tovarno Beti in predilnico Novoteks Metlika, modno revijo učenk Tekstilne šole Metlika, ki bodo predstavile tudi modele metliških obrtnikov, in turistično prireditev Vinska vigred. Stroške prevoza iz Ljubljane in modne revije bo pokrila Sekcija tekstilcev pri Obrtni zbornici Slovenije, ki je organizator izleta. NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU KOSTANJEVIČANI TRETJI KOSTANJEVICA - V Rogaški Slatini je 20. in 21. aprila potekal 9. festival “Turizmu pomaga lastna glava”, namenjen turističnim podmladkom osnovnih šol Slovenije. Letos je sodelovalo 67 šol, v finale pa se jih je uvrstilo 12. Naslov letošnje teme je bil Naš boljši turistični jutri. Podmladki so morali izdelati obširno seminarsko nalogo, postaviti razstavo in s sedmimi učenci svojo nalogo predstaviti tudi na odru. Turistični podmladki OŠ Kostanjevica so na festivalu letos prvič sodelovali in zasedli odlično tretje mesto, za Slovensko Bistrico in Polzelo. Naloge, razstavo in prestavitve so ocenjevali znani turistični delavci, festivalu pa je bila namenjena zelo velika pozornost vseh, ki se zavedajo, da Slovenija resnično lahko postane turistična dežela. 7. OTROŠKI EKSTEMPORE V KOSTANJEVICI - Razstavo, ki jih je 56 učencev 19 osnovnih šol iz Dolenjske in Posavja ustvarjalo v petek dopoldne, je v ponedeljek v Lamutovem likovnem salonu slavnostno odprl prof. Ivo Mršnik, akademski slikar in redni profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Otroci so s tušem risali portale in pročelja kostanjeviških hiš ter druge arhitekturne posebnosti mesta, ob tej priložnosti pa bo v kratkem izdan tudi bilten, katerega naslovnico bo krasila slika petošotca osnovne šole Boštanj. Prireditev je bila tudi priložnost za počastitev 100-letnice rojstva domačina - pesnika Jožeta Cvelbarja, ki je izgubil življenje v prvi svetovni vojni, recital njegovih pesmi pa so predstavili učenci kostanjeviške osnovne šole. Otroški ekstempore sodi v okvir praznovanja dneva osnovne šole, ki letos praznuje tudi 40-letnico začetka galerijske dejavnosti, saj je osnovna šola prava galerija del domačih in tujih umetnikov, razvijala pa se je pod okriljem dolgoletnega ravnatelja Lada Smrekarja. (Foto: T. Gazvoda) IZPADU V PRVEM KROGU BREŽICE - Na teniškem turnirju Brežice open za člane in članice, ki so ga od 20. do 23. aprila pripravili tamkajšnji teniški delavci, je med ženskami zmagala prva nosilka Ljubljančanka Katja Kovač. Brežičanke Nina Ostmberk, Marcela Merslavič in Sergeja Kržan ter Krčanki Maja Žiberna in Nejka Grabnar so izpadle v prvem kolu. Med moškimi je zmagal član kranjskega Triglava in drugi nosilec turnirja Marko Por, Brežičani Kežman, Grahek in Bambič ter Novomeščan Bradač pa so izpadli že v prvem krogu. IZOBRAŽEVANJE V TURIZMU - V Termah Čatež so zaključili enega od letošnjih seminarjev na področju turizma, ki jih pripravlja Nacionalno turistično združenje v sodelovnju s podobnim avstrijskim združenjem. Skupni projekt izobraževanja in posredovanja avstrijskih izkušenj sla predstavila Janez Širše (na sredi) in predstavnik avstrijskega partnerja Harald Hafner (desno), medtem ko je direktor Term Čatež Borut Mokrovič (levo) povedal, da njihove letošnje naložbe potekajo po zastavljenem programu. (Foto: B. D. G.) Turistična pisarna v Brežicah? Občinska turistična zveza seje sestala na letni skupščini - Promocija občine in regye ter oblikovanje skupnih programov ponudbe - Pomembna tudi vloga trgovine ČATEŽ OB SAVI - "Promocija je slaba, je ni dovolj in ni dovolj strokovna, mestno jedro ni dovolj izkoriščeno. Ali vemo, kaj in komu prodajamo? Kaj, če produkti ne ustrezajo trgu ali če v resnici ni tistega, kar ponuja promocija?” seje spraševal na letni skupščini Občinske turistične zveze Brežice njen predsednik Vlado Deržič. Predsednik je med drugim tudi predlagal, da bi poleg vinskih in sadne ceste ter kolesarskih poti uvedli tudi turistično cesto od Čateža preko Šentjerneja in Kostanjevice do Dolenjskih Toplic, pohiteli s kažipoti in tablami ob njej ter s publikacijami in informacijami. “Nemci imajo 50 turističnih cest in pokazalo se je, da se je ob njih izboljšalo življenje in povečal prihodek prebivalstva,” je dejal Deržič in spet ponovil predlog o takojšnjem odprtju Turističnoinformativnega centra v Brežicah z vso potrebno opremo, saj podobnega od Otočca navzdol ni. Občinska turistična zveza bo letos 70 odst. vseh sredstev namenila za promocijo, še naprej bo vzpodbujala urejanje krajev in delovanje turističnih podmladkov, si prizadevala preseliti svoj sedež v mestno jedro, obogatiti ponudbo spominkov, zasebnih sob in skupnih posebnih ali kombiniranih programov za turiste. Inž. Janez Istenič iz bizeljskega turističnega društva je poudaril tri stvari, na katere občina lahko računa: je izletniška točka za Zagreb, za seniorske enodnevne izlete z avtobusi in za kmečki turizem. “Lahko bi več ponudili turistom, le povezati seje treba,” je dejal in podprl idejo o informativni pisarni. Brežiški župan Jože Avšič se je vprašal, ali je za turističen razvoj kraja dolžan prispevati le turist, ki prenoči, ali naj bi takso plačevali tudi drugi, npr, trgovine in druga podjetja, ki imajo korist od turistov. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je predlagal, naj OTZ nameni posebno sejo razvoju trgovine in njene vloge v turistični ponudbi. Rožič je še menil, da bi morala zveza k sodelovanju pritegniti ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s turizmom, vzpodbuditi delo turističnih društev v sosednjih dveh občinah ter se povezati z njihovimi zvezami ali oblikovati skupno regijsko turistično zvezo. To je tudi cilj komisije za turistično dejavnost pri Območni gospodarski zbornici, ki zdaj začasno povezuje interese Posavja na področju turizma. B. D. G. Juijeva nedelja na Zdolah Tradicionalno juijevaiye privabilo veliko ljudi - Tildi krajevni praznik - Kup nalog pred KS Zdole ZDOLE - Sončno Jurijevo nedeljo so Zdolani in okoličani izkoristili za tradicionalno juijevanje, 24. april pa je tudi krajevni praznik KS Zdole. Začelo se je pravzaprav že večer prej s slavnostno sejo skupščine, v nedeljo pa so že ob svitu zakurili kres, iz jajc, ki so jih prispevali krajani, so pekli cvrtje, poseben čar pa je dalo slavju tudi zvonjenje zvonov in pokanje z možnaiji. Z veseljačenjem in rajanjem so nadaljevali cel dan, saj so pripravili vrsto zabavnih iger, za glasbeno opremo pa je poskrbel Trio So-tošek. Jurjevanje, ki je sicer tradicionalno, je letos prvič organiziralo novo ustanovljeno Turistično hortikulturno društvo Zdole, kije svoj krst uspešno prestalo, saj so ga ljudje presenetili z velikim obiskom. Sicer pa je življenje v KS Zdole dobilo novih moči z lanskoletno vključitvijo v program CRPOV, zadnje lokalne volitve pa so izkoristili tudi za oblikovanje sveta in skupščine KS. Skupščina je imela v soboto prvo slavnostno sejo. Udeležili so seje tudi krški župan, direktorica Kostaka in svetovalec za kulturno dediščino pri CRPOV-u. Tako so si zadali več nalog, najpomembnejša pa je ureditev vodovoda, saj je bila pretekli dve poletji tri četrtine KS, ki imajo skupaj okoli 300 uporabnikov, brez vode. Žato so že lani dogradili primarni del vodovoda ŠPORTNE IGRE LETOS BOLJ DRUŽABNE BREŽICE - Posavske športne igre obrtnikov in zaposlenih v zasebnem sektorju bodo letos v Bržžicah in sicer 13. maja kot obsejemska prireditev. Tekmovalci se bodo pomerili v nogometu, rokometu, tenisu, vlečenju vrvi, gostinski hitrostni strežbi, spretnostni vožnji s kolesom (avtoprevozniki!) in prepevanju na Karaokah. Panoge se bodo torej nekoliko razlikovale od običajnih, da bi prireditev dobila bolj družabni značaj. Z znanjem do boljše ponudbe v turizmu Končan seminar za vodilne v zdraviliščih ČATEŽ OB SAVI - Konec preteklega tedna se je v Termah Čatež zaključil 14-dncvni seminar za vodilne delavce slovenskih zdravilišč, ki gaje obiskovalo 23 udeležencev iz Term Čatež, Krkinih zdravilišč. Zdravilišča Rogaška, Term Laško in Term Palače Portorož. Kot eno izmed oblik izobra- ževanja gaje organiziralo Nacionalno turistično združenje v sodelovanju z avstrijskim poslovnim partnerjem. Udeleženci so bili zadovoljni s seminarjem, ki jim je dal teoretična in praktična izhodišča za lažje delo pri vodenju hotelov, še jjosebej zato, ker so temeljila na dolgoletnih izkušnjah v Avstriji. “Izobraževanje je eden temeljnih programov našega združenja, je ob zaključku seminarja dejal predsednik NTŽ Janez Širše. “V združenju, ki zdaj deluje eno leto, so vodilni strokovni delavci v turizmu in večina večjih podjetij, ki so povezana s turizmom. Sodelujemo tudi s tujimi u-stanovami in smo lani sklenili dogovor z avstrijskim Tourism Brain Tru-stom - Austria, ki ga financira poleg sponzorjev tudi avstrijska vlada, o prenašanju znanja na področju turizma.” t Po besedah Haralda Hafnerja iz Brain Trusta, kije predaval na Čatežu, dosega Avstrija 7 odstotni delež v celotnem mednarodnem turizmu, kar jo uvršča na 6. mesto v svetu. “Prizadevamo si za izvoz našega turističnega znanja v druge države. Zelo pomembno se nam zdi tudi vedeti, kako se države razvijajo. Naredili smo lestvico držav in menimo, da gre Češka v razvoju hitreje kot vsi, v drugi skupini sta Slovenija in Madžarska, nato pa vse ostale države. Češki gost zdaj res še malo troši, a z razvojem države, bo postal zelo dober gost,” je dejal Hafner. V kratkem je v programu še specializirani seminar za vodilno osebje pri hrani in pijači, nato pa še vrsta drugih. B. D. G. JERNEJ S HARMONIKO - Na Zdolah se je predstavil tudi mali Jernej iz Dolenje vasi, ki svoj glasbeni talent razvija pod vodstvom Tonija Sotoška. in tako zagotovili dovolj vode. Toda pred nekaj meseci seje f>ojavila oporečnost vode, zato potekajo dogovori med občino in Kostakom, da bi bila težava odpravljena v nekaj mesecih. V programu imajo asfaltiranje šestih odsekov makadamskih cest, kar bo odvisno predvsem od proračuna občine. V pripravi je Še predračun za napeljavo centralne kurjave v dom Bena Zupančiča in vrtec, akcije pa potekajo tudi za pridobitev prostora, kjer bi bila stavba, v kateri bi bile različne storitvene dejavnosti. Na recenziji v Ljubljani je idejni projekt za namakanje okoli 15 hektarjev površin s sadovnjaki in zelenjavo v vaseh Anovec in Ravne - Čerina. T. GAZVODA Borci pozivajo k zamenjavi tožilca Drobniča Za pravico do proslave in proti žalitvam borcev BREŽICE - Brežiški borci so na svoji letni skupščini preteklo sredo pozvali predsednika države Milana Kučana in predsednika vlade dr. Drnovška, naj sprožita postopek za zamenjavo vrhovnega javnega tožilca Antona Drobniča. Navsezadnje gre, po besedah Miha Butare, za človeka, ki je pripadal organizaciji, ki je bila na mednarodnem sodišču v Niimber-gu razglašena za zločinsko. Prepričani so, da bi morali na to mesto postaviti mlajšega človeka, ki ga ne bremeni preteklost. Spomnili so, da države, ki so se borile proti fašizmu in nacizmu, zagotavljajo pravice svojim borcem, naša država pa bi jih rada uvrstila med odpisane. Brežiški župan Jože Avšič je ob tem poudaril, da “ne smemo dovoliti, da bi koga bilo sram, daje bil partizan”. “Pravico imamo, da proslavimo naš največji praznik - zmago nad fašizmom in rojstvo slovenske države,” je dodal Leopold Somrak, upokojenec bivše JLA, kije opozoril še na zavajajoče podatke o ceni proslave (stala naj bi le 25 tolarjev na Slovenca) in na nevzdržen položaj vojaških ujDokojencev. “Mnogi med njimi so bili komandni kadri v vojski. Dal sem in dali smo našo mladost za domovino in za to, da meja ni pri Postojni. Zdaj govorijo, da smo pripadniki bivše in sovražne JLA. Zahtevamo od poslancev, da brez žalitev sprejmejo zakon,” je ogorčen Somrak. Udeleženci letne konference so ga s ploskanjem podprli, drugi pa še dodali, da so vojaki prisegli in se čez noč niso mogli spreobrniti. “Če nekdo živi pri nas, ima tu družino in upošteva slovenske zakone, zakaj bi ga preganjali? To je kršitev človekovih pravic,” so menili. Predsednik občinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Martin Kolarje v uvodu dejal, da se danes vzpodbuja sovraštvo med otroki ene in druge strani, posebno skrb pa vzbuja vse aktivnejša vloga cerkve v tem procesu. Cerkev se po njegovem jx>-javlja vse bolj tudi kot politična in ne le verska ustanova. B. D. G. r V SPOMIN ROŠKIH ŽRTEV KOČEVJE - V spomin na 50. obletnico roških žrtev je Sloven: ska ženska zveza pri SKD organizirala 22. aprila literarno-glas-beni večer. Najprej so študentje Alen Bauer, Vesna Malnar in Anja Mesaroš recitirali Balantičev Sonetni venec, nato pa je prisotne prijetno presenetil prvi javni nastop domačinke sopranistke Rosane Jarm, ki študira solo petje pri Matjanu Trčku. Za zaključek je uveljavljeni tenorist Marjan Trček zapel več pesmi domačih skladateljev. Dvorano Seškovega doma so za to priložnost domačini napolnili do treh četrtin, kar je za Kočevje izreden uspeh. Med gosti je bita tudi predsednica repuliškega vodstva SŽS pri SKD Lidija Drobnič z možem, republiškim javnim tožilcem Antonom Drobničem. Pevska revija pred polprazno dvorano ZKO Sevnica priredi 27. maja posavsko revyo SEVNICA - Občinska pevska revija preteklo soboto zvečer žal ni privabila v sevniško kulturno dvorano GD toliko poslušalcev, kot je pričakoval organizator - Zveza kulturnih organizacij Sevnica in pa seveda marljivi pevci treh zborov in dveh vokalnih skupin. Če ne bi bilo v dvorani nastopajočih, bi bila ta tokrat polprazna. Moška vokalna skupina Svoboda Krmelj (umetniški vodja Franc Bas-tardi) je zapela pesmi Pod oknom Antona Hajdriha, Na poljani Josipa Murna Aleksandrova in Napitnico Antona Foersterja. Vokalna skupina Corona (umetniški vodja Romana Pernovšek) je nastopila s skladbo Jacoba Gallusa Pueri hebraeorum vestimenta prosternebant, Beethovnovo Deželo pod Triglavom in Les-jakovo Ne čakaj na maj v priredbi Dejana Jakšiča. Mešani pevski zbor Lisca (zborovodja Stane Peček) je zapel narodno Je pa davi slanca pala (harmoniziral Matej Hubad), Večerni ave (Foerster - Janez Močnik) in Žabe (Vinko Vodopivec - Jože Leskovar). Mešani pevski zbor Jutranjka (zborovodja Ciril Udovč) je izbral za tokratni nastop Resonet in laudi-bus (Gallus), Zemlja gori (Peter (Lipar) in Jurjevanje (Emil Adamič -Mirko Kokol). Mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke (zborovodkinja Tatjana Balog) pa je znova potrdil svojo visoko kakovost s sporedom: Nympha, refer (Gallus), So še rožcc u hartelnu žavovale (ljudska v priredbi Vasilija Mirka) in Tropski večer (Heinz Gemhold). Posavska pevska revija bo letos v Sevnici, in sicer 27. maja. Ker so bili selektorji na Naši pesmi v Mariboru, bodo sevniške zbore, ki bodo nastopili na posavski reviji, določili kasneje. P. P. VABILO NA KONCERT V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar iz Šentjerneja vabi na letni koncert, ki bo v petek, 28. aprila, ob 20. uri v prostorih osnovne šole. Vstopnine ni. “SPOMINI POLJANSKE BABICE” PREDGRAD - V soboto, 29. aprila, bo ob 20. uri ZKO Črnomelj pripravil v kulturnem domu v Predgradu predstavitev knjige Mete Štaudohar “Spomini poljanske babice”, ki je izšla te dni. Staudohar-jeva je bila terenska babica v Poljanski dolini od leta 1941 do 1970, njeno knjigo pa'bo predstavila dr. Marija Makarovič. POGAČARJEVA DELA ŠE DO 2. MAJA BREŽICE - V galeriji Posavskega muzeja bodo 2. maja zaprli likovno razstavo akademskega slikarja Vojka Pogačarja, zato si do takrat še velja ogledati pregledno slikarsko razstavo dveh ciklusov slik “Poetika ego transformacij" in “V iskanju izgubljenega srca”, ki so nastajale po letu 1991. Razstavo sta omogočila Vino Brežice in podjetje AvtoBopa, Forum ustvarjalcev kulture iz Brežic pa je poskrbel še za tri odmevna avtorjeva predavanja o likovnoteoretskih izhodiščih o barvi. SKROMEN OBISK KOČEVJE - V dvorani kina Jadran v Kočevju je 20. aprila zvečer nastopila Meta Vranič v delu Gilber-ta Leauterja “Raglja spet Raglja”. Predstava je bila na primerni ravni in bi zato zaslužila tudi boljši obisk. Ogledalo si jo je namreč le 12 gledalcev oz. poslušalcev. 50 ZLATIH ZRNC LJUBLJANA - Ob 50-letnici založbe Mladinska knjiga Ljubljana bodo izdali knjigo “50 zlatih zrnc”. V njej bodo objavili najboljše literarne prispevke osnovnošolcev, ki so prispeli na razpis te založbe. Natečaja se je udeležilo okoli 2.000 šolarjev in izmed njihovih prispevkov so izbrali za objavo 50 najboljših. Med izbranimi so z našega območja prispevki učenca Matjaža Šege iz osnovne šole Ob Rinži Kočevje, 14-letnega Jureta Po-žege iz Sevnice in prav tako 14-letne Danijele Kasun iz Vinice. Od Jakca do Suh>ja Razstava del profesoijev grafikov na ALU NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju so na predvečer dneva upora proti okupatorju, 26. aprila, odprli razstavo del nekdanjih in sedanjih profesorjev grafike na ljubljanki Akademiji za likovno umetnost. Predstavljena so dela Božidatja Jakca, Rika Debenjaka, Bogdana Borčiča, Zvesta Apollo-nia, Branka Suhyja in Lojzeta Logarja. Razstavo so postavili še v okviru 3. grafičnega bienala Oto-čec-Novo mesto 1994 in v počastitev 50-letnice delovanja Akademije za likovno umetnost. Po nagovoru predsednika Bienala Branka Suhyja je višja kustodinja mariborske Umetnostne galerije Meta Gabršek Prosenc predstavila razstavo, novomeški župan Franci Koncilija in dekan ALU Franc Kokalj sta izrekla dobrodošlici, otvoritveni nagovor pa je imel podpredsednik Akademije znanosti in umetnosti Ciril Zlobec. Glavni mecen razstave, ki bo odprta do 28. maja, je Tovarna zdravil Krka, podpornika pa sta Revoz in Tiskarna Mladinska knjiga. (Več prihodnjič) Več bi brali, knjig je pa manj Knjižničarji ugotavljajo, da so dolenjske, posavske in belokranjske knjižnice kljub prostorskim težavam in stalnemu pomanjkanju denaija uspešne - Izposoja se povečuje Že sedanja povezava knjižnic je gočila povečano medknjižničnolZ' posojo, v bodoče, ko bo sistem Con* i v celoti stekel, pa ne bo problem biti ustrezno knjigo ali publikacijo,* bo na voljo v kateri od knjižnic. | NOVO MESTO - Knjižničarji, ki delajo v splošnoizobraževalnih, šolskih in specialnih knjižnicah na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, so že osemnajst let povezani v Društvo knjižničarjev Dolenjske in v okviru te stanovske organizacije skrbijo za dodatno strokovno izobraževanje, razvoj stroke in posredno merijo tudi utrip knjižničarstva v tem delu Slovenije. Minuli teden so se sestali v Novem mestu na rednem občnem zboru, na katerem so pregledali opravijeno delo in izvolili novo vodstvo. Od Silve Gomišček-Sibile, ki je vodila društvo pet let, je krmilo prevzela novomeška bibliotekarka Nataša Petrov. Srebrna plaketa Pomladi Lep uspeh novomeškega pevskega zbora na Naši pesmi MARIBOR - Prejšnji teden je v Unionski dvorani v Mariboru tri dni potekala glasbena tekmovalna prireditev Naša pesem, ki že 14 let zapored vsako leto združuje najboljše pevske zbore iz vse Slovenije. Prireditev sta pripravili Slovenska pevska zveza pri ZKO Slovenije in ZKO Maribor v sodelovanju s TV Slovenija. Nastopilo je 22 zborov, z območja širše Dolenjske je komisija izbrala za nastop le dva: mešana pevska zbora Pomlad in.Revoz. Nastopila sta v so- boto, 22. aprila. Pomlad je za svoj nastop zbrala 84,5 točk in si s tem priborila srebrno plaketo mesta Maribor. Zbor, ki ga vodi Jožica Prus, je bil ustanovljen jeseni leta 1992, svoj prvi javni nastop je imel naslednje leto spomladi, zborovski krst pa je s prvim samostojnim koncertom prestal v Novi Štifti. Pomlad je požela že več priznanj, med drugim je tudi zmagala na novomeški pevski reviji. Ujeti sadovi matere narave V galeriji Raztresen kolekcija Filak oblikovalca Oskaija Kogoja ter slike Roberta Lozarja JANKOVIČI - Galerija Raztresen v Jankovičih pri Adlešičih je v sicer kratkem času, odkar je odprta, gostila že veliko gostov, ki so si v razstavnem prostoru ogledali stalno razstavo izdelkov domače obrti in iz usnja ter različne občasne razstave. Po številu obiskovalcev sodeč, pa je bila eden pomembnejših dogodkov sobotna otvoritev stalne razstave kolekcije Filak oblikovalca Oskarja Kogoja in likovne razstave akademskega slikarja Roberta Lozarja. Sadovi narave s kmetije Filakovih s Talčjega Vrha, ujeti v izvirno oblikovane steklenice in keramiko svetovno znanega oblikovalca Oskaija Kogoja, že nekaj časa predstavljajo Slovenijo v svetu. Kolekcija Filak Bela krajina je del Kogojeve kolekcije Nature de-sign, razstavljena pa je bila po Sloveniji, v Italiji, Veliki Britaniji, Izraelu. V preteklem letuje na 14. biu dobila zlato medaljo za celotno kolekcijo. Tudi zategadelj je prav, kot je ob otvoritvi dejal metliški župan in državni svetnik Branko Matkovič, da bo odslej stalno na ogled še v domačem okolju. Mladi črnomaljski akademski slikar Robert Lozar, ki je že večkrat razstav-ljal po Sloveniji, pred tremi leti pa prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado, seje na otvoritvi predstavil kar sam. Ža razstavo je izbral študijska dela - skice. V njih gre za iskanje kompozicijskih rešitev barvnih sozvočij, ki OPREGNANSKEM VSAKDANJIKU NOVO MESTO - V sredo, 10. maja, bo v prostorih Dolenjskega muzeja ob 18. uri v okviru tradicionalnih prireditev “V sredo ob 18-ih”, ki jih prireja Hrvaško kulturno združenje, predavanje o pregnanskem vsakdanjiku. Predavala bo Jadranka Ko-sor, voditeljica radijske oddaje “Dober dan, tukaj hrvaški radio”. ROTARJEVA RAZSTAVA LJUBLJANA - V četrtek, 4. maja, zvečer bodo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani odprli razstavo novomeškega slikarja Jožeta Kotarja, in to 27 del iz cikla Ime mi je Ženska, ki so nastala v zadnjih treh letih. Razstavo bo odprl in o slikarju spregovoril kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, nastopila bo glasbena skupina Lost Californians, program pa bo povezovala slikarjeva hči Klavdija. jih pri velikih slikah ne zmore. A kot je dejal, tudi male slike vzdržijo pogled, ki jim ga nameni gledalec. V bogatem kulturnem programu, ki ga je ob otvoritvi povezoval Toni Gašperič, sta se predstavili glasbena skupina Katice pod vodstvom Barbare Magnifico ter tamburaška skupina iz Dragatuša pod vodstvom Antona Grahka. M.B.-J. Člani društva niso mogli biti prav zadovoljni, ko so poslušali poročila o delu knjižnic na območju širše Dolenjske. Večino knjižnic namreč tarejo nekatere iz leta v leto ponavljajoče se težave. Z izjemo krške in trebanjske knjižnice se vse druge splošnoizobraževalne knjižnice srečujejo z resnimi prostorskimi težavami, ki so ponekod, kot denimo v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, že tako hude, da ogrožajo dragoceno kulturno dediščino. Še redkejše so knjižnice, ki ne bi imele denarnih težav. Skoraj pravilo je, da zaradi pomanjkanja denaija omejujejo nakup novih knjig, in to tako po številu naslovov kot izvodov. Še najbližje Petje tamburic 15. srečanje tamburaških skupin Slovenije bo to soboto v Artičah ARTIČE - Jubilejno, že 15. po vrsti, srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije bo to soboto v kulturnem domu Artiče s pričetkom ob 17. uri. Nastopilo bo 8 slovenskih skupin in orkestrov, prireditev pa bosta v celoti posnela RTV Slovenija in 3. program Radia Slovenija. V Artičah bodo zaigrali: tamburaška skupina PD Gorišnica, tamburaška skupina “Peter Danjko” iz Črešnjevcev, tamburaška skupina PD Cirkovce, tamburaška skupina AFS France Marolt iz Ljubljane, tambu-raški orkester “Bisernica” iz Reteč, orkester “Mandolina" iz Ljubljane, Tamburaši iz Dragatuša, ki bodo pod vodstvom Antona Grahka prvič nastopili na takem srečanju, in domači tamburaški orkester “Oton Župančič” iz Artič, ki ga vodi Dragutin Križanič. Vsaka skupina se bo predstavila s tremi skladbami. Artičani bodo poskrbeli še za presenečenje, saj se bosta v preddverju doma predstavila dva izdelovalca tamburic (eden iz Pušče pri Zaprešiču, drugi iz Varaždina) ter podjetje iz Mengša s strunami za tamburice. Razstavili bodo tudi fotokopije starih izdaj slovenskih skladb za tamburaše in na posebni tiskovni konferenci pa poskušali predstaviti tam-buraško glasbo širši javnosti. B. D. G. *ss PAŠA ZA OČI - Boris Raztresen je v svoji galeriji pripravil že vrsto razstav in prireditev. Hkrati se ukvarja tudi s turizmom na vasi, saj ne želi obiskovalcem ponuditi zgolj duhovne hrane. Prav stalna razstava kolekcije Filak Bela krajina pa bo odslej prava paša za od. (Foto: M.B.-J.) je normativom metliška knjižnica, vse druge pa predpisanih normativov o nakupu novih knjig ne dosegajo. Ker hkrati s tem v vseh knjižnicah beležijo povečan obisk in večjo zahtevnost bralcev, so knjižnice v vse večjih težavah, kako opravljati svoje poslanstvo in zadovoljiti obiskovalce. Kljub pomanjkanju denaija pa knjižnice bogatijo svojo običajno ponudbo s prirejanjem najrazličnejših prireditev, predstavitvami novih knjig, literarnih in drugih ustvarjalcev, občasnimi razstavami idr. Med pozitivnimi gibanji so knjižničarji omenjali predvsem računalniško posodabljanje. • Na srečanju so knjižničarji P1’**' luhnili tudi zanimivemu predavali bibliotekarke Andreje Rl* , v.d.ravnateljice Knjižnice MM Jarca, kije predstavila izsledkesve je raziskave branja in izposoje tn alnih uspešnic tipa Victorjje H® Njena osnovna ugotovitev je, da b nje tovrstne literature, po kateri F segajo predvsem mlajše bral pušča škodljive posledice.____^ V tem in prihodnjem letuje društvom zahtevna naloga. “Ze M bomo začeli s pripravami za organi® cijo posvetovanja slovenskih knji ničaijev, ki bo prihodnje leto pn na* < je povedala predsednica društva b i taša Petrov. jyj. MARK^ LETOS SPET V OSIJEK- Tamburaški orkester iz Artič se bo v soboto pre(L ^ s skladbo Josipa Caniča “Pjesma bez riječi”, s prvo izvedbo skladbe Križaniča “Spomini" in s skladbo “KodBjele lade" s solistko Elizabeto Mjj in s spremljavo mešanega pevskega zbora KUD Brežice. Artiški orkester se po’’ ^ letih spet pripravlja na nastop na festivalu tamburaške glasbe v’ Osi)e* Hrvaškem. (Foto: B. D. G.) ZAIGRALI SO POPRČKI - Gledališka igralnica “Poprčki" Zveze kul}^ organizacij Novo mesto je pretekli torek v Domu kulture z mladimi igralci st premiero gledališkega dela Cesarjeva nova oblačila. Kot so zapisali v va ^ jil namesto zunanjega blišča v igro vložili več srca, vedrega duha in trdnega ^ to se je na prvi predstavi tudi poznalo. Da v mestu ob Krki raste nov i,,St'nlp' potreben gledališki rod, so dokazali: Tanja Peterlin in Urška Štupar, Mitja Milj, vec, Matevž Kralj, Brigita Redling, Veronika Balkovec, Nina Leko, A')a,,f(ttf: Aljoša Verbetič, Blaž Cigler in Zoran Radič. Sceno je pripravila Tatjana ^ jan, kostume Anica Malnarič, glasbo pa Tomaž Zorko. Na sliki: ob ^°"CLd^ mladi igralci zahvalili vsem, še posebej pa režiserki Staši Vovk. (Foto: J ‘ HUIQIN HANC V ŽUŽEMBERKU - Dolenjska banka je v soboto imela v gosteh 65 mladih likovnikov iz 20 osnovnih šol Dolenjske in Bele krajine. Mladi ustvarjalci so upodabljali Žužemberk in njegovo okolico. Veliko zanimanja je s svojo prisotnostjo vzbudila kitajska slikarka Huiqin Wang (na sliki), ki živi in dela v Sloveniji. Izdelki bodo ostali v stalni lasti osnovne šole v Žužemberku. (Foto: J. Pavlin) Jubilej dijaškega doma V črnomaljskem dijaškem domu, ki so ga odpd'_ pred 40 leti, ima danes prav dom najmanj prosto«^ ČRNOMELJ - Pretekli teden so v črnomaljskem dijaškem domu proslavili 40-letnico doma. Pravzaprav je bil kot ustanova ustanov-• ljen že prej, ker pa v mestu ni bilo hiše ali dveh, v katerih bi lahko stanovali dijaki, sojih nastanili kar v nove hiše po mestu. Pred štirimi desetletji pa so odprli nov dom, ki je imel 128 postelj in je bil takoj povsem zaseden. O zgodovini doma, predvsem o prvih dveh desetletjih, je na slovesnosti govoril prof. Janez Kambič. Dijaški dom jc bil kot vzgojno-izobraževalna ustanova ustanovljen za dijake srednjih šol in učence osnovnih šol iz vseh Bele krajine in je tudi edini v Beli krajini. S tem so dobili možnost, da se šolajo in usposabljajo izven kraja bivanja. Dan«!s imajo v domu prostore varstveno-delovni center, osnovna šola Mirana Jarca, črnomaljska knjižnica, slačilnice ob igrišču pa uporablja TVD Partizan. Ob tem ne gre prezreti, da ima dom za svoje potrebe v stavbi še najmanj prostora. V letošnjem šolskem letu biva v njem vzgojna skupina srednješolcev, vzgojni skupini lažje duševno motenih, vzgojna skupina zmerno in težje duševno motenih ter tri odrasle duševno motene osebe, ki so sicer varovanci varstveno-delovnega centra. Število srednješolcev sc spreminja PRIZNANJE RDEČEGA - Generalni sekretar Rdečega j Slovenije Mirko Jelenič je IZ' v.d. ravnateljice prof. Vesni srebrni znak priznanja, kigaje a podelil dijaškemu dorna ^ dosežene rezultate pri razvoja . javnosti, napredku zdravstvene . ture in solidarnosti. (Foto: M"' glede na programe šolanjih % rašča pa število učencev, mn v telesnem in duševnem ‘p Zato bi morali, kot je P01'1 yeS. v.d. ravnateljice doma pr°‘- f6, na Doltar, nujno urediti pr°* (0. primerne za njihovo igr°’ ” stitev in vzgojno delo. „a V kulturnem programu slovesnosti ob 40-letnici dijas^. j„ doma sodelovali tambura cj folkloristi iz Dragatuša, šole s prilagojenim program t varovanci varstveno-dcl°v centra ter srednješolke. p .J. 8 DOLENJSKI LIST St. 17 (23S5), 28. april« s^assas v •'»rek P"knjega je bil Vrednosti v avtih vabijo tatove Lani so policisti PP Novo mesto zabeležili 84 vlomov v avtomobile, raziskali pa le 10 - Skrb vzbuja je mladoletniška kriminaliteta - Varnostne razmere sicer ugodne dežurni 1 poročajo I v gardemh 0 'h 50 v ^rnornlju vlomil 'okornem"? °marico in iz "JO vzel tri k|ub oškodoval LTs (KKH hfc Ivana P ah Pn5cl do stanovanjske ihpoteklo “ovouenje mu jsko postainV; v8'apnla 50 na polici-d'iav|ja„T^ o pr,pc|jali Esada B., taksno sta^0SneJ" Heroegovine, ki Leskov^ na ““N* strani OŠ JERNEJI^ m°M V HIŠO v ŠENT- hlačnega muk nad Semičem in iz je bilo o smPa vzd denarnico, v kateri "iSko dovni; "1ark' L°B° tolarjev, voz-Eastnika NJr"Je osebna izkaznica. d°val za 22o™w,S?di."jc vasi Je oško- OSTanfizo č? arJcv' '2i- anrihifeSVETE>VNE VOJNE LSeu na Rarin 'Ca,B'iz Brežic na stre-kal'72 mm k'PnScvniei naicl granato SVet“vnewjneVerJe,n° lzvira izdruBc ^LOIVIIL V TRAFIKO t'oSTžN!EV,IC,A • Neznanec je v ^jučavničo i pril zlom‘1 cthndirčno Ljubija"' n" prišf! v trafiko Tobak tajno Sharn cnS?,e e|ektrično bla- k,enjena inPnER'A170'kijc bila od- StolariePvTHa’V"jejpaje bHo a različnih ^' °dnt‘sel je 202 pake-Pisen'skihzn 8ar1et in večjo količino k°v. Pustil n|mk ter "Pravnih kol-v|°žka cil n i","‘V Prednjega dela Tlu"''n5Se„e^ljUČavniceterdel lSflk°je tawf fe* ključavnice. 5°0.000 tolarjev °^odova* za okoli > NAŠU v SISKU Hildi pVl-^i smo ie o z8odlla 2S i "esrefi- W seje •ralni cesVr "“"fj" na ma8is-PriCa,I„.<;niajna - Obrežje in trernflko^av,° šoferjem yinskovaro"‘lkiit!nndčtzko-?tu v Krko tu*0 °8r^° na m°- la da SO V Sisku l NOVO MESTO - Policijska postaja Novo mesto je skupaj z oddelkoma v Dolenjskih Toplicah in v Šentjerneju v preteklem letu največjo pozornost namenila zatiranju kriminalitete in vzdrževanju javnega reda in miru. Ocenjujejo, da so se varnostne razmere v primerjavi z letom prej celo nekoliko izboljšale. Tako seje število kaznivih dejanj zmanjšalo za 5,5 odst., boljša pa je tudi raziskanost le-teh. Poslabšala se je prometna varnost, saj sta kjjub enakemu številu hujših prometnih nezgod dve osebi več izgubili življenje, telesno poškodovanih pa je bilo 21 oseb več. Število kriminalnih dejanj se je zmanjšalo, največji padec je pri tatvinah, klasičnih goljufijah in poškodovanju tuje stvari, v porastu pa so kazniva dejanja zoper pravni pro- OB MOTOKULTIVATOR BREŽICE - 13. aprila je 60-letni Anton P. iz Brežic v grm ob njivi nedaleč od stanovanjske hiše spravil motokultivator IMT 505. Čez 5 dni je ugotovil, da stroja ni več v grmu, neznanec pa ga je tako oškodoval za okoli 100.000 tolaijev. POSKUS PRIKLJUČITVE NA KABELSKO OMREŽJE NOVO MESTO - V. S. iz Novega mesta je na nelegalen način naredil priklop na kabelsko razdelilno omrežje ter s tem podjetje Borna, d.o.o., oškodoval za 55.000 tolaijev. •* Za gasilstvo ni dovolj le prostovoljnost Občni zbor občinske Gasilske zveze Metlika METLIKA - Na nedavnem občnem zboru občinske Gasilske zveze (OGZ) Metlika, ki združuje 18 prostovoljnih in tri industrijska gasilska društva, so opozorili na problem financiranja gasilstva. Država je namreč z zakonom predpisala delo, tehnično in zaščitno opremljenost, določila tudi nosilca financiranja, hkrati pa gasilcem odmerila preskromen denar. V metliški občini bodo finančne težave poskušali razrešiti s podpisom pogodbe z lokalno skupnostjo, ki jo zastopa župan. Sicer pa je predsednik OGZ Jože Nemanič poudaril, da bodo morali letos nameniti več pozornosti usposabljanju gasilcev, če bodo hoteli biti kos nalogam. Priznal je, da je izobrazba gasilcev dobra, a žal le na papirju. Gasilci so opozorili, da še vedno ni jasno, kako se bodo lastninila gasilska društva, zlasti tam, kjer stojijo domovi na nacionalizirani zemlji, ki pa je niso odvzela gasilska društva. Zanimalo jih je tudi, ali bodo morali gasilci plače- * Gasilce, združene v OGZ Metlika, so na občnem zboru pozdravili predstavniki gasilcev iz črnomaljske, novomeške in trebanjske občine ter iz Duge Rese onkraj Kolpe. Slednji je zaželel, da bi obnovili zvezo štirih gasilskih zvez v obkolpski dolini ter da bi bili kot bratje, brez meja. vati davek za zemljo, ki jo imajo okrog domov. Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Tone Korenje povedal, da je njihova zveza lani vzorno predstavila vse naloge v zvezi z lastninjenjem in tudi, kako se ga morajo gasilci lotiti. Res pa je, da bodo morali reševati vsak problem posebej. Kar pa se tiče obvez, bo morala družba, kijih bo naložila gasilcem, poskrbeti, da jih bodo lahko ti tudi plačali, kajti za gasilstvo ni dovolj zgolj prostovoljno delo, ampak tudi materialna osnova. M.B.-J. s CESTE - V tv !e:"je vasi V(vP|l a'je -7-letni P J. iz fese Ve Proti Sef" P? lokalni ces,i iz j?." "vnauor v, fe' ko Sa je na Selški fena hank "a za'-cl° zanašali. Zapel-■ , nalo pa na desno stran nadaljeval po neu- ' ( , Grah zasedel odlično 27. mesto, v j v finalu, kjer se je pomerilo nar'^. 30 tekmovalcev, ni nastopili ker J , časno odpotoval domov, saj nira j(. da bi se sploh lahko uvrstil y.1 h:jpa Zaradi tega je izgubil dve mesti 'n koncu 29. . I RAZSTAVA “PLANJ*? IN GORE SKOZI C& SEVNICA Planinsko^ Lisca Sevnica - Krško prirej?.° ^i-ji 90-letnici razstavo fotografij p nci in gore skozi čas. Razstavo, ■ . teri bo na ogled 50 najboljši" j. grafij s planinskimi motivi, bo .je-prli drevi, 29. aprila, ob 19. ur' * riji na Sevniškem gradu, PRVOMAJSKI TUR*^ SODRAŽICA - Klub maleg8 meta iz Sodražice bo 29. in 3 -p pripravil tradicionalni nočm malem nogometu. Prijavnih ,e|c-5 .IKK) tolarjev. Vse informacije fon 866-254 in 866-255. * ; SPETTEKNALlSč^ OREHOVO - Športno društvo ^ hovo s Pavlom Drobnetom , pripravlja 4. gorski tek na L,sCl' „trJ L maja s štartom ob deset' r^. okrepčevalnico Videc na Ore j0\-Cilj teka bo na vrhu Lisce, pr°ga' ga 8 km, višinska razlika pa z" Na divjih vodah v Osilnici^ 19. mednarodno tekro^^- OSILNICA - Občina in tamkajšnje Turistično jfl. 95. Prireditev bo 28., 29- _(3fj aprila pri kajkaškem cenim j & rnalni. V petek bodo tekmo ^ ^ odprto prvenstvo v slalom V-tfi' boto v slalomu za po*8' ^jo-Klepca, v nedeljo pa v spus>uofjja|i ški bodo tekmovali v kateg ^ K-l, C-l in C-2, ženske P8 lv»-mično in ekipno v K-1 • t linje se bo začelo ob 10. nz,r‘ uri. Nastopilo bo blizu sto ^ sevalcev iz Avstrije, Hrvaške. (lllJi donije, Slovenije in verj«el -a je Italije. Pri pripravi tekmo 8 ^j imelo turistično društvo ka ()p-težav, saj so mu ukradli P ,a|tO“* reme za postavitev proge. ,j $0 so morali kupiti novo, m ^ fls napeljati elektriko na šta. cilj ter poskrbeli za ozvoc £.) Še vedno manj vredne dov nf^ bomo praznovali 1. maj, praznik dela, v spomin na 8-urn ^ leti, koso delavci v Chicagu postavili zahtevo po dela16*71 ■ ^vn^QL Takrat je policija povzročila krvavi pokol, pet dol °bs°jenih m smrt. Danes imamo zakone, ki natančno stih Trav^ce delavcev - teoretično da, vendar pa je praksa do-Drp.f. v n^protju z njimi. Na nekaj nepravilnosti so opozorile tudi posCK?ce nekaterih sindikatov v Ljubljani na razpravi, ki je naifrhi osve!^i predvsem položaj žensk na delovnem mestu, ki J i bile - vsaj teoretično - enakopravne. Razpravo je pripravil Urad ensko politiko pri vladi Republike Slovenije. PosnSn'U j° na Prchodu v 21. stoletje dobila n« 3 Prizadevanja za pravice žensk . kalne *m Postaia sestavni del glo- l Se Pravno varstvo pravic težavah VCČja zavcst žensk 0 skupnih akeije 7^a )e sP°dbudila določene skupne Kljub temiCI- nePrav‘čnost in diskriminacijo, dostopa H ? u?ke n'maj° enakih pogojev in °d|ofani-, T •''ali P°mcmbnejših pozicij Prevladnik^J po eni strani posledica manivrea • Palr'arhalnih obrazcev o VelikaobremStl nCŽne^ega sPola’ ko'tudi s'užbenih a .e.nJenost ženske, ki mora poleg °>rokem dobnos,i skrbeti za dom, moža in Sto Pnja delovne aktivnosti Slovenk Kar 47 Je visoka starosti i,. ,odsIotk°v Slovenk nad 15. letom iavi * drl, C ovao aktivnih, kar je v primer-Slovjniii an'1 Evropske skupnosti veliko. V %'d 15 j ločenost žensk v delovni proces najvi$in 24' !e,om narašča in dosega "^Padati st*pri 34, letu’ko za^nc P°S,BP" °b(lobju' np .ovenkc torej v reprodukcijskem na Primež IZSI.°P'i° 'z procesa dela, kot je doseže dpi zna^i'n°sl Irk ali Britank, kjer 32, letu ,„°Vna ak,'vnost najvišjo točko pri kasneje Vr ,r°S,1‘ ^ Meliki Britaniji se ženske hJbrS?0 mCtveniKa,:eČ Zensk ie zaposlenih v ključug d dei.avn°s,ih. Delovni čas. ki je Pokaže d ^r.m‘nan,a kakovosti življenja, pa na\eri ^ ov.enke v povprečju delajo 2,6 i Vr°PskeCn Ve^ kot delajo ženske v državah ^.8 ure ^ Un'ie- Povprečno dela Slovenka 33,3are n* 'Cdcn' Ncmke delajo povprečno Saj je v tna Kden, Nizozemke pa le 25,7 ure, lenih s krajšim delovnim časom. V Sloveniji je le slaba 2 odst. žensk zaposlenih s krajšim delovnim časom (in 1,4 odst. moških), v Italiji jih je preko 10 odst. (in 3 odst. moških), na Nizozemskem kar 60 (moški pa 15,7 odst.). Resda je takšna oblika zaposlitve bolj fleksibilna, saj se lažje prilagaja trgu in osebnim potrebam, prinaša pa tudi pasti, saj je delo vir ekonomskih in socialnih pravic, zato tudi večja socialna negotovost. Po besedah Doroteje Verša iz Republiškega zavoda za zaposlovanje kar 65 odstotkov Slovenk dela v netipičnem času, kot so na primer izmene, večerno in nočno delo, sobote ter dela prosti dnevi. Predstavnica sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in raziskovalni dejavnosti Slovenije, ki je največji negospodarski sindikat v Sloveniji, saj združuje več kot 50.000 članov, je opozorila na težave žensk v šolstvu, kije najbolj feminiziran poklic tako pri nas kot v svetu, ta trend pa se bo očitno še povečeval. V osnovnem šolstvu namreč skoraj devet desetin zaposlenih predstavljajo ženske, dobra polovica predstavlja zaposlene v srednjih šolah, medtem ko v višjih in visokih šolah prevladujejo moški, ti zasedajo tudi največ ravnateljskih mest. Poklici v šolstvu so slabo nagrajevani, tudi možnosti za napredovanje ni veliko, zato je predvsem pri deficitarnih usmeritvah (jezikoslovje, tehnične in naravoslovne vede) prisoten beg v druge poklice. Tudi za dodatna izobraževanja se zaradi že prej omenjene obremenjenosti žensk odločajo predvsem moški. Šolniki so veliko pričakovali od obljub o boljšem nagrajevanju po delu, ki naj bi jih izenačevala s tistimi, ki imajo enako izobrazbo. Žal izhodiščna plača za negospodarstvo v primerjavi z gospodarstvom tega ne obeta, saj je delo v negospodarstvu očitno za četrtino manj vrednoteno. Tiha selekcija po spolu Razmere v zdravstvu jasno prikaže že podatek, da trenutno v ljubljanskem kliničnem centru primanjkuje 350 medicinskih sester, tiste pa. ki so zaposlene, so po mnenju predstavnice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije podvržene klasični diskriminaciji. Medicinske sestre morajo namreč delati 4 do 6 tednov brez dneva počitka, nočno delo pa tudi ni dovolj plačano, saj očitno trg delovne sile v tem poklicu ne velja. Zato so na republiško inšpekcijo že naslovili nekaj apelov, premiki pa skoraj niso vidni. Čeprav v zdravstvu 80 do 90 odstotkov zaposlenih predstavljajo ženske, sta le dve direktorici bolnišnice, 6 pa v zdravstvenih domovih. Sindikat delavcev trgovine najbolj muči radodarnost z delovnim časom, saj je več kot dve tretjini zaposelenih v teh dejavnostih žensk, delo ob praznikih in nedeljah pa jim zato onemogoča tako dragoceno druženje z otroci, ko so le-ti doma. Zaradi tega so Slovenskim krščanskim demokratom naslovili prošnjo, naj bi posredovali pri določanju delavnega časa trgovin vsaj za cerkvene praznike, vendar niso dobili odgovora. Tako v povprečju trgovke delajo celo 45 ur na teden, njihovo delo pa je dostikrat preveč obremenjujoče. Trgovke, ki se zaposlijo v privatnih trgovinah, pogosto opravljajo delo na črno. V tekstilni in usnjarsko-predclovalni industriji pa se vse srečujejo s prerazporeditvami delovnega časa, saj se veliko dela sezonsko, ko ni dela, pa so prisiljeni izkoristiti redni dopust. Prav tako je izmensko delo, tudi nočno, slabo nagrajeno, delavke pa z leti občutijo poklicna obolenja hrbtenice in vida. Tudi vgostinjstvu in turizmu, ki naj bi bila naši paradni panogi, saj prinašata čiste devize, ženske doživljajo vse preveč ponižanj: 40-umi delavnik je redek, v privatnem sektorju si ženska skoraj ne upa privoščiti bolniške, zaposlitev za določen čas in delo na črno sta postala pravilo, delavka se je za delovno mesto prisiljena prilagoditi vsem zahtevam, saj pogosto obstaja tiha selekcija glede na spol. Mlada dekleta morajo pogosto podpisovati pogodbe, v katerih se obvežejo, da nekaj let ne bodo imele otrok, delodajalci pa bi se žensk po dopolnjenem 40-cm letu starosti najraje znebili in zaposlili mlada, privlačna dekleta, da o nižjih plačah žensk v primerjavi z moškimi kolegi ► ne izgubljamo besed. Da kršitve enakopravnosti na delovnih mestih so, vedo povedati delavke same, ki ponavadi o tem zaradi posledic raje molčijo. Kljub temu trenutno na delovnem sodišču čaka 30.000 pritožb, delodajalci pa se zavedajo, da so kljub kaznim ekonomske koristi večje, zato bi bilo prav gotovo potrebno razmisliti o zvišanju kazni, o dograditvi obstoječih zakonskih podlag in tudi boljšemu nadzoru, saj je zakonodaja temelj, ne pa zadosten pogoj. TANJA GAZVODA Mlaj je tudi simbol enotnosti Te dni bodo zrasli sredi številnih slovenskih krajev mlaji, maji ali majska drevesa, kot jih imenujejo ponekod. Postavljanje mlaja sicer ni slovenska posebnost, saj ga pozna ves naš kulturni krog najstarejše poročilo o njem pa je iz Francije. Vendar pa se postavljanje mlaja od kraja do kraja ali vsaj od pokrajine do pokrajine razlikuje, kar mu daje še poseben čar. V Drašičih pri Metliki je tradicija postavljanja maja, kot mu pravijo v tej vasi, že zelo dolga. Kako dolga, vaščani ne vedo, toda sedemdesetletni Anton Simonič se spominja, da so po pripovedovanju njegovega očeta in starega očeta postavljali maj na najbolj vidnem mestu v vasi zadnjega malega travna že generacije pred njim. Pri tem so se vedno držali starih navad, le zadnja desetletja, ko se je življenje na vasi bistveno spremenilo, so se spremembam prilagodile tudi nekatere šege. Anton je bil pri postavljanju maja zraven, odkar pomni. Pomagal je pač po svojih močeh. Kot otrok je skupaj z ostalo vaško otročadjo tekel po šoli v gozd nabirat liste lipice, iz katere so dekleta in žene delale vence. Osnova za vence so bili obroči že odrabljenih vinskih sodov, ki jih v teh vinorodnih krajih ni nikoli manjkalo. Čim debelejši in višji je bil maj, tem večji so morali biti trije venci, ki so jih privezali pod vrh maja. Navadno je bil največji od njih spleten okrog obroča soda, ki je držal 25 do 30 hektolitrov. Na vrhu maja pa je, odkar se Anton spominja, vedno plapolala slovenska zastava. Dobro mu je ostalo v spominu tudi, kako so se pred drugo vojno fantje in zgornjega in spodnjega dela vasi skregali in postavili vsak svoj maj, ki so ga potem tudi varovali ves mesec. Bali so se, da ne bi drug drugemu deblo podžagali. To bi bila velika sramota. 32 metrov visok mlaj Med drugo vojno in nekaj let po njej maja v Drašičih niso postavljali, ko pa so se odločili zopet obnoviti to lepo navado, so se držali pravil, ki so jih upoštevali že njihovi predniki. Po vasi so zbirali denar, da so kupili drevo, saj v okolici vasi ni primernih gozdov, v katerih bi lahko posekali smreko. Navadno so odšli ponjo v Gradac ali na Hrvaško. To je bil slavnostni dogodek. Zbrali so najboljše konje in se z dvema vozovoma odpeljali po maj. “Šlo je tudi po petnajst fantov. Na prvi voz smo naložili maj, na drugega drobne smreke, ki smo jih posekali ilegalno, potrebovali pa smo jih za dvigovanje maja. Takšnih lesenih podaljškov naših rok je potrebnih kar dvanajst, dolgi pa morajo biti od štirLdo deset metrov. Najpomembneje pa je bilo, daje bil maj čim višji in debelejši. Spominjam se, da je najvišji meril 32 metrov,” pripoveduje Simonič. * :t - s —. - -"Z* '* -kV ■ i It ik Anton Simonič Nekaj deset metrov dolge smreke ni bilo moč tako lahko spraviti domov. Precej opletanja so imeli po ovinkastih metliških ulicah, preden se jim je uspelo izviti iz njih. Ko pa so deblo le spravili v Drašiče, seje pričelo pravo slavje. Navadno so ga še isti dan olupili, da se je vsaj nekoliko osušilo in pri dvigovanju ni polzelo. Postavljalo ga je tudi po Manjše mlaje postavljajo ob različnih priložnostih, ne samo za prvomajske praznike. Na sliki: fantje postavljajo mlaj za poročno slovesnost. šestdeset ljudi, medtem ko so firbci pritekli iz vse vasi in še nekaterih sosednjih ter iz okoliških vinogradov. Previdnosti pri dvigovanju maja ni bilo nikoli preveč, saj bi maj lahko padel in pod sabo pobil precej ljudi. To se, odkar pomni Simonič, na srečo ni zgodilo nikoli. Sicer pa drži vse niti v rokah tisti, ki uravnava postavljanje. To pa je bil v zadnjih letih prav Simonič. “Pri postavljanju maja so ljudje poslušni in enotni, daje veselje. Takšen dogodek vaščane močno poveže med seboj, kar ni nepomembno. Ko smo dvigovali maj, smo nekdaj klenkali in pokali z možnarjem. Tudi danes še zvonimo, vriskamo in se veselimo, pa tudi brez zakuske ne gre.” “Licitanta” Zadnjega maja vaščani porušijo maj in ga dajo na “lkitanto”. Nekdaj ga je odpeljal tisti, ki je zanj največ odštel. Tudi zadnja leta je tako, po vojni pa so ga največkrat dali gasilcem, ki so ga odpeljali na žago, deske pa porabili v domu, za kar je bilo pač potrebno. V Drašičih so imeli pred leti pri postavljanju mlaja nekajleten presledek, zato pa sedaj jemljejo to navado toliko bolj resno. Lanski maj je bil zagotovo najvišji v Beli krajini, zatrjujejo pa, da celo v Sloveniji. Še vedno hodijo po smreke v Gradac, a nič več s konji, temveč s traktorji, medtem ko denarja ne zbirajo po vasi, ampak ga kdo založi. “Včasih je bilo bolj praznično kot danes,” pravi nostalgično Anton. Seveda, nekdaj so si ljudje za vse te ceramonije vzeli več časa, sedaj pa sc zgodi, da morajo plesti vence in šivati “verigo” iz bršljanovega listja, s katero ovijejo deblo, celo moški, ker ženskam, ki so zaposlene, zmanjka časa. Simonič trdi, da je najpomembnejše, da nekdo organizira, da gredo po maj. Potem, ko leži sredi vasi, ni potrebna nikakršna reklama več. Ljudje vedo, da bodo morali postaviti maj, in pridejo pomagat brez posebnih vabil. “Sicer pa smo maj nekdaj postavljali fantje v čast Kraljici maja. Potem so rekli, da maje dvigujemo za praznik dela, vendar sem prepričan, da maji še vedno stojijo v čast maju, začetku nove rasti, saj ne nazadnje krasijo naše vasi ves mesec,” pravi Simonič. MIRJAM BEZEK-JAKŠE •tj' "v *'mš, Park proti volji ljudi? Kočevski naravni park naj bi obsegal okoli 80.000 ha in zajemal večino občine Kočevje, občino Osilnica in dele občin Novo mesto, Ribnica, Črnomelj in Loški potok, vendar meje še niso dokončno določene. O parku malo vedo prebivalci kočevske občine, še manj pa prebivalci ostalih občin. Ljudje največ sprašujejo, kaj bo v parku dovoljeno in kaj prepovedano, odgovori pa so bolj ali manj nejasni oziroma nepopolni. ■■■■■■■■■■■■■■H Za zamisel o Kočevskem naravnem parku (KNP) smo prvič zvedeli iz prve številke glasila Kočevski naravni park, ki je izšla junija 1993. Največ razprav predvsem za ožje skupine strokovnjakov in občinskih odbornikov je bilo v Kočevju lani. Izoblikovali sta se dve skupini. V prvi so bili predvsem gozdarji in naravovarstveniki, ki so zamisel o parku zagovarjali; v drugi pa kmetijci in drugi, ki so bili v večini proti. Kaže pa, da ima največ pristašev tretja skupina, ki zagovarja idejo o ustanovitvi parka po meri ljudi, se pravi kot obliko varstva narave, razvoja podeželja in območja, a hkrati poudarja, da bi narodni park pomenil skoraj nepremostljivo oviro za ponovno poselitev Kočevske in njen razvoj. Zamisel oziroma pobudo o ustanovitvi Kočevskega narodnega (narodnega, ne naravnega) parka je naslovilo na Državni zbor Republike Slovenije 17. februarja lani 10 poslancev Zelenih-ESS in Državnega zbora. Med njimi ni bilo nobenega iz Kočevske. Zanimivo je, da ima zamisel o KNP največ podpore med strokovnjaki iz Ljubljane in od drugod, tudi iz vse Evrope, še najmanj pa med prebivalstvom Kočevske. Na raznih sestankih je bilo vedno poudatjano, kakšen pomen bo imel park za Evropo, ponekod pa tudi, da je Evropa pripravljena denarno prispevati za uresničitevzamisli o KNP in njegovo delovanje. Neki delegat bivše občinske skupščine Kočevje je med razpravo o KNP vzkliknil: “Jaz, kot Kočevar, ne dam te zemlje za Evropejce!” Bivši predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič, ki je tudi pred- sednik odbora KNP pa je med drugim zapisal: “Nakladanje, da smo to (ustanovitev KNP, op. pis.) moralno dolžni Evropi, odločno zavračam. Če Evropo preganja slaba vest zaradi uničenja lastnega okolja, potem naj si odpustke kupi vsaj na ta način, da nam nadomesti v obliki direktnih subvencij izpad dohodka, ki bo nastal zaradi omejitev pri gospodarjenju s tem prostorom... Kolikor vem, Kočevski še niso zagotovili niti tolarja (to leti predvsem na Zelene-ESS, op. pis.) - razen, če jim je kakšen padel iz žepa pri njihovem pohajkovanju po resnično prelepi kočevski pokrajini.” V dosedanjih razpravah je bilo tudi že rečeno, naj bi bil KNP razglašen letos (evropsko leto varstva narave!), in sicer kot regijski park, ki bi po letu 2000 prerasel v višjo obliko, v narodni park. Najpogostejša vprašanja ljudi, ki bodo živeli v KNP ali njegovi bližini, so: kakšne so prednosti zanje, če bodo ustanovljen KNP, in kakšne bodo omejitve? Zato najprej razčistimo, kakšne parke poznamo in merila zanje. Naravni parki so lahko krajinski, regijski in narodni. Iz gradiva Komisije za pripravo strokovnih osnov za krajinski park Kočevje povzemamo: Krajinske parke razglašajo občine. Po 17. členu Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine je krajinski park lahko območje kultivirane narave, ki združuje značilno krajino s sestavinami naravne in kulturne dediščine in je namenjen predvsem rekreaciji in ohranitvi značilne pokrajine. Regijski park je zaokroženo območje prvobitne in kultivirane narave, ki povezuje v celoto značilno pokrajino in naravne zna- Nepregledni gozdovi pokrivajo hribovje Kočevskega Roga in Cioteniške gore, ki stojita na vzhodu in zahodu načrtovanega naravnega parka. GRADI Sl TRETJI DOM Če računaš na poštenost... Branko Mlinar nam je le s težavo razkazal zapuščeno domačijo v Kostanjku nad Zdolami, ki je postala njegov novi dom, saj ga je od dela in premetavanja zemlje presekah v križu. “Nič čudnega, sem že toliko zemlje premetal v življenju!”pravi. Pri tem z nekoliko grenkobe pove, da je zgradil že dve hiši. Zdaj ga je življenje, pravzaprav slepo zaupanje v poštenost ljudi, prisililo, da po petdesetem letu spet ustvarja nov dom. Ko je bil še mlad, je zgradil hišo na Velikem Kamnu, nekaj let je tudi kopal v rudniku na Senovem in nato zgradil še drugo hišo, tokrat v Bučerci nad Krškim. Večino fizičnega dela pri hišah je opravil sam. Ko je končal prvo hišo, sta ženo ugotovila, da “nista več za skup”. Branko je odšel in svoje delo pustil na bivšem domu, saj si je mislil, da se bo že znašel. Drugič je gradil pri očetovi zidanici v Bučerci, iz katere je z dograjevanjem počasi zgradil nov dom. Delal je na črno, čeprav sije papirje urejal, a so mu jih tik pred izdajo zadržali - sam pravi, da zato, ker ni hotel “podmazati”. Tudi s tem domom ni imel sreče. Zgodilo se je namreč, da mu je umrl oče, ki je živel v Avstraliji. Oporoke pred smrtjo ni napisal, zato je Branko dobil le polovico premoženja. Ker je sestra iztožila še najemnino za nazaj, ki jo bremenijo visoke obresti, Branku zdaj ni ostalo drugega, kot da po toliko letih zapusti “dom” brez vsega in še brez službe povrhu. Izgubil jo je kot delavec Vidma, zdaj bo še pol leta prejemal nadomestilo z Zavoda za zaposlovanje, od česa bo živel potem, še ne ve, a obupal ni. Pred tremi leti si je prvič ogledal zapuščeno domačijo v Kostanjku nad Zdolami, kjer se je rodil in od koder je obiskoval šolo na bližnjih Zdolah. Sprva se je prestrašil hribovite in zaraščene parcele, lansko leto pa je le stopil tudi v notranjost hiše iz daljnega leta 1860 in se odločil. Sposodil sije nekaj denarja in kupil domačijo, ki poleg hiše z zidanico in nekaj na pol podrtih poslopij obsega še 1,15 ha zemlje. Domačija je prislonjena ob strmo vzpetino, pod hišo je nekaj očiščene zemlje, ki je primerna za sadovnjak, spodaj proti cerkvi je travnik, po vzpetini nad hišo pa je nekaj gozda z bujno podrastjo. Zdaj že dva meseca zahaja v Kostanjek. Ob nesebični pomoči prijateljev, sorodnikov in sosedov je nekdanja mežnarjeva hiša v neposredni bližini cerkve sv. Vida postala spet od daleč vidna, do nje pa je speljana tudi cesta. “Cesto so mi tako rekoč naredili sosedje. Ko so naročili buldožer za vinograd, je zarezal v hrib še cesto, pa nisem še tolarja dal. Rekli so mi, da bom že plačal,” pripoveduje. Znanec avtoprevoznik je pomagal pri navozu gramoza, drugi znanec mizar mu je odstopil okenske okvirje, ki jih ni potreboval, mnogi pa so mu pomagali pri čiščenju parcele, ki je bila še pred kratkim vsa zaraščena. “Koliko zemlje smo premetali!” kaže na Branko Mlinar ni vrgel puške v koruzo. Zgradil je dve hiši in ostal brez doma, zdaj pa se je trdno odločil, da zgradi še tretjo. poravnano okolico, kjer so porušili tudi staro drvarnico. Z izkopom so tudi poravnali tla dvojnega kozolca, ki ga namerava obnoviti, saj slamnata streha zdaj vsepovsod pušča, hrastov les pa je še trden. Tu si bo v kratkem uredil hlev za tri odrasle koze in sedem mladičkov ter za nekaj kokoši. Zasaditi namerava tudi nekaj sadnih dreves za domačo rabo. V stari hiši, ki ima spodaj vinsko klet z debelimi kamnitimi zidovi, je moral tudi marsikaj postoriti. Vanjo je namestil nekaj svojega pohištva in rože. Hiša ima elektriko in vodo ter debele zidove, zidane s kamenjem in blatom, zato bo treba zgornji del porušiti. Tudi stropi so leseni in streha zelo slaba. Branko ne veijame, da bo lahko letos rušil in gradil. On bi že, če bi le imel denar za nakup materiala. Delal bi sam in s pomočjo prijateljev, ki ga doslej v stiski niso zapustili. Po vsej verjetnosti bo naslednjo zimo moral preživeti v stari hiši, kjer bo izoliral strop, da bo topleje, saj je moral porušeno krušno peč odstraniti. Kljub vsemu pa ima še nekaj upanja, da bosta s sestro uspela prodati hišo na Bučerci in bo prišel do denatja za poplačilo dolgov in nabavo materiala. Brankova zgodba je zanimiva, ker je zgodba o malem človeku, ki s trudom in poštenjem ne pride kaj daleč, pravzaprav je vedno tepen. Kljub vsemu pa nosi nekaj vedrine, saj v stiski le ni ostal sam. Zgodba pa ima še eno plat, ki seje veselijo tudi vsi krajani Zdol. Mežnarjeva domačija, v kateri že celo desetletje ni nihče živel, jih je že dolgo žulila in so jo imeli na seznamu za obnovo in oživitev pod varstvom Zavoda za naravno in kulturno dediščino. Strokovnjak tega zavoda Kramberger je že ponudil pomoč in obljubil, da bo priskrbel osnutek bodočega izgleda domačije. V kr»-jevnem vodstvu za program celostnega razvoja podeželja upajo, da jim bo uspelo dobiti tudi kakšno denarno pomoč za oživitev domačije. Še posebej, ker vedo, da je Branko tudi lovec in bi se v hiši, ki je na meji med podsreškim in krškim loviščem, lahko lotil kake oblike lovskega turizma. Pravijo, da zna odlično prekajevati meso, poleg tega pa se je že večkrat preizkusil v izdelavi in rezbarjenju kopit za lovske puške. Kar nekaj njegovih prijateljev drži v rokah tako rezbarijo. BREDA DUŠIČ GORNIK menitosti. Razglaša ga republiška skupščina in je potencialni kandidat za narodni park, če izpolni manjkajoče pogoje. Od narodnega parka ga loči naslednje, da zanj ni zahtevana posebna profesionalna uprava, je pa možna in zaželena, če to razmere narekujejo, ter da ni zahtevan poseben reden proračunski vir (ni pa izključen). Narodni park je lahko večje, zaokroženo območje z ekosistemi in naravnimi znamenitostmi izjemnega pomena za Slovenijo. Namenjen je predvsem ohranitvi in proučevanju naravnih ekosistemov in rekreaciji. Dodatna merila IUCN (Mednarodne zveze za ohranitev narave) za narodni park so še, da mora narodni park razglasiti najvišje državno oblastveno telo; da mora biti odprt za javnost, obiskovanje pa je dovoljeno pod posebnimi pogoji, ki so v cilju ohranitve naravnih vrednot; da je zaradi zadovoljevanja različnih ciljev ozemlje parka lahko coni-rano in imajo posamezne enote različne režime varovanja; daje v narodnem parku je prepovedano izkoriščanje naravnih dobrin: sem šteje npr. poljedelstvo, pašništvo, lov, ribolov, sečnja lesa, rudaijenje, javne gradnje (transport, komunikacije, energetika...) ter stanovanjska, komercialna in industrijska pozidava. Te dejavnosti so izjemoma možne, če so lokalizirane (v posebnih conah) in če ne motijo preostalega strožje varovanega območja; ■ da ima narodni park svojo posebno upravo, ki je pod nadzorom najvišje oblasti, ki zagotavlja tudi sredstva za njeno delovanje in opravljanje nalog. Kakšen park bo Kočevski naravni park, še ni dokončno odločeno. Zapisal sem, daje ta merila za različne parke sporočila Komisija za Krajinski park Kočevje, torej naj bi bil KNP po prvotni zamisli krajinski. Že oiM' njenih 10 poslancev je dalo pobudo, naj bo to narodni park. V zadnjih razpravah o v Ljubljani in Fari ob Kolpi pa je bilo izraženo mnenje naj bi bil to regijski park, ki bi po le"1 2000 prerase) v narodni park. Že površen pregled meril za različne parke pove, da61 KNP ustrezal merilom, ki jih naš Zakon0 varstvu naravne in kulturne dediščine pr°“ pisuje za narodne parke, ne bi pa ustrezal ko narodni park dodatnim merilom Medna" odne zveze za ohranitev narave. In prav le dodatnih meril IUCN se prebivalstvo Koc«'1; ske in tudi mnogi strokovnjaki in odgovori® funkcionarji najbolj boje, še posebno pa) zanimivo, da na dosedanj ih razpravah o K1N o teh dodatnih merilih IUCN v glavnem^ bilo govora. Ljudem pa je treba le natod čistega vina, saj bodo oni živeli stalno v K1'1 ali njegovem obrobju (in ne Ljubljančan Evropejci in drugi) in bodo le oni deležni v^ dobrih in slabih strani KNP. - Ob zaključku naj ugotovim le Še, da) razprav o KNP na Kočevskem premalo-U jih v zadnjem obdobju praktično ni (^F je razprava v Fari), na območjih izven — , Kočevje, ki bodo tudi zajeta v KNP, Pal sploh še ni bilo. Ljudje sprašujejo vse. vpr^ nje pa je, če dobijo prave odgovore, saj s00^ odgovori strokovnjakov pogosto nepop00 Pristojni ljudje naj poskrbe za pogo^0^ ljudmi na vsem območju, ki ga bo vaj011) KNP, in to kmalu, saj naj bi KNP razglas'1 letos (in to ne proti volji ljudi, ki tu živijo)-' pravi, da se čas za razgovore in pojasnila izteka. Ko bo tak ali drugačen Kočevski P. razglašen, bo za razprave, ugovore m P pombe prepozno. J0ŽEpRlMC Izgnanci praznih rok S tem ko Slovenija dobiva zakon o žrtvah vojnega nasilja, so izgnanci deležni nekaj več zadoščenja, kot so ga imeli doslej. Toda ali je krivica popravljena? Kot meni Jože Bogovič, predsednik sevniškega koordinacijskega odbora Društva izgnancev Slovenije, je potrebno govoriti o izgubljenem premoženju in o negmotni škodi. Obstajajo natančni popisi, kot pravi Bogovič, vojne škode po verodostojni mednarodni metologiji. Vendar samo ti popisi. Ali se sploh da izmeriti vse trpljenje in vse, za kar je izgnanec tako ali drugače prikrajšala okupacijska Nemčija? Izgnanci se sicer ne pogovarjajo s tujimi državami, pač pa naslavljajo odločne pozive slovenski državi. Tako glasne izgnanske zahteve po odškodnini, kot smo jim priča v zadnjem obdobju, niso naključen , pojav, ampak posledica temeljitih sprememb v Sloveniji po letu 1990. Ko po družbeni lastnini hlasta na različne načine zakrinkano zasebništvo, se izgancem zdi za malo, da bi oni ostali praznih rok pri prerazporeditvi nekdanjega skupnega premoženja. Odrivanje izgnancev od mize, s katere vidno kopni nekdanja družbena lastnina, bi bila krivica tudi zato, ker je bivša skupna jugoslovanska federacija že dobila nekaj vojne odškodnine in jo skozi različne naložbe prelila v kolektivno jugoslovansko družbeno imetje. Glasnih zahtev je sicer v državi več, saj se javljajo različne družbene skupine, ki sebe predstavljajo za žrtve vojnega nasilja. Kot se da razumeti Jožeta Bogoviča, Društvo izgnancev Slovenije ne razglaša za žrtev edino sebe. Poudariti želi nekaj drugega. Bogovič pravi o tem: “Način reševanja vprašanj v zvezi z odškodninami žrtvam vojnega nasilja ni pravilen. V Sloveniji bi radi rešili vsa vprašanja s tega področja naenkrat. Mi izgnanci pa zahtevamo, naj se najprej rešijo vprašanja o odškodnini, ki zadevajo obdobje 1941 do 1945. Šele pozneje bi reševali odprta vprašanja, povezana s časom po vojni. Obstajajo različna mnenja o tem, kdo vse ni bil žrtev vojne. Nekateri bi najraje rekli, da so bili izgnanci v Nemčiji kot na daljšem dopustu. Zaradi takega občutka, da nekdo ne želi videti bistva problema, Bogovič pravi: “Ob tem, da smo bili pregnani v tujo državo, smo bili tudi v neposredni nevarnosti, da izgubimo življenje. Delali in živeli smo prav blizu fronte. Spominjam sc, kako je gorel Dresden. Ce bi bili izgnanci kje na varnem v podeželski idili, daleč stran od tam, kjer je kosila smrt, se te groze ne bi spominjal.” Ko gre za odškodnino izgnancem, se vnema nekakšen prepir celo o številu izg- Jože Bogovič nanih oseb; Bogovič zatrjuje, da jih je približno 25.000. Zadevo še bolj zaP^10’^ kategorijo izgnancev mešajo z drUlL skupinami možnih žrtev vojnega na* Tako izgnance skušajo strpati med p . no mobilizirane v nemško vojsko m j med povojne žrtve. Ker je krog.rn°_e]i upravičencev do vojne odškodnini . širok, bo nastalo, kot misli Bogovih ve prerivanje. .. „ravna Izganci ne želijo biti drobiž za p°ra ^ vanje vsakdanjih računov v medržavnin , nosih z nekdanjimi okupacijskimi s' ^ Društvo izganccv nasprotuje morcb'tn slovenskemu popuščanju na škodo izg cev, kot bi bilo npr. v tem: Nemčija h' . podprla Slovenijo v mednarodni sknP (( sti, naša država pa bi v zameno za to do pozabila na niirnberško obsodbo z Nemčijo. Nekateri izganci sicer ohra stike z Nemci, pri katerih so bival' SKe grooove. t o so posamezni pi ; uradna Nemčija je zelo kruta do vpr®-slovenskih izgnancev. Da potekajo mednarodna baran kjer bi vlogo drobiža naprtili slove" izgnancem, ne poročajo. O kake"1 čkanju v slovenski politiki, v katere stopa tudi izganska problematika, Pa laže govorili, saj parlament obravna^ kon o odškodnini žrtvam vojnega n Poslanci so končali drugo obravnavo 1 loga zakona o žrtvah vojnega nasilja-zakonu naj bi žrtvam vojnega nasilja p li dosmrtno mesečno rento. Tako "aJ vsak mesec nasilja dobili taborišč zaporniki 300 tolarjev, izgnanci m niranci 200, delovni deportiranci in P^ pred izgonom pa 120 tolarjev. Kot J pletu v državnem zboru rekel Vlado predsednik Društva izgnancev SI°vC zakon, kakršen je po drugi obra parlamentu, upošteval vse glavno z MARTIN^ » NAGRADI na mirno in gradišče j., rfkje izmed reševalcev 15. nagradne rnanke^al Staneta Camloha z Mirne nrin T ?0Čevar z Gradišča- Camlohu je bnn a,d?narna na8rada> Hočevarjeva pa čestitamo ™J^no na8rado-^,agrajencema naiuCŠIte današnjo križanko in jo pošljite " kasneje do S.maja na naslov: Dolenjski mesto rm trg 24' p P/ 212' 68000 Nov° cT ;SpnpiSom KRINKA 17. Ovojni-Doštn^ P° une 2namkc lahko oddate v naš urerin -hablvaln'k pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev is. nagradne križanke b^novvidaorreŠiteKV ’5- nagradne sc’ reka, anaa, vek, pa- MIŠU d°sežemo veliko, toda v SpanjeJmjU ne°dloča voli“’ (‘"‘P«k in Vsaka i , TEJ BABA ^^SmtiprinctnatUmVSebUlean' Življa ■ , ANDREJ HIENG ^ponovi T raten domislek’ kise nikoli več Pn°Vi,n ne ga jemali preveč zares. Vsak mn, ■■ VLADIMIR KAVČIČ Hernorehilt u neštet0 malih smrtL UH pustdzasabo^02’ ^^‘P^megasebe Časnika^- , BRANK0 GRADIŠNIK ANTON BREZNIK NAGRADNA KRIŽANKA 17 DOLEMJ5M UST DOimiSK] UST DOLENJSKI UST VODNI IZVIR STALNI TROPSKI VETER URADNI SPIS BOLGAR- SKA KRALJEV- SKA RODBINA BARVA IGRALNIH KART ZNANI BELGIJSKI POLITIK PAUL HENRI AROMATIC ZDRAV. RASTLINA PRISTOJ- BINA DOLEklSKl UST DOLeUSN UST DOLENJSKI UST VRSTA SLIKAR- SKE TEHNIKE MENIČNI UPNIKI PRALJUDJE (PO HAECKLU) > > NOROST VRSTA JAPONSKE GLEDAL. IGRE DOSTOJA- NSTVENO VEDENJE. RESNOST PUŠČAV- NIK LATINSKA ABECEDA ORJAK NARAVNO TEMNEJŠE BARVILO DRUŽINA IZDELOVAL CEV GODAL IZ CREMONE JUZ.AMER. KUKAVICA 'antična' LJUBLJA- NA ČEVLJAR- SKO ORODJE AVTOR: J JOŽE UDIP ZENSKO IME SOL OCETNE KISLINE REKA V JUŽNI AVT. OZNAKA BENETK LUKA JN LETOVIŠČI ČR%M MORJU GR OTOK V SORONSKEM ZALMJ GRŠKA BOGINJA ZMAGE ITALIJANI OG RIŽA r SINTO-IZMU OSTI 12 NARAVE ^EB23SH3___________________________ dolenjska ■ nova domovina štorkelj KDOR GOJI ATLETIKO MANJŠA STATUA GORA NAD SEVNICO OSNOVNA KOLIČINA ZA MERJENJE si*nbdtiJne(fen simbolov slovenskega Prekmurja, najbolj znana Kaže nn -° e/ys^ce Pa sta vinska trta in morda še lončena majolka. namrpz T “ f iima prav bhko pridružila tudi štorklja. Teh ptic je ŠentjakJdh sre*iern in spodnjem toku reke Krke vse več. V vasici skrbni v,d Kn Šentjerneju imajo to pomlad kar dve gnezdi, v katerih snti vale nov zarod. Meseca anrik,1-3 Pen^ev* °pi se je v začetku ^orkelj s nri, Ze pct0 Ict0 zapored vrnil par Letos štoE lmovanja v daljni južni Afriki. ?P°mladanski mS'a °dgnala nepričakovani Je Vneto D ™a? ln sne8> dolgokraki par ?*arneinveiPH VIa staro Snezdo in nanosil ln °krepii0 ’čfSP gnczdo še malo povišalo Vaditelji „• orJJc so skrbni starši in vneti 8nezdo doSffS? gnczda' V lctih lahko prav toliko Udl dva metra premera in fantov tež? n£rvišino tcr nckai sto kilo-f gnezdijo lv.?Jn0 cvroPske bele štork-,Udi drogovi jim rnchahhlš ali dru8ih zgradb, drevesu, Ut L P dej0 p.rav za gnezdo, na fronta redko?110I Scntiakobu’ Pa 8a V BnP,,edko zgrade- V finf*7rli v fernona zadr'"*.entjak°bski lipi se zdaj iz-aaŽe’dašuJ,ZUjCta samcc in samica, kar d° 38 dni bo??1;Vahta nov zarod-Kakih -1° pu|tastj in nov Ja ?da se bodo iz JaJe izvalili leti pa so se štorklje začele naseljevati na ravnico ob Krki. V Šentjakobu so imeli nekaj let le eno gnezdo na Leničevi lipi, lani pa je par štorkelj naredil še eno gnezdo na drogu ob koncu vasi. Tako zdaj nad vasjo letajo štiri štorklje, ko se bodo zvalili mladiči, pa bo “zračni promet” še bolj živahen. “Štorklje so se lepo udomačile. Prihajajo tudi na dvorišče ali pod kozolec in se ne boje ljudi. Kadar se dela na njivi ali kosi na travniku, iščejo štorklje hrano le nekaj metrov proč. Celo traktoija se ne boje, nekaj metrov za njim hodijo in iščejo, če je kaj za pod kljun. A prijeti sc vendarle ne puste. Ko se jim približaš do treh, dveh metrov, se umaknejo ali odletijo,” pravi Franc in dostavi, da ptice ne delajo škode na poljih. Že več let jih opazuje in vidi, kaj vse požro, od žab do kač. Hrane jim ne manjka, saj seje po komasaciji v jarkih zaredilo veliko žab, najdejo pa se tudi druge male živali in škodljivci, ki gredo štorklji v slast. Štorklje so koristne in lepe ptice. Nihče v vasi niti pomisli ne, da bi jih preganjal. Izročilo pravi, da odgnati štorkljo od hiše ni dobro. Ptica se za izgon lahko maščuje tako, da v kljunu prinese živ ogorek in ga spusti na hišo, da nastane požar, ki upepeli neprijazno domačijo. To sicer spada k tistim štorkljinim opravilom, kot je denimo prinašanje dojenčkov, v katera verjamejo le otroci. Našle nova domovanja Štorklje bodo zapustile gnezda konec avgusta, ko se po starodavnem nagonu začno zbirati v jate in pripravljati za veliko potovanje. Prezimovat letijo zelo daleč, vse do južne Afrike, kjer se zadržijo do srede meseca marca, ko se odpravijo nazaj po poti, dolgi več tisoč kilometrov, do svojih rodnih krajev. Žal je več desetletij bilo tako, da so se vračale v vse bolj uničeno okolje. Regulacije, hidromelioracije, moderno kmetijstvo, zniževanje gladine podtalnic in uničevanje močvirnih ravnic je zdesetkalo število štorkelj marsikje v Evropi. V nekaterih deželah so povsem izumrle, drugod so se obdržale v manjšem Drugi par štorkelj si je zgradil gnezdo kar na električnem drogu. številu, kot kaže naš primer pa so štorklje ponekod našle tudi nova domovanja. Z naselitvijo na Dolenjskem so obogatile naš prostor in nam na nek način dale svojevrstno priznanje, da imamo ohranjenega nekaj prostora, kjer človek in narava bivata v sožitju. MILAN MARKELJ f^bnastarša v 23 kliun odrasle štroklje. !Cm enakovrert S' s!ar*evskc dolžnosti povito zvest???0 ljclila’ph bosta v prvih ad%mtako h°Vk 3 Pred mrazom.vročino i ’VednovKne;,‘‘ .° cdcn od njiju izmenjaje *ne kljum i? dmgi pa bo iskal hrano za !V°ieni kljuni, f!nasal za naraščaj vodo v Ni. da bod Pepca Colarič pravi, da n Sanja za ,! Storkc|j m bilo toliko hrupa S°d gnezda?^0 kot lani’ ko ic s,ari par :t Zelo odi, ! a s,ara odgnala. Pri tem sta Lr-nec ;?na'bojevita ,n tudi glasna.” st, • •" Šem; ariC e Povedal, da štorkelj po-S in n,. ,?J rneJskem polju ni bilo. Ne on k?111 "e s??rnCjskem Poijn ni bilo. Ne on So videvalS‘|VaŠČaniiih ne pomnijo. Ob evali le ^e čaplje. Pred šestimi Štorklja v gnezdu, skritem na Leničevi lipi. Že pet let zapored se štorklje vračajo vanj. Pepca in Franc Colarič pred svojo hišo, od koder opazujeta zanimivo dogajanje na bližnji lipi. Nega las Če želite, da so vaši lasje zdravi in čvrsti, morate biti predvsem previdni pri njihovem pranju. Lahko si jih operete tudi vsak dan, vendar morate upoštevati nekaj osnovnih navodil. Pred pranjem jih razčešite z redkim glavnikom. Izberite šampon, ki ustreza vrsti vaših las, po pranju pa jih temeljito sperite z mlačno vodo. Po pranju las ne drgnite z brisačo, ker jih poškodujete, temveč vodo iztisnite iz njih in glavo ovijte z frotirko. Mokre lase nato previdno razčešite z redkim glavnikom, nikakor pa jih ne krtačite, sicer jih boste poškodovali. Če le morete, sušite lase na zraku. Kadar jih sušite s sušilnikom, ga držite daleč od lasišča, zrak pa naj bo mlačen. Ne uporabljajte preparatov za dodatno nego las po vsakem pranju! Dovolj je, če dodate balzam po vsakem drugem pranju. Če imate dolge lase, namenite posebno pozornost konicam, ki jih pred pranjem namastite z olivnim oljem in ga pustite učinkovati. t y Obara iz domačega zajca 3/4 kg mesa domačega zajca, 2 žlici masti ali 3 žlice olja, 1 sesekljano čebulo, 2 žlici moke, 2 rdeča korenčka, košček gomolja zelene, peteršilj, košček limonine lupinice, malo majarona, malo šatraja, sol, cel poper, 1 - 2 dl belega vina, 1 jušna kocka. Kunca zrežemo na majhne koščke; uporabimo pred-vsem slabše dele. Na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo meso in ga prepražimo, da po vseh straneh porumeni. Pomokamo, moko tudi zarumenimo. Prilijemo vodo ali juho iz kocke. Dodamo na kolesca narezan korenček, drobno zrezano peteršiljevo korenino, gomolj zelene, limonino lupinico, vršiček majarona in šatraja, lovorov list in previdno solimo. Počasi naj vre, da se meso zmehča. Nazadnje prilijemo vino. K obari ponudimo ajdove žgance ali različne žličnike. Ta vražji rogovilček Vedno znova se v časopisih oglašajo bralci in tarnajo nad navidez kaj nedolžno drob-nocvetno plcvclno rastlino z vejasto razraslim krhkim steblom, ki sc latinsko imenuje Ga-linsoga parviflora, pri nas pa ji največkrat rečejo rogovilček. Ta vražji plevel, ki dobro skriva svojo agresivnost, se je zadnja leta močno razpasel predvsem na dobro gnojenih njivah, pa tudi v vrtovih, vinogradih in sadovnjakih spravlja marsikoga skorajda v obup. Trikratni doktor agronomije, ekonomije in zgodovine univerzitetni profesor Jože Maček, ki se mu ne zdi podcenjujoče ukvarjati se tudi s tako “banalnimi” strokovnimi vprašanji, priporoča zoper rogovilček herbicid sencor, vendar pa se sme, denimo v krompirju, uporabljati šele, ko le-ta doseže višino 15 cm. Za hektar nasada potrebujemo nekaj manj kot kilogram sencoija, po škropljenju pa se nekaj časa zemlja ne sme okopavati. Okopavanje je najbolj priporočljiv način zatiranja plevelov, med njimi tudi rogovilčka, na manjših vrtnih površinah. Ve se, zakaj. Nizkotem-peraturni in kondenzacijski kotli Poleg klasičnih toplovodnih kotlov, v katerih je temperatura vode od 80 stopinj do 90 stopinj, se na tržišču dobijo nizkotemper-aturni kotli. Ti kotli lahko obratujejo z nižjo temperaturo (35 do 40 stopinj) brez nevarnosti za poškodbe. Prednost takšnih kotlov so manjše toplotne izgube na strani dimnih plinov ter možnosti uporabe v prehodnem obdobju, kar vpliva na večji izkoristek kotla. V kondenzacijskih kotlih izkoriščamo toploto dimnih plinov, ki zapuščajo kotel, ter tako še povečamo izkoristek. Takšni kotli zahtevajo posebno konstrukcijo in material dimnikov, saj je izločeni kondenzat na stenah dimnika okolju škodljiv in ga je zato potrebno zbirati v posebnih posodah. L \fk 3Q03t>A/l §^flPi3fi‘qfAfini<: ■y —«, l^ti/ 44**, -<^U> PRVOMAJSKI MLAJ - V brežiški okolici so za prvi maj tako kot po mnogih slovenskih krajih od nekdaj postavljali mlaje. Predvsem so se z njihovo velikostjo postavljali fantje iz posameznih vasi. Mliye je krasilo v gozdu nabrano zelenje, bršljan in lipica, med katero so navezali papirnate rože, delo dekliških rok. Kakršne so bile pač oblast in politične razmere, takšno je bilo posvetilo prvomajskega mlaja: od zvestobe cesarju, božji materi Mariji, Hitlerju in Titu do napisov v čast prazniku dela. Prvomajska pesnitev v šestnajstih kiticah iz Spodi\je Pohancc pri Brežicah iz leta 1899 ima naslov “Stavlenje maja Breških Slovencev”. Zapisana je bila na predvečer prvega m* P°| teške študije in teoretika med . [> ar odnosov Zbignievva Brzcz'nS virnik je izšel pred tremi le11, pjif' - Družina je izdala drvi! - uruzina jc rzuaio “ T božjepotnega vodnika P° * p ppjC ^ romarskih cerkvah DUŠA, L ,.r/ % Z MANO, ki jo jc naP^V Petrič, letos naj bi izšla še z ja knjiga. Mu mi m mm ■J Debelo so se urezale babnice, gospa Fanika, pijana babnica Ana, ki jc klicala božje matere in Jezusa; urezala se je tudi spoštovana nekdanja trgovka trgovska pomočnica Vera, kije poudarjala, daje za človeka bolje, če pri priči umre, če ni upanja, da bi okreval, kaj šele, da bi se pozdravil. Vse je minilo! “Nismo še praznovali tvoje diplome. Ali ne bi naredili gostije, povabili tvoje sošolce še iz osnovne šole in nekaj prijateljev? Lahko bi bila pri nas ali pa bi jo mahnili na Dolenjsko v okolico Ribnice,” jc nekega dne rekla mama. “Nič posebnega ne bomo pripravljali,” je hitro odgovoril Boštjan. “Trume prijateljev tako in tako nimam, prisklednikov pa bi bilo nič koliko. Po pogostitvi pa bi me še obrekovali, kajti nikomur v celoti ne ustrežeš. Kar je pogodu enemu, drugemu ne ugaja. Saj veš, daje tako pri praznovanjih rojstnih dnevov. Prinesejo ti kravato, ruto, stekleničko dišav, ti se pa moraš ne le zahvaljevati, temveč se pretvarjati, češ imenitno ste naredili, uganili ste mojo željo, hkrati moraš že misliti, kako boš ob enaki priložnosti kupil darilo in enako skušal izsiliti hvaležen smehljaj, zaigrati navdušenje in presenečenje. “Torej pojedine ne bo,” je razočarano spregovoril očka. “V takšni obliki že ne, srečal pa se bom s posamezniki, ki mi veliko pomenijo in so mi bili zmeraj naklonjeni. Zadostovalo bo meso na žaru, nekaj stek-lenicpiva in predvsem vzdušje prisrčnosti.” “Že vem,” je očka pretrgal Boštjanov stavek, “to bo nekaj sošolcev in velečastiti Lojze, ki te je učil leto dni verouka v Vugrovcu - moram se pozanimati za njegov naslov - pa velečastiti gospod Tomaž, če ga seveda ne krotoviči revma ali kaj hujšega. Navsezadnje, on je najpomembnejši, kajti on te je pripeljal v Branimir Žganjer 17 Vajinega sinka imam neizmerno rada lo dekle, ki jc prišlo na obisk. “Jaz sem-1,11 se...” je nadaljevala. ^ “Gavdencija,” sta hkrati vzkliknila n13 očka. bj|a “Točno, tako sta me imenovala, ko se Caritas. Tudi očeta Medveda kaže vsekakor povabiti. Pri verouku za gimnazijce si se od njega naučil več marksizma kot od profesorjev na gimnaziji in na fakulteti. Najbrž ga ne bo mogoče tako hitro dobiti, kajti zdaj pase svojo čredo duš nekje daleč, menda na Korčuli. “In kaj naj bi pripravili?” je skrbno vprašala mama. “Kaj ne misliš povabiti nobenega dekleta?” “Če smo že pri ženskah, ne bi smela zmanjkati nuna sestra Lucija. Pravijo, daje sedaj v Nemčiji. T udi svojih kolegic s fakultete se ne bom branil. Dalmatinka Mare se je že poročila, Gordana se še otepa z zgodovino, Zrinka se je poročila in v dobrem letu ločila, nikakor pa ne zmore skušnje iz zgodovine 19. stoletja. Kar zadeva hrano, bomo pripravili obložene kruhke, kakšen kozarec vina, nekaj steklenic piva, sladoled, in konec. Moj sošolec Radek je na poročni dan povabil nad sto gostov in zapravil celo premoženje. Še dandanes odplačuje posojiloz debelimi obrestmi vred, v hiši pa mu manjkajo hladilnik, sesalec za prah in še veliko potrebnega. Prodal je tudi avtomobil in si ga zdaj posoja od brata. Ne, takšnih bedastih praznovanj nam ni treba,” je zaključil Boštjan. “Nekaj bi te le rada vprašala, je previdno spregovorila mama. “Govoril si o treh dekletih, doslej pS nismo slišali, da bi se ti resno zanimal za katero.” “Čas vse v kozji rog užene, naj vama odgovorim v slogu svoje babice. Vsekakor se bo gospa Vera debelo urezala. Prerokovala mi je, da se bom oklenil lahkoživega dekleta, se butasto zaljubil in da bom nesrečen. Toda bodite prepričana, da ne bom doživel nobene polomije.” majhna punčka.” sc^ “Sama si si nadela ta vzdevek. Pravzapra ’ J ga jaz nadel, ko sem ponavljal stavek ParVJifl^ gaudet (punčka sc veseli). Iz tega se je Gavdencija,” je povedal očka. “Tudi to drži. Sem nečakinja nune jo spoznala, ko seje Boštjan zdravil v bolh šolarček. Jaz sem takrat hodila še v vrtec. ^ Oba sta se spomnila prikupne dekli nežnih, vendar krepkih rok. Zadnje bese " „o govorila v brezhibni slovenščini in nepon3 začetku so se pogovarjali po hrvaško. Ko sta, ganjena nad besedo “neizmcrjR)f0 prijazno prikimala, je dekle vstalo, razšif ju skoraj hkrati objelo. nc^i Kmalu je stekel prijateljski pogovor ^ d A .ota« u.®j tanst' )go6° eiH vel# ida'" o,«*1 Ike^l m ž«j redit ,kat' peiii ivoM jvine- ,rist ientf oj# obet la# ief ,W ,5(0 vl#j :dd zaf> p f, m Ik# iM PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Nekaj je v tej deželi hudo narobe P"X proslava V Radohovi vasi vcl^DOH?VAVAS,- Zaradi zint^m 1Z?iUrC’ ^'..S0 j*h parti-leta ]Qd?^a 1 bab-lan‘ spomIadi brS’P0Scbn0 I ■ štajerski dovf n (kasnejši 2. grupi odre-TtnaPu?lcdu, Blatnem klan- Medvp,tBuJanskcm boršlu na nie borr C^U’ prired‘j° Združe-Gros?mr V la udeležencev NOB borcev -e’ K^cvno združenje 6,,n?e.v,111 udcležencev NOB S^iini’ KS Šentvid Scail K-0bcina Ivanina Go- n« m obema Trebnje v Spomin časK HSl.rdJenc talce inv po-apri a ^državnega praznika 27. nad at i50' oble‘nice zmage la ob mm°mVČCtrtck’27-“Pd- im LUriV^adohovivas'ob C5fc,S' mom r tj . ulturnim progra-vili nr iežence bodo pozdra- Sžki SSfgSfSaes namreč v R iapr,la 1942 s° bili ni Franc ^ad°hovivasi Hstrelje- in Franc kK’ Franc Zlajpah noga 1 ° J‘Č'vsi iz M°kro- aasgtssK & rli Zb 2adalo za na |b?r,..kJer si je vodstvo J v korist ln: ‘ ,dnj‘ mandat delovati Ril S(!c|alnem Sr!!anstva’,predvscm na . J 2dnižuiemo ri-j®ramu V društvu, ki 4 ski voziček sjhne,ve2ane na invalid- 5 sateiSSBaasa« J aruvalnieaelVT,0 P°udariti>da je Za- "i **szšlSgss& Predsednik društva JOŽE OKOREN ■tejspsaft £S8lBS5?3i že zase- kle,nT.t!fr V Novoteksu zadnja plača novembra lani Delavci razočarani Delavci in delavke Novoteks Konfekcije Novo mesto smo razočarani, saj našo tovarno ubijajo, z njo vred pa umira tudi naše delo. Pred 20, 25 leti, ko smo pričele delati v tovarni, smo bile stare 15,16 let. Prav gotovo je tekstilna tovarna pomagala okolici, šolo v Bršljinu smo v veliki meri zgradili delavci No-voteksa in Pionirja. Matična tovarna je zgradila se tri obrate po Sloveniji. Rojevati se je začela demokracija in umirati naša tovarna. Tovariš direktorje postal gospod podjetnik, tovarišica, odgovorna za finance v Novoteksu, je postala gospa direktorica Novoteks Konfekcije. Na finance se očitno zelo dobro spozna: kolikor že ni bilo v prejšnjem Novoteksu preveč dolga, ga je kasneje še najela, da so nam lahko izplačevali naše plače, ki so bile vedno zelo nizke (vodilni so dali vedno nekaj na stran za našo “boljšo” prihodnost, kar sedaj občutimo), in s tem poskrbela za socialni mir. Nihče pa ni skrbel za boljše delo, organizirano, racionalno izpeljane naloge. Zadnja tri leta nismo imeli človeka, ki bi znal voditi in organizirati delo. V Konfekciji Novo mesto sta bila zaposlena dva, ki sta imela 6. stopnjo višje konfekcijske šole. Enega smo z združenimi močmi, ne da bi on kaj dosti prosil, invalidsko upokojili, druga je postala tehnološki presežek. Zdajšnjo usodo podjetja pa so krojili: mlada diplomantka 6. stopnje konfekcijske smeri, direktor ekonomist in nekaj ljudi s 5. stopnjo izobrazbe. Delavke Novoteks Konfekcije si želimo le kruha, pomagajte nam! Ne zavrzite tega, kar nam je še ostalo. Znamo šivati, tudi stroji še stojijo v tovarni. Politiki, ne dopustite, da ljudje, ki smo pošteno delali 20,25 let, stojimo pred socialno in prosimo za pomoč! Tudi za tak korak se bomo morali odločiti, saj smo nekateri že več kot 9 mesecev na čakanju in zato se je dobilo le 12.000 tolarjev mesečno, od novembra pa še tega ni več. Zadnje, kar smo dobili delavci in delavke, je plača za november lani. Saj je to krščanska vrednota, mar ne? Agencijo za plačilni promet v Novem mestu prosimo, naj pregleda poslovanje Novoteks Konfekcije in njene bratske firme Henrichi. Delavci Novoteks Konfekcije Novo mesto (80 podpisov) KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 19. in 21. uro. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Liliči Mirana Jarca 8. LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. Odprto pismo dr. Slavku Gabru, ministru za šolstvo in šport Republike Slovenije Učitelji maturitetnih pr novomeških srednjih šol si predmetov I se pridružujemo tistim, ki so svoj protest zaradi našega sedanjega položaja v šolstvu izrazili ifcPismjn bralcev, na šolski strani Dela in v Šolskih razgledih. Težave slovenskega učiteljstva se ne začenjajo in končujejo pri plačilu dela, ki ga imamo učitelji v zvezi z maturo. Tb je samo zrnje, h kateremu naj bi se sklanjali, da se ne bi ozirali po resničnih problemih svojega stanu. Če je status profesorja z univerzitetno izobrazbo tak, da mora za en izvod Slovarja slovenskega knjiž- DVE IZ KOČEVJA KOČEVJE - Pretekli četrtek je bila v Ljubljani otvoritev regijske razstave Didaktična predstavitev OŠ, na kateri sta svoje izdelke predstavili tudi OŠ Stara Cerkev in OS Ob Rinži Kočevje. Učenci iz Stare Cerkve so prikazali projekt Pustne maske, kočevski učenci pa več zanimivosti: biltene, šolske in razredne časopise, dogodke iz zimske šole v naravi, zanimive miselne vzorce z naravoslovnega dneva višje stopnje in dva projekta četrtošolcev (Izgubljena kulturna dediščina, Zakaj neokrnjena narava Kočevske ne privabi več turistov). Na svojem razstavnem prostoru so pripravili tudi didaktične igre za nižjo stopnjo, 2. razred je organiziral razred pa učno uro s pomočjo lego kock o gasilcih in njihovi opremi. S. J, SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV DRAGATUŠ - V KS Dragatuš živi 59 krajanov, starejših od 80 let, 5 pa jih je že dopolnilo 90, zato smo se v krajevni organizaciji Rdečega križa odločili, da jim pripravimo Teselo srečanje. Zbrali smo se v soboto, 22. aprila, popoldne. Skoraj vsi so prvič sedeli v jedilnici dragatuške osnovne šole,' kjer smo jim aktivisti Rdečega križa ob finančni pomoči krajevne skupnosti pripravili nekaj prijetnih uric, srečanja pa se je udeležilo 35 starejših krajanov. Nastopili so učenci osnovne šole z igrico, zaigrali so jim tabmuraši pod vodstvom Antona Grahka, razveselili pa sijih tudi: pripovedovalec veselih zgodb, mladi pevki in harmonikar Ivan Kambič. Nekateri člani KO RK Dragatuš že 30 let opravljajo humano dejavnost: Miha Lončarič, Malka Pašič, Marica Simonič in Anica Gorše. Za uspešno srečanje starejših krajanov pa sp zaslužni tudi sedanji prizadevni aktf- visti- MILENA FINK Dragatuš ZAHVALA ZA DOBRODELNOST Klub belokranjskih študentov, kije organiziral akcije v podporo duševno in telesno prizadetim otrokom, se najlepše zahvaljuje vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki so prispevali sredstva v dobrodelne namene in vsem, ki so omogočili obe prireditvi. To so bili: Iskra Semič, Krka tovarna zdravil, Dolenjska banka d.d., Komet, Belt, Begrad, Auto-commerce Novo mesto, Avtotehna d.d., STP Mercator Metlika, Elektro Novo mesto, Beti Metlika, Komunala Črnomelj, Belokranjka Črnomelj, Servis Vrtin, Danfoss Compressors Črnomelj, občina Črnomelj, cvetličarstvo Brine, Karitas Metlika, osnovna šola Metlika, Mercator Kmetijska zadruga Črnomelj, Dolenjske pekame-pekama in slaščičarna Črnomelj, ZIK Črnomelj, Ljudska knjižnica Metlika, cvetličarna Rauch Črnomelj, Mladinski kulturni klub Bele krajine Črnomelj, Dolenjski list, radio Sraka, radio Krka, Studio D, TV Novo mesto, obrtna zadruga Hrast, Miroslav Štimac, zdravstveni dom Metlika, Komunala Metlika, ŠOU Ljubljana. nega jezika, torej za eno knjigo, odšteti skoraj štiri desetine svoje mesečne plače, je pri vrednotenju njegovega dela v tej deželi res nekaj hudo narobe. Pričakujemo, da si bo ministrstvo začelo živo prizadevati za izboljšanje materialnega in s tem družbenega položaja učiteljev, kajti le tako bo ustvarilo spodobno konkurenco za delovna mesta v šolah. Obetamo si tudi, da bo spet začelo upoštevati objektivno izmerljive razlike v količini dela med učitelji različnih predmetov in vrednotiti popravljanje pisnih izdelkov. Slednje je v zvezi z maturo dobilo še posebno težo, saj je vsem jasno, da je treba učenec na eksterno pisno preverjanje znanja pripravljati tako, da dobijo čimveč povratnih informacij v obliki popravljenih pisnih izdelkov. Spričo slednjega se res ni čuditi, da se je na Republiški izpitni center, ki je zadolžen za eksterno preverjanje, doslej prijavilo premalo ocenjevalcev, kljub temu da so mnogi dobili pisna povabila k sodelovanju. Kdo bo to odgovorno delo opravil, če ne ustre- zno usposobljeni strokovnjaki, ki naj bi se prostovoljno in pravočasno prijavili na razpis? Če bo izbor eksternih ocenjevalcev potekal kako drugače in morda tik pred zdajci, ali bo potem še mogoče zagotoviti kvalitetno in objektivno preverjanje? Gospodu ministru predlagamo, da to pravočasno pojasni slovenski javnosti, letošnjim maturantom in predvsem - njihovim staršem. Ko bo podal to pojasnilo, naj obenem tudi pove, kolik je na srednjih šolah sploh še odstotek pedagoških delavcev, ki imajo z zakonom določeno smer in stopnjo izobrazbe, Tudi ob tem podatku se bodo morda zamislili marsikateri starši, če se ne bodo tisti, ki bi bili o tem dolžni razmišljati na dobro plačanih delovnih mestih. Učitelji maturitetnih predmetov na srednjih šolah: STZŠ Novo mesto SKŠ Grm Novo mesto Gimnazija Novo mesto Srednja ekonomska šola Novo mesto SŠ za gostinstvo in turizem Novo mesto SESŠ Kranj (77 podpisnikov) LEPOTEC MED HROŠČI - Karel Rožman iz Brežic je vnet ljubitelj starih avtomobilov. Njegov volkswagen, izdelan leta 1954, je pravi lepotec med tovrstnimi ohranjenimi avtomobili. Za obnovo je Karel porabil blizu 2 tisoč ur dela, saj je vozilo obnovil do najmanjše podrobnosti. Na srečanjih lastnikov starih hroščev doma in v tujini je za svojega lepotca preje! številna priznanja in pokale. Med dmgim so na vozilu posebnost elektromehanski smerokazi. (Foto: M. Vesel) na Javorovico Lepi spomini na lanske slovesnosti na tem kraju “Javorovica je opomin, da je sleherno sovraštvo zlo. Danes jo vidimo kot spomenik svobode. Sprava je bila med nami, bivšimi borci, že davno dosežena... ”je povedal general Lojze Hren lani 16. marca. Dobro nam je še v spominu lanski 16. marec: na planini Javorovica seje pred spominskim hramom, ki stoji na ostankih nekdanje cerkvice svetega Ožbolta, ki so jo tu nekoč postavili Celjski grofje, zbralo nekaj sto ljudi. Prišli so počastit spomin padlih in pomorjenih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki so tu 16. marca 1944 dali življenje za svobodo. Mašo zadušmco v spomin pokojnih partizanov in drugih žrtev vojne je bral takrat ljubljanski pomožni škof Lojze Uran. S toplimi besedami seje spomnil padlih mož, fantov in deklet ter zaželel, da naj bo spominski hram nad vasjo dom sprave in kraj, ob katerem si bomo vedno želeli, da se vojno gorje ne bi nikoli več ponovilo. Nagovor je škof Uran sklenil z besedami: “Bodimo povezani s skupno željo, da bi žrtev mladih na Javorovici ne bila zaman!” Njemu, svojcem padlih borcev, duhovščini, številnim domačinom in vsem gostom se je posebej zahvalil predsednik odbora Cankarjeve brigade general Lojze Hren, ko je lepo in preprosto povedal tudi tole: “Nihče med partizani si ni želel komunizma, ki ga hočejo zdaj obesiti nekdanji nasprotniki za vrat borcem za našo svobodo...” Prvega maja lani sc je na Javorovici znova zbrala množica domačinov in Dolenjcev iz vseh krajev. Tudi letos je bila 16. marca na planini spet spravna molitev za vse. Somaševanje dekana Antona Trpina in kaplana Toneta Dularja ter pleterskega priorja p. Janeza Hollensteina je vodil pater Franc Cerar, nekdanji partizan. Maše se je udeležilo kakih sto ljudi, niso pa bili na planini predstavniki borčevske organizacije, ki so imeli drugje spominsko komemoracijo. Zdaj nas na lepo planino na Gorjancih spet vabijo Zveza borcev in šentjernejske organizacije. Prvega maja bo Javorovica znova kraj prijetnega srečanja ljudi dobre volje. TONE GOŠNIK Okrogla miza in prazni stoli V četrtek, 20. aprila, je bila ob 17. uri na novomeškem Rotovžu okrogla miza, kjer naj bi se Novomeščani spoznali s projektom slovenskih nevladnih organizacij s področja varovanja okolja in narave - AGENDA 21. Učeni izraz pred številko pomeni delovno področje ali, še preprosteje, delo. S tem imenom so ga sprejeli kot enega od petih dokumentov na znameniti konferenci Združenih narodov za okolje in razvoj v Riu de Janeiru. To je dokument o družbenem, gospodarskem in okoljskem trajnostno uravnoteženem razvoju. V začetku vabila na okroglo mizo je zapisan stavek: “Brez skrbi za kakovost okolja ni gospodarskega razvoja in ni poti v Evropsko zvezo. "Ko vdihnete zrak v Žabji vasi, na Grmu, ob ugodnem vetru pa že tudi na Dr-ski, in si napolnite pljuča s hlapi organskih topil naše tovarne avtomobilov, katere večinski lastnik je druga najvplivnejša članica Evropske zveze, se lahko vprašate: Ali ni vse skupaj samo velika burka ? Zdravega okolja si pač ne želimo zaradi Evropske zveze, ampak preprosto zato, da bi tu, kjer smo, normalno živeli. Kdo je tisti, ki najbolj vedri in oblači v novomeškem okolju, je več kol jasno in jasno je tudi, da prihaja iz srca Evropske zveze. Evropska zveza ima torej vse možnosti, da v Novem mestu dokaže svojo občutljivost do okolja. Čeprav hrane za premislek o našem okolju na okrogli mizi ni manjkalo, jo je očitno pogrešalo zelo malo Novomeščanov. Od osmih, kolikor jih je prišlo, je bila slaba polovica organizatorjev. Želja, da bi na dogajanje v svojem kraju vplivali in za vpliv dobili podporo pri podobno mislečih drugod po Sloveniji, je od dobrih dvajset tisoč Novomeščanov na srečanje prignala pet ljudi. Od več tisoč novomeških srednješolcev, ki si dejanj za boljše okolje gotovo želijo, je prišel na srečanje - eden. Ker je eno od pravil trajnostno naravnanega razvoja, da je treba okoljsko problematiko reševati čim bližje njenemu izvoru, so na okrogli mizi našteli krajevne težave in jih razvrstili po resnosti. Zaradi majhnega števila udeležencev razprava ni mogla biti tako pestra, kot bi lahko bila, če bi jih bilo več. Novomeščani vse preveč pričakujemo, da bo težave z onesnaženim okoljem za nas reševal kdo drug. Pripravljeni smo zasebno zabavljati nad zrakom, ki ga dihamo, ali gostim prometom, celo ščuvati drug drugega v napade na one- snaževalce, sami javno nastopili ali se združiti v skupino, ki bi na politiko in industrijo izvedla pritisk, pa še ne znamo. Kar zadeva reševanje okoljske problematike, novomeška oblast že od nekdaj slovi po izredni prožnosti: ne zna namreč rešiti nobenega problema, od najmanjšega do največjega. Dva sveža primera z dna in z vrha te lestvice sta na primer divje smetišče ob cesti na Gorjance pri gostilni Prepih in žliberalni'odmerki organskih topil, ki jih Revoz pošilja v zrak na novomeške stanovanjske soseske. Javna predstavitev projekta Agenda 21 za Slovenijo, katerega soustvarjalci bi lahko postali tudi Dolenjci, bo 6. junija v Cankarjevem domu. Ker bo Agenda služila kot pomoč pri odločitvah o investicijah v projekte nevladnih organizacij s strani domačih in tujih donatorjev, bi malo več okoljske razgibanosti No-vomeščanorn ne škodilo. Zato bi pred 6. junijem ne bilo napak, da bi katera od nevladnih novomeških organizacij organizirala še eno okroglo mizo z enako vsebino in nanjo glasno povabila čim več prebivalcev Novega mesta in Dolenjske. JANEZ PENCA izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z naročniki i—i I c?t: tl s poslušalci isrIe?t: Studio D ii i m [Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). v Se veterinarska anarhija? Dol, list št. 16, 20. aprila Čisto na kratko. Menim, da je bil moj uvodnik z naslovom “Se veterinarska anarhija?”, objavljen 30. marca, dovolj jasen za vse, ki želijo brati samo to, kar je napisano. Direktorju Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda Novo mesto g. Hinku Rihtarju seveda zato ni pomagalo niti nekajkratno branje, da bi razvozlal ozadje in ugotovil, komu je pisanje namenjeno. Njegov zavod ni omenjen niti z besedico, pa tudi konkretne razmere ne, v katerih dela, kaj šele vloga novomeške podružnice Slovenske ljudske stranke, ki jo v stroko takoj vpleta strankarsko misleča glava. Gospoda direktorja je dodatno zmedla še omemba priimka Granda, kot dovolim v imenu občanov, v imenu resnice in v imenu poštenja in v duhu poštene demokracije opozoriti kogarkoli in kjer koli na delo in napake, ki “bremenijo” ali “težijo” ali niso v splošno družbeno bit. In ker potekajo ponovne volitve za župana, kije že opravljal to funkcijo, rezultata del, dejanj - razen osebnih koristi - pa ni zaznati ali občutiti med občani, lahko javno izrazim dvome o sposobnosti, služenju narodu in predlogih za izboljšave, če se v štirih letih “opevane in deklarirane” demokracije ni izboljšalo nič! In ker pričakujem od novinarja, da povzame besede, izrečene na srečanju, kakršnemu je prisostvoval, tako, kakor so bile izrečene in povedane, prosim, da novinarja opozorite, kaj in kako piše. Ali sporoča vašim bralcem svoje občutke, mnenja, zamisli, predloge, komentarje ali pa sporoča in pove javnosti dejstva o čemer se je govorilo in spraševalo. Ali je morda vaša uredniška politika pisati samo negativne informacije in svoje občutke? Tudi “Po glasu ga pozna” je popolnoma napačno sporočilo javnosti. Iz posnetka kaset je lahko slišno, kaj je bilo mišljeno in izrečeno. Prosim m želim, da pismo javno objavite, ker se lahko bralci odločijo, kateri novinar jo kandidaturo za četrtega podžupana so s podpisi sooblikovali svetnice in svetniki Darinka Smrke, Tone Škerlj, Jadranka Bartelj, Štefan David in Jože Drganc. Tako je očitno, da nisem bil izvoljen na osebno iniciativo g. župana, temveč na predlog opozicije. In kar je pomembneje od vsega zgoraj povedanega in ključno: g. Koncilija ne zanika dejstva, da ni v vsem času po izvolitvi niti enkrat, kljub iniciativam, sklical podžupanov na vsebinski pogovor o delu, kar je tudi bistvo, zakaj sem kot podžupan odstopil. Ko g. župan govori o zadnji skupščinski oblasti v občini, pozablja, da je bil sestavni del vladajoče koalicije, sam pa sem bil s stranko socialistov vsa ta leta v konstruktivni opoziciji. G. Koncilija je v času županskega vo- lilnega boja vseskozi trdil in dokazi (' " je sposoben ljudem posredovati dejansko poročilo, realno, ob objektivno, in kateri vnaša svoja mnenja in “svoje želje ter spoznanja in si jih prikro- Zaradi takih novinarjev tudi ne želim postati naročnik vašega časopisa. Lepo pozdravljeni! STANKA HITU HOČEVAR Nezaupnica občinski vladavini zovaT občanom, da so vsi uspehi v občini v preteklem obdobju njegova zasluga, sedaj pa piše in govori o nemoči v času, ko je bil predsednik občinske skupščine. Nekaj v teh trditvah pač ne drži, kaj, g. župan gotovo ve. Res je, da smo svetniki opozicije aktivno sodelovali pri pripravi statuta in poslovnika naše občine in tako prispevali, da je bil statut tudi sprejet, saj se opozicija zaveda soodgovornosti za delovanje občine. Vendar pa je pomembno dejstvo, da od 2. februarja letos, ko je bil sprejet statut, g. župan in uprava nista poskrbela za njegovo uresničitev v tistih točkah, ki so bile rokovno določene. Nihče ni na novinarski konferenci govoril o ukinitvi zborov krajanov, temveč o dejstvu, da je bilo preklicano pooblastilo za statutarno določen sklic zborov krajanov, kjer naj bi se adaliniem (ne)obsto reditev v naslednjem letu. Tako g. Kovačič na IS kot g. Koncilija na občini sta se operativno vključevala v reševanje teh problemov. Ni prav nobene potrebe, da se zaradi politične prestižnosti sedaj umaže nekaj, kar v slovenskem kulturnem prostoru nekaj velja in nam je lahko vsem v ponos. Še vedno sem prepričan, da lahko v občini na vsebinskih projektih združimo vse ustvarjalne sile ne glede na strankarsko pripadnost. Upam, da bo g. župan tako, kot je to' storil ob prevzemu funkcije predsednika občinske skupščine, tudi sedaj kot župan z bistveno več pristojnostmi, vendar tudi z izjemno veliko odgovornostjo, hotel in mogel združevati vse, ki želijo njestni občini pomagati, da bi se hitreje razvijala, napredovala in več pomenila in dosegla v Sloveniji za reševanje številnih težkih gospodarskih in drugih problemov v občini. Prav tako pa mora oblast pričakovati, da opozicija pač ni organizirana za to, da piše oblasti pohvale temveč, da kritično nadzira in presoja prav vsako ravnanje oblasti in na DOLENJSKA BANKA DOLENJSKA BANKA, d.d, OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELO VNA MESTA V EKSPOZITURI BREŽICE 1. VIŠJI KREDITNO-DEPOZITNI REFERENT Pogoji: • višja izobrazba ekonomske smeri • najmanj 18 mesecev delovnih izkušenj 2. KREDITNO-DEPOZITNI REFERENT Pogoji: • srednja izobrazba ekonomske smeri • najmanj 12 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poln'”1 delovnim časom. to opozarja njo in javnost. Seveda zaradi tega od oblasti i i ne bomo pričakovali zahvale, vendar pa tudi ne užaljenih in neargumentiranih rcak- Clj BORIS DULAR svetnik mestne občine Novo mesto Vašo ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opB° dosedanjega dela in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dn po objavi na naslov: . Dolenjska banka, d.d., Seidlova cesta 3, 68000 NOtP mesto. Dodatne informacije dobite po telefonu 068 324 2y' Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitt* Ob 50. obletnici osvoboditve Kočevja dogovorili o nadaljnjem (ne)obstoju Na posvetovanju predstavnikov domicilnih enot NOV Slovenije so se dogovorili bi Kočevje 4. maja slavilo krajevni praznik - Ta zapis naj pokaže, zakaj krajevnih skupnosti. Do preklica pooblastila za sklic zborov kraja V sklopu zaključnih bojnih nalog da je v zavodu zaposleni edini g. Granda v Sloveniji. Skratka: pri pisanju Dol. list št. 16, 20. aprila uvodnika sem želel le javno opozoriti na dejstvo, da se nam obeta anarhi- ja, če bo Veterinarska uprava Republike Slovenije, kot je v svojem pozivu javnosti zagrozila, dvignila roke od svoje odgovornosti, in to v času, ko je novi zakon dovolil klati na kmetiji ne le prašiče in drobnico, temveč tudi govedo, kar je gotovo predvsem strokovno vprašanje, pomembno za zdravje ljudi in živali. G. Rihtar, zakaj v tem iščete najprej politiko in podtikate, daje namen pisanja: “očitno nekomu ni všeč, da se je novomeška veterina zbudila v zadnjem trenutku...”? Na to vprašanje si morate sami odgovoriti. MARJAN LEGAN odgovorni urednik Dolenjskega lista Preden konkretno odgovorim na nekatere trditve g. župana Koncilije, naj zapišem nekaj dejstev. Večstrankarski sistem je omogočil, da ni več le ene zveličavne resnice, ki ji vsaka la Lojze Peterle med Ribničani Dol, list št. 15,13. aprila Na zapis (podpis k sliki) novinarja Jožeta Primca, ki ga je prikrojil po svoje, želim javno pojasniti, da sem se od “politike” zaradi zdravstvenih razlogov poslovila že lani v maju, kar je zabeležil tudi Dolenjski list. Pač pa si kritika pomeni napad na oblast, laž in podtikanje. V vsakem demokratičnem sistemu je pač tako, da ima opozicija svoje videnje stanja in problemov, oblast pa svoje. Oboji ga posredujejo javnosti, ta pa sama presoja. Prav zato ne bom, v maniri g. župana, z obsojanjem*za laži in podtikanja vračal z isto mero, temveč bom samo posredoval nekaj dejstev, ki bodo omogočili javnosti presojanje dejanskega stanja. Glede mojega odstopa naslednje. Z ničemer nisem bil prisiljen odstopiti kot podžupan, kot je napisal g. župan Koncilija, temveč bi v primeru normalnega vsebinskega delovanja celotne ekipe podžupanov ostal podžupan in bi se odpovedal mestu svetnika. Druga trditev, ki jo je zapisal g. župan Koncilija, da sem bil izvoljen za podžupana izključno na njegovo osebno iniciativo, ne drži. G. župan je dal pobudo za dodatno mesto podžupana opoziciji in pozicijske stranke so na županov predlog določile štiri podžupanske funkcije in tudi enotno skupno predlagale tri kandidate. Mo- je prišlo, ker se je občinski upravi zazdelo, da zakonodaja ne predvideva več poti, ki je zapisana v našem statutu. Vendar se je izkazalo, da se v zakonodaji na področju krajevnih skupnosti m nič spremenilo in je bila ustavitev aktivnosti glede bodočega dela krajevnih skupnosti v nasprotju s sprejetim statutom občine. Da o dejstvu, da po skoraj treh mesecih še vedno niso organizirani delovni organi sveta občine, sploh ne govorim. Glede na to, da g. župan omenja problem financiranja bienala slovenske grafike, še nekaj besed o tem, ker pri tem sodelujem že od samega začetka v letu 1989. Bienale je dolgoročen kulturni občipski in slovenski projekt, ki je edina vseslovenska kulturna prireditev v naši občini. V dosedanjem delovanju bienala so v občinski zbirki grafik dela, ki so vredna milijon DEM, sicer pa so neprecenljiva kulturna dediščina, še posebej Friedlenderjeva dela. V lanskem letu, je bilo zaradi razstave del Picassa in Rembrandta potrebno obnoviti Dolenjski muzej, ki je tako postal je 7. korpus NOV kot desno krilo 4. armade 25. 25. aprila 1945 prišel pod neposredno poveljstvo te armade. Ko-rpusna 15. divizija je v okviru teh operacij dobila nalogo, da se spopade s kvizlinškimi enotami, ki so prodirale tilerijske brigade. Res močna koncentracija bojnih zanesenjakov, hrabrosti in ognjene moči! iz Gorskega Kotarja in se znašle v rajonu Štaicerji-Morava (srbski pros- tovoljm korpus in dinarska divizija četnikov), in prepreči spoj z nemško-domobransko garnizijo v Kočevju. Pri obkoljevanju je prišlo do prvega bojnega stika z Gubčevo brigado na vrhu Pevske gorice, ko smo presenetili večjo četniško skupino, in jo po krajšem boju pognali v beg. Na bojiščih so pustili 3 mrtve, enega četnika pa smo ujeli. Po večdnevnih bojih in blokadah te sovražne skupine, ki so jo podpirali Nemci, se je 27. aprila zvečer začela umikati iz tega rajona. Gubčeva brigada je tako obdržala v svojih rokah komunikacijo Štalcerji-Kočevje. Prva in najmočnejša ovira pri izpolnjevanju naloge 7. korpusa, da s svojimi enotami prodira proti Ljubljani, je bila sovražna Tako so brigade obkolile mesto Kočevje razen smeri proti Ribnici, kjer so delovale brigade 18. divizije. Gubčevi brigadi in jurišnemu bataljonu je bila določena osnovna smer napada ob komunikaciji Štalcerji-Dolga vas-Kočevje. Desno je raz- poredila svoje bataljone Cankarjeva brigada v smeri proti Šalki vasi in Rudniku. Dvanajsta brigada je ; rovala desni bok Cankarjeve brigade in blokirala cesto Kočevie-Stari Log in oioKiraia cesto Kocevje-Stari Log-Dvor. Petnajsta brigada je očistila koto 933 (Vršič) in napadala Mahovnik. Artilerijska brigada se je zbrala v rajonu Livold-Dolga vas. Komandant Gubčeve brigade To- ne Kramarič je 3. maja okrog 4._ure jtraj povedel 2. in 3. bataljon iz Šta sposoben sprejeti najkvalitetnejše svetovne razstave. Žal država in nekaj postojanka v Kočevju. Poleg dveh bataljonov m sponzorjev ni v celoti izpolnilo SVojih obveznosti do bienala. Thko je del investicije ostal nepokrit. Skupščina občine je bila s to problematiko seznanjena, sprejela je poročilo o realizaciji projekta in obvezo, da se občinski delež za 4. bienale izplača v letu 1995 in tako zagotovi zaključek tega vlaganja ter osnova za novo pri- bataljonov nemške pehote in 18 tankov sta garnizijo sestavljali še dve posadm četi domobrancev. Predmestje je bilo utijeno s številnimi bunkerji, povezanimi z rovi, žične ovire pa so dopolnjevala minska polja. zjutraj povedel 2. in 3. bataljon iz Štal-ceijev v Livold in naprej proti Dolgi vasi in Kočevju. Z njima je prodiral tudi jurišni bataljon 15. divizije. Prvi bataljon pa je poslal na Fridnhštajn, kjer je presenetil sovražno zasedo, ki je zbežala v Kočevje. I lodili smo previdno, ker je obstajala bojazen, daje cesta proti Kočevju minirana. Z iskalcem min smo ugotavljali stanje na cesti. To je nekoliko upočasnilo naše napredovanje, kajti cesta je bila ma- Komandant 15. divizije Milan Tb-minc je v boj za Kočevje poslal vse štiri brigade in jurišni bataljon divizije, divizijsko minometalsko baterijo, dodana pa so bila vsa orožja ar- kadamska, polna žebljev in drugih " kovinskih predmetov. Tako so gubci in Canka z jurišnim bataljonom in arti gubci Icrijo prešli iz pohoda v napad. Od odhoda iz Stalcerjcv je minilo manj kot štiri ure, očitno premalo za topniško pri- pri belem dnevu znasn po-" r ^ ji, skoraj na čistini, pričaj"' d0 w ^ mm ognjem. Da ne bl Prl’ u dih izgub, so se poveljniki ^ m nadaljevati napad zvečer P0^ j Ji vom teme in dobre topniške pnP J deli Cankarjeva brigada je in,,.]asf Jaci uspeha. V naletu je prePo0veI# Poz vražnika in zavzela Salko vas, ^ ^ seje morala umakniti močne n#l) tinapadu, kjer so sodelovali , .jj tanki. J Rač Ko se je stemnilo. so šle ^ ponovno v napad. Srditi boj 'j nj jj« brigade in jurišnega batalj011 pel v prvem poizkusu. Pr' n.a u*ul^ Hf naletih so partizanski borci ^ da odpor nekoliko pojenjuj vejiti j. bile žSne ovire premagane, ^ iuris zavzeti prvi bunkerji, p tem je 3. bataljon Gubčeve “ M ^1 prišel na minsko polje, ta*.. „i j imeli pri lem preboju ba‘aliV J mrtvih in večje število ranJ7.1i bivalstva, od 70 do 80%.* A ,' j Ijal s kmetijstvom, le rcdk'5«^. kruh ar je bilo v dobršni^, J nji, kar je bilo v dobršni "A,pr'"j v‘ ; dica pomanjkanja naravna' . • dokajšnje odmaknjenosti1 ■ prometnih tokov. l>rcv i'1,.stii'ji predelava lesa, v Novem f1 jržav'^ ie bilo naiveč uradništva j :ja. 2.0 2.11 22.41 je bilo največ uradništva in fjja. uslužbencev, tekstilna ino i da dejstvo je, daje ravno km v V bivalstvo na Dolenjskem 5^ krajini prehranjevalo Pa. ^I 0^ vojsko in pričakovalo, da 7^ nacionalne svobode z nap \o j.; 1 Ijj, bodilnim gibanjem izb°J flo"1 1 lad, pravičnejše družbenod4 j odnose. ravicodo prememb sporedov! PETEK, 28. iv SLOVENIJA 1 Haas ssr1-' 2/4 R0RZ|ŠKI ŠKOF, švedska nadalj., IC-SSTEDEMSK! IZBOR ROKA rocka ■S*1rnme- “i1- rt*™- 15» R0Ž'rF°?lJ?NASESTEZlCE iSKs^Mr i HiS“~ K » J asgsaa-r <\ "2.45 SOVA ; fiSKLlSST3/6raer'nan"''4/22 J J0VENUA2 d ffl SS2ft»5Si£2 ,v Kanala 35 0pus-2235 V#°va zgodba : sisisprS: aSl J« Kazi J, 5 CMT- 16-15 TV prodaja U6 25 4 < ^CmSia) V8-45 ™ Prodaia - d "adalj.). 20 ^ '9h 0 L“6 svetlobe (414, del amer. J aasSsssssBM i SfasSjasssfsa il ^ik(pono,oddaiSl8tekneoddajc)- # HTV 1 1 [0 n 7.40 Tv ff '°°0 PorC?ilad 10O5Š)u-,a'8'0tlDot,rojulro' S P*« za otroke i f™*™" - H.30 Pro- ^peratrj; n m"nj"10 ' 2'^ Por<^ila • 1215 '•1 P1?)' 14.50Šo|skinr^de^ kraljbeli vilez (M- 4i|(r| Kln mladino. 16 a'5° Pl0gr,mzaotro- S,lfcvnost -17 Vn e aSkadanes- !7.00 Hrvaška ^'5 Kolč Srfa"taEarbara (serijski film). h,vreme.2oiov'i? Morje,'193° Dnevnik, f'40 Robila a nn Js a"lu ■2U0 Dobri ljudje - Pr'iaieljstv0 (am^rn'kr° n,a50 L23'30 Us“i- j ■ Jm) -1.00 Sanje brez meja ^'HStii14'45Turbou imachshovv-16.00 ' ^B0TA' 29. IV. i S>a, 'tl 8-30 jgLETEKST H 8-50 &STRANl \ ssSSfaaA««^. Hostnike UA’Kontaktna oddaja za mla- i\ 1145p'£gr0edvbhe'zSkouke 5 13 00 Si V* HOLLYWOOD, avstral. risa- "‘'i «ROt'LA 4 feR11ZB0R 1 MAIrwG°ST iji ferS.«St“tPR0SM iff i 18,oo nala’ 5/10 RAVB'ansl' Njudnoznan. od- YrEME, šport P§ss i|fj Jl,20 SjggETE jjj |2.(0 an8LP°!jnJno- 2240 |OV^N,K 5. VREME, šport o-** ^^Seu,018'30 i SZ^' '^r Knm ^ •10 00 Koncen • (n£ ti’5); 11.45 iS“ R« (ponev, avstrij. " Br°°Klynslb ! ina, “‘‘fiaja' 12 00 Sova * K| niOSl 12.30 Šogun, (amer. nadalj., 3/6) -16.55 Športna sobota -19.05 Karaoke - 20.10 Daens (belg. film) • 22.25 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Trije mušketirji (ponov. risanke) - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) • 10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Učna leta • 11.30 Šplošna praksa (ponov.) • 16.55 Računalniški vid (ponov. filma) -18.40 Ameriških deset (glasb, oddaja) • 19.10 Beverly Hills 90210III (ponov.) • 20.00 Vreme - 20.05 Živeti danes (dok. oddaja) • 20.35 Splošna praksa (19. del avstral. naniz.) - 21.30 Kruta pravica (amer. film) - 23.05 Vreme - 23.10 Posnetek koncerta - 0.15 Erotični film HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9,00 Dobro jutro - 10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila • 12.15 Emperatriz (serijski film) • 13.00 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) • 13.45 Film -15.30 Poročila -15.40 Beverly Hills (serijski film 10/30) ■ 16.30 Turbo Limach show -18.15 Prizma (multina-cionalni program) -19.15 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 26.10 V zakonu z mafijo (amer. film) - 21.55 Glasbena oddaja - 22.35 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 0.30 Sanje brez meja HTV 2 11.50 TV koledar -12.00 Ekran brez okvirja -13.00 Tenis -17.55 Rokomet -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Tom (hum. oddaja) - 20.40 Cro pop rock - 21.30 Latinica - 22.30 Športna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Državnik novega kova; Zli časi (amer. film) NEDELJA, 30. IV. SLOVENIJA 1 8.15 - 24.00 TELETEKST 8JO VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponov. 9.45 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 3/26 10.15 SPREHODI PO STARI UUBUANI, 1/9 10.45 OČIVIDEC, angl. dok. oddaja, 4/14 11.15 ZA TV KAMERO, ponov. 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA, 16. oddaja, ponov. 12.30 SREČANJE KOROŠKIH VIŽARJEV 13.00 POROČILA 13.05 WESTBEACH, angl. nadalj., 4/10 14.25 DOBRI STARI PIANINO, slov. film (ČB) 16.00 V OBJEMU GORA, kanad. naniz., 8/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 POMLADNI 3X3 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 SOVA: SLOVENIJA 2 Opomba: Hokej na ledu 16.55 do 19.30; Imona: F- 113.50 do 15.30; Košarka 15.30 do 16.55 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs - 9.45 Tedenski izbor -11.15 Sova (ponov.): Šogun (amer. nadalj.); 12.45 Tvariete; 13.50 Športna nedelja-19.30 Lahkih nog naokrog (2. oddaja) - 20.15 Razgledi slovenskih vrhov - 20.40 Poštarka (kan. film) - 22.15 Biblija - 22.45 Športni pregled KANALA 8.05 Črni vranec (risani film) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.30 Dance session (ponov. oddaje o plesu) • 12.10 Epi-kurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.25 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -17.00 Ponov. posnetka koncerta -18.00 Dannyjeve zvezde -19.30 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210111 (11. del amer. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zlata nota (glasbena oddaja) - 22.15 Klasična video glava (glasbena oddaja) - 23.05 Kruta pravica (ponov. filma) - 0.40 CMT PONEDELJEK, 1. V. SLOVENIJA 1 7.45-0.41 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.15 UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA, danska nadalj., 6/13 8.40 KORZIJSKI ŠKOF, Šved. nadalj., 3/4 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.50 TEDENSKI IZBOR MALI PRINC, risanka 10.20 ZNANJE ZA ZNAJE 10.45 DEANS, nizoz. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED 14.45 TEDENSKI IZBOR POVEČAVA 15.55 OBZORJE DUHA 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 OČIVIDEC, angl. dok. serija 14/14 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD., TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRIMA SEZONA, češka nadalj., 2/5 21.05 VEČER ŠANSONOV 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronesvs -14.50 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 14.55 Pomladni 3 x 3; 16.25 Poglej me! -17.10 Sova: Šogun (amer. na- dalj., 5/6) -18.40 Svetovni poslovni utrip (poslovna oddaja)-19.13 Risnka-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Dokumentarni film - 21.45 1939 (Šved. nadalj., 1/3) - 21.45 Studio City - 23.00 Izza odra KANALA 10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 414. dela) -11.05 Obalna straža (ponov.) -11.55 Študentska 1/4 (ponov.) -12.10 Žametne vrtnice (ponov.) -13.00 TV prodaja -13.15 CMT -16.00 TV prodaja -16.10 Zlata nota (ponov.) -16.40 Videoigralnica (ponov.) -17.10 Klasična video glava (ponov. glasbene oddaje) - 18.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (415. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (23. del španske humor, naniz.) - 20.30 Vreme -20.35 Beg skozi čas (amer. znanstv. fant. film) - 22.10 Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) - 22.25 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) - 23.15 TV prodjaja - 23.25 CMT TOREK, 2. V. SLOVENIJA 1 8.15 - 23.50 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 TEDENSKI IZBOR IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 4/13 9.10 NAJHUJŠI DAN V MOJEM ŽIVLJENJU, avstral. film 9.40 KORZIŠKI ŠKOF, Šved. nadalj, 4/4 10.25 TEDENSKI IZBOR MALI PRINC, risanka 10.55 POŠTARKA kanadski film 12.30 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponov. 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 4/26 17.40 PUSTNA MORA 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 TANGO ZA TRI, danska hum. serija, 4/5 21.05 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 SOVA NARAVNOST FANTASTIČNO, angl. naniz, 9/12 PRAVI EDDY ENGLISH, angl nadalj, 1/4 SLOVENIJA 2 Opomba: Hokej 15.55 do 18.30 10.30 Video strani -1030 Tedenski izbor: Hiša na morju (nem.-slov. film); Malo angleščine, prosim -12.55 Karaoke -13.55 Sova (ponov.): Murphy Brovvn (amer. naniz, 19/23); 14.20 Šogun (amer. nadalj, 6/6) -18.40 lz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Univerzitetni razlogi - 20.55 Roka rocka - 21.45 Collin (nem. drama, L del) - 23.20 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 415. dela amer. nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 23. dela šp. humor, naniz.) -11,35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -16.25 Beg skozi čas (ponov. filma) -18.00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (411. del amer. nadalj.) - 20.00 To trapasto življenje (4. del amer. nadalj.) - 20.50 Vreme - 20.55 Na vodnih poteh (dok. oddaja) - 21.55 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje) - 23.25 CMT SREDA, 3. V. SLOVENIJA 1 10.15-0.20 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.55 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 3/21 11.20 MITI, SKRIVNOSTI IN MISTIKA 12.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.30 NARAVA IN TEHNIKA 13.00 POROČILA 15.00 TEDENSKI IZBOR OPUS 16.00 1939, Šved. nadalj, 1/3 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIO LUWIGANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 1000 VRTNIC, nizoz. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 ŽARIŠČE 22.55 SOVA PRINC Z BEL-AIRA amer. naniz, 4/24 PRAVI EDDY ENGLISH, angl. nadalj, 2/4 SLOVENIJA 2 Opomba: Nogomet 20.05 do 22.00; Košarka 18.30 do 20.05 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.25 Zgodbe iz školjke -15.00 Tedenski izbor: Prima sezona (češka nadalj, 2/5); 16.55 Videošpon -16.40 Sova (ponov.): Naravnost fantastično (angl. naniz, 9/12); 17.10 Pravi Eddy English (angl. nadalj.,1/4) -18.00 Arhiv zemlje (amer. poljudnoznan. oddaja, 13/14) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.00 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 416. dela) -11.05 To trapastao življenje (ponov. 4. dela amer. nadalj.) -11.55 TV prodaja -12.10 CMT -15.20 TV prodaja -15.30 Male živali -16.30 Karma (ponov. oddaje o duhovitosti) -17.25 Računalniška kronika (ponov. dok. oddaje) -17.55 Album show (glasbena oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (417. del) - 20.00 Pariš (L del amer. naniz.) - 20.50 Vreme - 20.55 Zadeto (oddaja o akt. dogod.) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.40 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.55 Album show (ponov. glasbene oddaje) - 0.00 CMT ZA LJUBITELJE NARODNOZABAVNE GI-ASBE - Radio Posavje Studio Brežice je v petek, 21. aprila, v dvorani kulturnega doma Krško pripravil že tradicionalno zabavnoglasbeno prireditev “Z lojtrco pod okence ”, ki je tudi zaključek istoimenske lestvice tega radia. Poslušalci so celo leto pridno glasovali, v petek pa so lahko na dveh prireditvah, ob 17. in 20.30 uri, prisluhnili kar 13 ansamblom. Dntgo prireditev so lahko v neposrednem prenosu spremljali tudi poslušalci doma ob radijskih sprejemnikih. Tako so v dobrih dveh urah za razpoloženje poskrbeli: Brodniki (na sliki), Gorenjski muzikantje, ansambel Petra Finka, ansambel J ožeta Sredenška, ansambel Doreta Kogovška s pevcem Ivanom Hudnikom, Šaleški fantje, Slovenski kvintet, Fantje treh dolin, Štirje kovači, Ansambel Hervol, Slapovi z Jožetom Skubicem in ansambel Tonija Verderberja. Prireditev je povezoval Srečko Pavkovič, za dobro voljo sta poskrbela tudi Miro Klinc in Jože Galič, gosti večera pa so bili Alfi Nipič in njegovi muzikantje. (Foto: T. Gazvoda) BELOKRANJSKI OBIČAJI NA TELEVIZIJI - Mojca in Jani Lipičnik iz Novega mesta sta nedavno pričela na ljubljanskem Kanalu A pripravljati poučne oddaje z naslovom Kaličopkovizija. Mojca kot voditeljica oddaje in Jani, ki pooseblja lutko Kaličopka, sta že v drugi oddaji, ki bodo po odzivu sodeč odmevne, temeljito predstavila Belo krajino. Učenke in učenec z metliške, semiške in črnomaljske osnovne šole Loka so pisali pisanice in povedali marsikaj zanimivega o njihovem nastanku. S strokovno razlago se jim je pridmžila še etnologinja Andreja Brancelj Bednaršek, medtem ko so s pomočjo malih semiških folkloristov gledalci spoznali delček iz bogate belokranjske zakladnice ljudskih pesmi, plesov in otroških iger. Že v nedeljo, 30. aprila, bosta Mojca in Kaličopko na televiziji zopet predstavila metliške šolarje, in sicer ob njihovem dnevu šole. Na fotografiji: režiser Dušan Hren daje zadnje napotke pred snemanjem oddaje o pisanicah. (Foto: M.B.-J.) PETEK, 28.4. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12,30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z evergrceni - 22.00 Kviz SOBOTA, 29.4. 5.30 Dobrojutro-6.45 Kmetijski nasveti-8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi-15.00 Poročila in kmetijski nasveti -16.00 Godec v studiu - 17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Čestitke - 21.00 Super veselica: ansambel Miro Klinc v živo NEDELJA, 30.4. 8.00 Dobro jutro - 8.30 Kuharske mojstrovine Petra Bevca - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.05 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -16.00 Nagradni kviz -18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca, slovenska popevka z gostom - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 1.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice - 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna - 16.00 Sračje gnezdo -17.00 Aktualna oddaja -18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja -19.00 Rockovnik - 22.00 Ncw agc - 23.00 Koncert: Bob Dylan TOREK, 2.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Poročila - 18.15 Računalniške novice - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Rudolf Rome (Grosuplje) - 22.00 Glasba tropskih dežel - 23.00 Rockovski hiti in balade DOLENJSKE B =^V BELE KRAJINE STU io Ti * PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC,osmrtnice -12.15-13.00NZželje-13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZželje -13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15-17.00 Lestvica NZglasbc- 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje FORUM USTVARJALCEV KULTURE TOKRAT Z ROCK KONCERTOM -Nedavno ustanovljeni Forum ustvarjalcev kulture Brežice nadaljuje z aktivnostmi: t' petek, 21. aprila, so v telovadnici bivšega doma JLA v Brežicah pripravili rock koncert, kije 1. akcija glasbene sekcije, sicer pa že skupaj tretja. Skoraj 500 mladih so dodobra ogreli trije bandi: A je to, Polska malca in Kut gas.(Ves od vstopnine zbrani denar bo namenjen za nadaljnje delovanje Fontma.) Iz objektivnih razlogov je odpadel nastop skupine Demolition group, zato bodo poskušali p kratkem pripraviti še en koncert, na katerem se bodo predstavili tudi drugi bandi iz okolice, nufdtem ko so pripravljene sodelovati tudi druge skupine iz Slovenije. Zato obstajajo možnosti, da bo rockovska scena v Brežicah spet zaživela. - Vendar ne le glasbena, saj je Forum začel odmevati v širšem prostoru, tako šteje preko 300 članov, število se še povečuje, pristopne izjave pa prihajajo celo iz Ljubljane in Maribora. Tako je k članstvu stopil večji del igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, zato bo verjetno še pred poletjem ena od njihovih predstav tudi v Brežicah. (Foto: T. Gazt oda) & Lestvica narodnozabavne glasbe 9 studio ^ Studia D in Dolenjskega lista ______________________________ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Simonu Pozniču s Senovega. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (4) Pomembno je nekoga imeti rad - ANS. SLAPOVI 2 (I) Pa kaj potem - ANS. RUBIN 3 (3) Na zdravje vsi prijatelji - ANS. OBZORJE 4 (2) Spominska knjiga - ANS. LOJZETA SLAKA 5 (8) Svatovska - ANS. DORE KOGOVŠEK 6 (9) Pomladna podoknica - ANS. HENČEK 7 (5) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA 8 (7) Ne bom te prosil - ANS. BRODNIKI 9 (6) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH SEDEM 10 (-) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV Predlog za prihodnji teden: Pojdi z mano - ANS. TONIJA VERDERBER- KUPON ŠT. 17 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto k M pk r POLAR izdelovanje hladilnih naprav in opreme, projektiranje, montaža in servis, p.o. Ljubljana, Celovška 180-b Delavski svet podjetja »Polar«, izdelovanje hladilnih naprav in opreme, projektiranje, montaža in servis, p.o., Ljubljana, Celovška 180-b razpisuje dela in najoge direktorja podjetja Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z veljavno zakonodajo, izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo ali visoko izobrazbo strojne smeri — pasivno znanje dveh svetovnih jezikov — znanje o hladilnih napravah — da imajo dve do pet let izkušenj pri opravljanju ustreznih del — dokazilo o državljanstvu R Slovenije. Kandidati morajo ponudbe poslati v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. MNNMNNMNMMHHi Turistična agencija Kandijska 30 tei.: 068/321-115, 342-136 kiANA* POČITNICE 95 • Slovenija • Istra • Kvarner • Dalmacija UGODNO: IBIZA, MALLORCA, GRČIJA — letalo, en otrok do 12. leta brezplačno! Omejeno število mest. POHITITE! MALTA, PORTUGALSKA, TUNIZIJA, GRČIJA, ŠPANIJA... za prijave do 3. maja popusti tudi do 16%. Ne pozabite na prvomajske počitnice! ©©»m [ČTOspLft Občani za avto Podjetniki Ročnost Obr. mera do 1 leto R + 12%* R + 14% 1—2 leti R+14%* R + 16% 4 leta odR + 10%* R + 11% do 6 mes. R + 8,6%* — velja za stranke Krekove banke Im mm KREKOVA BANKA d.d. Krekova banka, d.d., Maribor ; PE Novo mesto, Prešernov trg 1, Novo mesto Delovni čas: od poned. do petka od 8. — 12. in 13. 15.305 Pooblaščeni prodajalec : M-KZ KRKA z. o. o. PE Agroservis Knafelčeva 2, Novo mesto TeL: 068 321-479,321-032 Vozila FSO TRUCK odlikuje : - izredna nosilnost v svojem razredu (925 kg) - kakovovosten CITROENOV diesei motor - zelo konkurenčna cena (dobite ga že za 1.365.000 SIT) L RAZLIČNE IZVEDBE IN NADGRADNJE ! Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto ZARJA stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5 • zbira interesente za najem poslovnih prostorov v stavbi Prešernov trg 8, Novo mesto Poslovni prostori so primerni za različne dejavnosti. Podrobnejše informacije dobijo interesenti na sedežu podjetja ali po telefonu (068) 323-171, (068) 322-970, (068) 23-928. PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Vsak dan ima svojo vrednost Zdravje nima cene. A dnevi, ki nam jih pobere bolniška, bodisi naša, ali zaradi nege otroka, so lahko presneto dragi. Če jih seveda ne zavarujemo. Zavarovanje dnevna odškodnina krije izgubo dela plače v času prejemanja nadomestila iz obveznega zavarovanja, ter dnevno odškodnino za bivanje Svojca pri otroku*, v bolnišnici ali zdravilišču. Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda. Do 30. aprila 1995 velja poseben promocijski popust 10 %. Zavarujemo bogastvo zdravja ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE *ki je na podlagi pravic iz obveznega zavarovanja poslan na zdravljenje TELEVIZIJA NOVO MESTO | ,vaš,. kanal s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. uri NACE VAM VOŠČI In ob 16. uri MED Pi glasbena oddaja RIJATEUI vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI DOLENJSKI LIST DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vte, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trpina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog V nedeljo, 30. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živi: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Vodnjak Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas ! od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanski'1 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gp od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova v> od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučnavas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, M11 od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Bas*1 od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, m od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja® od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, SnW od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja® : od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopice od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mosta • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostre | Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopos^ • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lip°' ™ Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Marke! V torek, 2. maja, bodo dežurne vse N« jeve prodajalne z živili. oaoišftgra AVTO HIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d** - prodaja vozil RENAULT - menjava "staro za novo" - odkup in prodaja rabljenih vozil Ob nakupu novega vozila RENAULT Clifl vam podarimo AVTORADIO z upravljanjem ob volanu. Prodaja vozil na leasing pod izredno ugodnim' pogoji_ in prodaja na kredit po obrestni msO od mjghflaljfi. Pustite se presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu ali nas pokličite na tel. 068/324-533. k) RAZVOJNI CENTER TIVOLI, d.o.o. Slandrova 10 61231 ČRNUČE iščemo in takoj zaposlimo: 1. 2 VODJA GRADBIŠČA 2. 2 DELOVODJA 3. VEČ KVALIFICIRANIH ZIDARJEV 4. VEČ KVALIFICIRANIH TESARJEV Pogoji: - pod!.: pod 2.: inž. gradbeništva ali gradbeni tehnik, str izpit, najmanj 2 leti delovnih izkušenj; j gradbeni tehnik ali delovodska šola, 2 e delovnih izkušenj; ,^ - pod 3. in 4.: kvalificiran zidar oz. tesar in vsaj 1 leto o izkušenj. ^ Zaposlitev je za nedoločen čas, s 3 (tri)-mesečnim poskusnim Delo je na naših gradbiščih v Republiki Sloveniji. jp Delavcu nudimo primerno in prijetno delovno okolje, dpb®r ^|i ni dohodek ter stanovanje v našem samskem domu v Cm u V upanju, da se boste odločili za sodelovanje, pričakujem^ prijave, najbolje pa je, da se oglasite osebno na naš nasl° ’ RC TIVOLI, d.o.o., Šlandrova 10, Črnuče,ali nas pokličitena fon (061) 161-17-03, 372-713, da se o vsem dogovorim^^ d.d. begro A Gradbeništvo, trgovina, inženiring Zadružna cesta 14, 68340 Črnomelj vam nudi UGODEN NAKUP STANOVANJ V ČRNOMLJ^ Lokacija: obstoječi stanovanjski blok na Grajski 3 in 5 v Črnomlju Velikost stanovanj: enosobna stanovanja velikosti 35 m2 dvosobna stanovanja velikosti 50 m2 Vseljivo: spomladi 1996 POTENCIALNI KUPCI. OGLASITE SE. DA VAS EVIDENTIRAM^ Informacije: telefon: (068) 52-255, 52-217, fax: (068) 51-670 18 DOLENJSKI LIST 0HY Ne le v rezervoar, tudi v prtljažnik! »»VMM Pomladanska priložnost za ugoden nakup na naših bencinskih črpalkah. • zeliščni bonboni RICOLA 25g - plačaš 3 dobiš 4 • čokoladna rezina LILA PAUSE - plačaš 2 dobiš 3 • 4 x 11 soka FRUCTA ORANGE - namesto 478,80 samo 399,00 SIT • družinski sladoled SANSON - namesto 500,00 samo 399,00 SIT • pivo UNION 0,51, 6 pločevink - namesto 663,40 samo 530,70 SIT • barvni film KODAK s 36 posnetki - razvijanje zastonj • SONČNA OČALA - pri vsakem nakupu darilo: majica ali kapa • tekočina za čiščenje avtomobilskih stekel BRISTELL - plačaš 2 dobiš 3 • motorna olja OMV LIOUID MOTOR MANAGMENT - plačaš 3 dobiš 4 Ponudba velja na vseh bencinskih črpalkah z oznakami OMV in ISTRABENZ do 16. maja 1995 ISTRABENZ Kako vložiti certifikat v VIZIJO Spoštovani zavarovanci TIHE //M Izjava: Pooblažčam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo pooblaščeno investicijsko družbo d.d.. Novo mesto. Novi trg 5 do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije pooblaščene investicijske družbe d.d.. Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje, tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo, Z vpisom v Vizijo, ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo, 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5,68000 Novo mesto: - izpolnjeno in podpisano pooblastilo, - certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti, IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: I I I I I I » DAN MESEC LETO SIT POOPSlMETNIKA certifikata ali enega od stabšev za mladoletnega otroka Iz Velikih Lašč NOVA OBČINA - Tudi Velike?-* šče so od novega leta novaobW j Županje Milan Tekavec, pred** občinskega sveta, ki šteje 12 fflfl01 pa je Peter Indihar. UREJENA KNJIŽNICA -Kf žnica v Velikih Laščah je v preui jenih in sodobnih prostorih, kipap stajajo že tesni. Tudi opremo1!?’ knjižnica novo. Njena matična p) niča pa je Knjižnica Prežihovega' ranča v Ljubljani. . KRPANOVE NOVICE - Vel* Lašče imajo svoje glasilo “Krpa110 ’ novice”, ki izhaja enkrat na me> Doslej so izhajale v okviru k . Zdaj pa nekateri mladi Pr® ..X naj bi se osamosvojile. Urejaj1" man Kastigar. PUSTNA VRAŽA - Kulnflffi lavec Andrej Perhaj je te dm P®;,£( naslednjo vražo s tega območju-^i na pustni torek pred svitom P° ™ J hišo in smeti stresete na sose® bo sosed vse leto nesrečen, J čni. Če smeti stresete na njivo, 0°' j na plevela.” M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS Knafelčeva 2, NOVO MESTO v sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV PE NOVO MESTO m objavi javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih OPEL CORSA 1,4i SWING letnik 1994 R-LAGUNA V 6 letnik 1994 SKODA FORMAN PLUS (PICK UP) letnik 1994 R 310 T VLEČNO VOZILO letnik 1985 PRIKLOP. VOZILO ČARGO 550 letnik 1993 TELEFONSKI APARATI 10 KOM IN TELEFAKSI 5 KOM PANASONIC V KOMPLETU (POŠ.) izkl. c. 800.000,00 Sit izkl. c. 2.500.000,00 sit izkl. c. 50.000,00 sit izkl. c. 900.000,00 sit izkl. c. 650.000,00 sit izkl. c. 100.000,00 sit Licitacija bo v nedeljo, 30. 4. 1995, ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVISA, KNAFELČEVA 2, NOVO MESTO. Ogled vozil je v petek, 28. 4. 1995,od 8. do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA ZA UPOKOJENCE IN NJIHOVE SVOJCE V NEREZINAH 1. Od 5. —15. junija 1995(prijave'zbira Počitniška skupnost Krško) 2. Od 15. — 25. junija 1995 (prijave zbira Društvo upokojencev Krško) 3. Od 5. — 15. septembra 1995 (prijave zbira Počitniška skupnost Krško) Avtohiša Berus servisno prodajni center Pooblaščena prodaja vozil Volkswagen in Audi Posebno ugodna ponudba: VOLKSVt/AGNOV TRANSPORTER KRPAN Z Transporter 1,9 TD motorjem in servo volanom nudi še — dvosedežno klop na sovoznikovi strani — visoko pregradno steno z oknom — zadnja krilna vrata z okni — notranjo oblogo sten tovornega prostora ZA 29.990 DEM GOLF RABBIT 1,4 V 44 KW bencinski motor s kvaliteto, ki jo zagotavlja * Volksvvagen ZA 21.990 DEM Možnost testnih voženj. Nižje cene vozil iz zaloge: Golf, Vento, Passat, Transporter Furgon in Audi Avtohiša Berus, d.o.o. Podbevškova 1, Novo mesto tel.: 068/25-098,fax: 068/25-641 J Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Podružnica Novo mesto objavlja javno prodajo osebnega vozila tipa RENAULT 5 TD, letnik 1990. Vozilo je poškodovano in se nahaja v Avtohiši Pionir v Ločni. Izklicna cena je 170.000,00 SIT. Prodaja bo v četrtek, 4.5.1995,ob 10. uri na parkirišču Avtohi-še Pionir v Ločni (Novo mesto). Pred pričetkom prodaje morajo kupci položiti 10-odstotno varščino na žiro račun št. 52100-609-63085 s pripisom »varščina«. Trgovsko podjetje »POSAVJE«, trgovina in gostinstvo, p.o. Brežice, Cesta prvih borcev 35, Brežice ORGANIZIRA JAVNO PRODAJO celotne hotelske opreme (kuhinjske, sobne in ostale gostinske opreme) zaradi prenehanja delovanja gostinske dejavnosti hotela »Turist« Brežice. Javna prodaja navedene celotne opreme bo v ponedeljek, 8 5.1995, ob 11. uri na dvorišču hotela »Turist« Brežice. Ogled opreme bo možen v samem hotelu, in sicer od 8. do 11. ure. Zaželjene predhodne ponudbe od objave v dnevnem časopisu in Radiu Brežice do dneva dejanske prodaje 8.5.1995 ob 11. uri. Izklicna cena za celotno opremo znaša 2.000.000,00 SIT. Prodaja posamične hotelske opreme pa bo po 10. maju, vsak dan od 8. — 14. ure. Za dodatne informacije o javni prodaji pokličite na telefon št 0608-61-164 ali 61-035! Vsi, ki jih prodaja zanima, morajo pri blagajni podjetja plačati kavcijo v višini 5% izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. ZAHVALA Ob izgubi naše KAROLINE CIGOJ iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi govornici in pevcem za zapete žalo-stinke. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Umrla je naša draga mama REZKA AVGUŠTIN z Gor. Sušic 21 Pokopali smo jo v petek, 21. aprila, na Blejski dobravi pri Jesenicah. Hvala vsem, ki ste počastili njen spomin. Žalujoči: otroci in vnuki T... , LASTNIKI GOZDOV, VH KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/Jelke, topole debeline od 8 cm naprej, tarnanje brez w ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. Zavod DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV Impoljca — SEVNICA ENOTA DOM UPOKOJENCEV BREŽICE objavlja po sklepu sveta doma z dne 22. 2.1995 JAVNO DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev , 1. KUHINJSKI UNIVERZALNI STROJ, tip KUS, leto izdelav* 1991, po izklicni ceni 220.000,00 SIT, 2. LUPILEC KROMPIRJA, tip LK, leto izdelave 1979, P°,z' klicni ceni 22.000,00 SIT, . 3. ODCEJALNA MIZA, tip OM 125, leto izdelave 1979» P izklicni ceni 12.000,00 SIT. Javna dražba osnovnih sredstev bo v PETEK 5. maja ob 10. uri v DOMU UPOKOJENCEV, BREŽICE, Prešernov* 13. Javna dražba bo po načinu: VIDENO — KUPLJENO. Promet' ni davek plača kupec. Ogled osnovnih sredstev je možen na dan prodaje med 9-1 Pred pričetkom prodaje morajo interesenti vplačati na b|a' gajni doma varščino v višini 10% izklicne cene. OSMRTNICA V 66. letu starosti je po dolgi bolezni umrl naš upokojeni sode'* ANTON SKUBIC iz Šolske ulice 8 ■ 0» Od pokojnika smo se poslovili v torek, 25. aprila,na pokopa‘ v Ločni. Ostal nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne Zdravil, P'°’ Novo mesto ZAHVALA je zapusti'* n*j ma. nrabau V 95. letu starosti nas draga mama, stara mama, pr: teta JOŽEFA ZAVRŠEK z Dol. Prekope 33 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in zr,a^js,e za podarjeno cvetje in sveče, pevcem in g. župniku ter vsem* jo spremili na zadnji poti v njen tihi dom. Žalujoči: vsi njeni Iz občine Velike Lašče KMALU JAVNA DELA - V maju - — ---------rTTnTTTr.T. bodo začeli na območju občine Ve- n vSSTSdTTdo 20. aprila so v like ,Lašče Z javnim' del' Za breZ' r«ijSolaraGrobeHiCMirilm1AC’ ^MELIORIRAJO DOLINO RA- J°n‘ja Milčinovič iz Drašičev jme' Š,CE' Brez Prehudih posegov bodo ^renaPonifcva. iz De. Gradišča- g® • Jožka, Metka riuan-ČL-r^;.. delno osušili močvirje na travnikih ob potoku Rašici od izvira do Ponikev, kjer potok ponikne. Z deli bodo začeli pri vasi Rašica. OBVEZNO ODVAŽANJE ODPADKOV - Občina Lašče pripravlja odlok o obveznem odlaganju in odvažanju odpadkov. Predvidoma jih bo odvažala ljubljanska Snaga. PARKIRATI NE ZNAJO - Na trgu med gostilno Kukelj, Levstikovim domom in bifejem je najprimernejši prostor za parkiranje sredi Lašč. Vendar šoferji parkirajo vozila le ob robu, središče trga pa je prazno. Klaro \a gi!ta^umP z Uršnih sel - sa^aiasžKas Golobi ZiJJgJgfmOTfcltomrta Suma'le^R?ŽiČ Sui.c^Slavka ss^ssssssa Roberta. , čestitam(>! ZAHVALA V naročju domačih si nas zapustila, čeprav vse enako si ljubila. Prehitro je prišel tisti čas, ko morala si ti od nas. V 85. letu starosti nas je tiho in mirno za vedno zapustila dobra in skrbna mama, stara mama, babica, prababica, sestra in teta ANA HOČEVAR iz Dobruške vasi 32 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnhdarovali vence, cvetje, sveče, sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi tovarni Revoz, o.d.e.9, Tovarni Krka-tozd Teh. servis in Skladišče, Tovarni Sava iz Kranja, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Romanu Čelesniku za ganljive besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste darovali denar namesto cvetja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu starosti zapustila naša mama, stara mama in tašča MARIJA OKOREN roj. Končina iz Drage pri Šentrupertu ?-nancem\;ZgUb' Se zahva*jujemo sorodnikom, prijateljem in s°žalie n’r,t S° .nam Potpagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili Pospremili ,ojm Podari|i toliko cvetja, darovali za sv. maše in jo kuplanu v* ,lvežn®!llu Počitku. Zahvaljujemo se g. župniku in g. v°rnikn č*.a,Vjen obred’ pevcem za zapete žalostinke, go-ožetu Ramovšu za lepi nagovor pri odprtem grobu. Hvala še enkrat vsem skupaj! Vsi njeni ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil nepozabni mož, oče, ded, brat in stric IVAN MESERKO-ŽAN Ljubljanska 4, Novo mesto Iskr nam v težkfh ['va*juje.mo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste s°žalje darnvlfnUt • stab ob strani, nam ustno in pisno izrazili Sedr. Tereziii v* cvetje, sveče in denar za sv. maše. Zahvaljujemo nesebičnn J Krc;se za zdravljenje in nego, Jožetu Bratkoviču za Opra,,i:_ pomoč, e. moštu T ann • ZAHVALA ■ Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zaprla si trudne oči. V 77. letu starosti je našla svoj mir naša draga mama, babica in prababica JUSTI STAREC iz Cirnika pri Mirni Lkr tai?0rn ineZahvaIjujetnosorodnikom, prijateljem,sosedom, vaš-j1°Jni darovii'1CCm-' k'ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, polu- Loma cYe.t-ie* sveče in za sv. maše. Posebna zahvala oseb-^lrna, StefVo b občanov Grosuplje, govorniku, RK, OŠ °Pravijen ..i/1 ,.re8°rčič Hvala pevcem, g. župniku za lepo ored in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi tvoji V SPOMIN Sonce prag domači tvoj obseva, žarek išče tvoj obraz, a že leto dni mineva, kar si ti zapustil nas. 30. aprila mineva leto dni, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ljubljeni ata, stari ata, pradedek, stric in tast ALOJZ ZUPANČIČ iz Goriške vasi 4, Mirna Peč Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame NEŽE ADLESIC Dragatuš 27 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, nam izrazili sožalje, pokojno spremili na zadnji poti in zasuli grob s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Črnomelj za humano oskrbo, pevkam za zapete žalostinke in g. župniku iz Dragatuša za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA ■ Delo, skrb, trpljenje — *** tvoje je bito življenje. sedaj ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, tast, stari oče in pradedek ALOJZ KUHAR borec Cankarjeve in 9. brigade Lokve 9, Črnomelj Najlepše se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in pokojniku darovali prelepo cvetje in sveče. Hvala kolektivu Iskre Črnomelj in Semič. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem iz Semiča, g. Jožetu Kapšu za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA i i Pomlad je na tvoj vrt prišla in čaka, da prideš ti, m sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni. V 57. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in stari ata PAVEL NAHTIGAL z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečepo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Roman z družino, bratje in sestra ZAHVALA Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete JULKE FEMC Muhaber 73, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, obema govornikoma za poslovilne besede in pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali,in vsakemu, ki se je poklonil njenemu spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ANA KOBE iz Želebeja 7 Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in prijateljem ter sodelavcem iz Novoteksa, Kometa in OŠ Metlika, IMP Elektromon-ter za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Hvala tudi osebju Doma počitka v Metliki za nego v zadnjih dneh življenja. Prisrčna hvala gospodoma župnikoma za prelep pogrebni obred in besede slovesa. Vsi njeni ZAHVALA Niste se poslovili, poljubov nam podelili, sami v bolnišnici ste preminili. V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama JUSTINA MLAKAR roj. Lekše iz Črešnjic 8 pri Velikem Trnu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in tako številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Hvala tudi podjetju Ko-stak za pomoč pri pogrebu, pevskemu zboru iz Brestanice za zapete žalostinke, sosedi ge. Orožnovi za nesebično pomoč ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni C-pn crpr^ir-Nrppn nnn^ 97 M lATl F1 Hl/Tl M TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST— PRODAM U /A\ U L~) UzJ L~i LfvJ W/A\f^Z^[J\jU[MI/A\ —RAZNO — službo dobi —službo išče — stanovanja — preklici — čestitke — ženitne ponudbe — ZAHVALE tedenski koledar Petek, 28. aprila - Ciril Sobota, 29. aprila - Robert Nedelja, 30. aprila - Katarina Ponedeljek, 1. maja - praznik dela Torek, 2. maja - Boris Sreda, 3. maja - Aleksander LUNINE MENE 29. aprila ob 19.36 - ml^j kino BREŽICE: 28. in 29.4. (ob 18. uri), 30.4. (ob 18. in 20. uri), 2.5. (ob 18.30 in 20.30) in 3.5. (ob 20.30) komedija Lahko se zgodi tudi vam. 28.in 29.4. (ob 20. uri) akcijski film Hitre hlače. ČRNOMELJ: 28.4. (ob 20. uri) ameriški ljubezenski film Vran. 29. in 30.4. (ob 20. uri) novozelandska drama Nekoč so bili bojevniki. 30.4. in 1.5. (ob 18. uri) ameriška risanka Levji kralj. 1. in 2.5. (ob 20. uri) ameriška komedija For-rest Gump. KOSTANJEVICA: 29.4. (ob 20. in 22. uri) tragedija Kraljica Margot. 30.4. (ob 20. in 22. uri) ameriška komedija Forrest Gump. KRŠKO: 28.4. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Ruby Cairo. 28.4. (ob 20. uri) in 30.4. (ob 18. uri) ameriška komedija Forrest Gump. METLIKA: 28.4. (ob 21. uri) novozelandska drama Nekoč so bili bojevniki. 29.4. ameriša komedija Forest Gump. 30.4. (ob 19. uri) ameriški ljubezenski film Vran. NOVO MESTO: Od 28.4. do 3.5. (ob 18.30) risani film 101. Dalmatinec. 28. in 29.4. (ob 20. in 22. uri) ter od 30.4. do 3.5. (ob 20. uri) drama Utemeljeni sum. ŠENTJERNEJ: 28.4. (ob 20. in 22. uri) akcijska komedija Maska. TREBNJE: 28. in 29.4. (ob 20. uri) ameriški film Šund. 30.4. (ob 19. uri) ameriški vestern Tombstone. • BARVA NOČI, erotična kriminalka (ColorofNight, 1994,121 minut, režija: Richard Rush) Predstavljajte si film, v katerem Bruce Willis igra intelektualca. Polomija. Tu igra psihiatra. Katastrofa, jasno. Willis je pač človek akcije in dober igralec komičnih vlog. V Barvi noči pa je omahljiv, krhek “shrink" (psihiater v žargonu, op. p.), ki ima pogostokrat preveč vlage v očeh. Takega človeka ni težko zlomiti, vendar: ali se boste potem še počutili vame v njegovih rokah? Brez stolpnic in Los Angelesa včasih res ne gre: v Umri pokončno je Willis pred teroristi obranil sloko hišo v LA., tu pa pred njegovimi očmi v 20-nadstropno globino skoči njegova pacientka, nakar se Willisše ves v stresu nemudoma preseli v Mesto angelov. Pa kaj je temu človeku, da misli da bo tam našel mir? Ne bo šlo, saj še kovčka ne razpaki-ra, ko je umorjen njegov gostitelj, japijevski psihiater. Willis prevzame njegovo terapevtsko skupino, v kateri je menda tudi morilec, v popoldnevih in v nočeh pa neutrudno seksa s skrivnostno Jane March. Ta prihaja in odhaja kot duh, in čeprav je Willisu čedalje bolj tudi srčno všeč, se niti najmanj ne potrudi, da bi zvedel, kdo in od kod se je vzela. Njune erotične seanse so poleg vsebinske površinskosti oz. domnevne psihološke globine drugi adut filma, dejansko pa so šolski primer tovrstne drugorazrednosti. Kljub razmeroma veliko golote niso ti prizori niti malo dražljivi. Punca je resda fizično precej simpatična, vseeno pa jo lahko definiramo kot seksi avšo. Sicer pa v teh potnih nočeh padajo nove žrtve, iz skupine seveda. Willis pošteka, da bo enkrat na vrsti tudi on, ukrepa pa kot jutranja megla, medlo. S primerom se ukvarja tudi hispano detektiv, ki s svojimi klišejskimi izjavami predstavlja eno najslabših vlog sicer klasične podobe primitivnega, zateženega in ciničnega policaja. Malo bolj zanimivi in resnični so le pacienti: ostareli možakar, ki ne more preboleti izgube družine, perfek-cionistični redoljub, sicer odvetnik, nikoli uspeli, od bogatega očka odvisni ciničen slikar, priletna pohotnica, ki s seksom pokončuje ostarele može, in Richie, zafrustrirani samomorilski adolescent. Končnega tvvista ne izdam, ker je to edini del scenarija, ki ga zgodba nepotunka še globlje v blato, kar pa je skoraj vseeno, saj filmu čisto blizu dna izdatno pomagajo nerodna kamera, okorna montaža in nekakšna vseskozi prisotna bledost, sivina že itak dolgočasnih kadrov. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, Agroizbira Kranj nudi ugodno rezervne dele za traktorje Ursus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vinkovič, Fiat Štore, Cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna in Topla, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite! Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Agroizbira Kranj, Slavko Prosen, Smledniška 17, * (064)324-802. 3202 PLUGA, tribrazdna. Min 12col,rotacijsko kosilnico 165, novo, zapakirano, v garanciji. in fižol prodam. * (068)40-005. 3748 TRAKTOR UNIVERZAL ali Štore, od 40 do 50 KM, kupim. Karel Vidmar, Stari Log 20, Kočevje, * (061)805-109. 3752 OBRAČALNIK za kosilnico BCS, lepo ohranjen, ugodno prodam. Alojz Skobe, Budganja vas 18, Žužemberk. 3760 ITALI. LIJANŠKO FREZO na gosenci s tremi priključki za oranje vinograda prodam.* (068)22-020. 3771 KOMBAJN ZMAJ 133 in mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. * (068)42- PREVOZNI molzni stroj National prodam. * 57-272. 3774 STAREJŠI TRAKTOR Univerzal 445 in prikolico nekiperico prodam. * 83-264. . 3786 MANJŠO PRIKOLICO domače izdelave ugodno prodam. * 82-7&7. 3801 TRAKTOR TORPEDO 45, letnik 1987, Aicher, ozkotirni, 28 KS, generalno obnovljen, prodam. * 50-110. 3803 MANJŠO dobro nakladalko kupim. * (0608)42-570. 3857 GUMI VOZ, krožne brane, dvobrazdni plug prodam in kupim samonakladalko, do 19 m3. * (0608)62-754. 3996 ŽELEZNI gumi voz, 16 col, prodam. (068)60-123. 3998 kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. * (061)218-595. 3240 VEČJO KOLIČINO rabljenih salonit-nih plošč kupim. Vide Terkaj, Herinja vas 5, Otočec. 3777 DOLENJSKI LIST r\ IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Tanja Gazvoda, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: oh četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letnolž.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGIAS1:1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana, j DOBRO OHRANJEN zapravljivček kupim. * 22-197. 3841 V BELI KRAJINI kupim smrekov gozd. * (068)59-075, po 20. uri. 3856 JEDILNI KROMPIR odkupujemo po 35 SIT/kg. « 65-680. 3909 JTOŽE1 motorna vozita PREVOZNO MLATILNICO s popolnim čiščenjem, žetveno napravo za BTC, pony kolo in gume za 126 P prodam. * 83-705. 3871 SAMONAKLADALKO, pajka, prevozni in stoječi hladilni bazen, trosilec hlevskega gnoja, rotacijsko koso in puhalnik prodam. * (0608)75-411 ali (0608)75-221. 3872 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133 prodam. * (068)40-742. 3888 TRAKTOR, pogon na 4 kolesa, in nakladalno prikolico kupim. * (064) 324-790. KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, in tračni obračalnik, 2 m, prodam. * (0608) 43-247. 3900 NOV trosilec hlevskega gnoja Sip in novo rotacijsko koso 165 Sip prodam. * (0608)62-620. 3903 TRAKTOR PASQUALI, 26 KM, dobro ohranjen, prodam. * 73-013. 3913 KROŽNE BRANE na 20 diskov, malo rabljene, prodam. * 81-028. 3928 TRAKTOR ŠTAJER s koso in jermenico prodam. * 60-137, zvečer. 3953 TRAKTOR UNIMOG, letnik 1952, in 2 sončna kolektorja IMP, nova, prodam. * 21-575. 3968 prodam. * (068)22-467, po 16. uri. 3820 ŠK--------------------------------- Z 128, letnik 1987, prodam, cena po dogovoru. * 23-709. ŽELEZNE ali kovinske umivalni- ke, starejše ali novejše umivalnike, kupim. »(068)41-121. 3944 R 4, letnik 1992, dobro ohranjen, prvi lastnik, garažiran, kupim. * 28-023. KUPIM FREZO LABIN, diesel, 14 KM, s prikolico, ohranjeno. * 068/23-585 (zvečer). KOMBI IMV 1900 BR, letnik 1988, generalno obnovljen, registriran do 11/95, ugodno prodam. * 3/1-250. 3741 R CLIO 1.2 RN, letnik 1993, 5 ero vrat, prodam. * 27-120. 3744 VISO, letnik 1986, prva rdeča barva, drugi lastnik, zelo ohranjeno, prodam. » 73-595. 3745 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. * (068)45-279. • 3746 GOLF D, letnik 1983, prodam. * 76-246. 3749 Z 101, letnik 1987, prodam. * 44-874. GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 3/96, rdeč, prodam. * 28-342. 3753 LADO SAMARO 1300, letnik 1993, kovinske barve, registrirano do 3/96, prodam. Ivan Baznik, Hrastje 2, Cerklje ob Krki. JUGO 45, letnik 1988, lepo ohranjen, prodafh ali menjam za mlajši letnik 55. * (0609)625-966, zvečer. 3758 126 P, letnik 1989,42.000 km, registriran do 1/96 in traktorsko prikolico domače izdelave, nosilnosti 4 t, prodam. » 87-589. PEUGEOT 405 GL, letnik 9/91, registriran do 2/96, bel, lepo ohranjen, prodam za 14.000 DEM. * (061)346-157 . 3765 DAIHATSU Charade TS, letnik 12/90, 80.000 km, prodam. * (068)47-555. 3770 TAM T 80, letnik 1984, prevoženih 74.000 km, prodam. Anon Sebanc, Čilpah 2, Trebelno. 3779 126 P, letnik 1987, registriran do 3/96, prodam. * (0608)80-290. 3781 JUGO KORAL 55, letnik 1988, bel, registriran do 2/96, prodam. Janez Kastelec, Dolž, Ravnica 16, Novo mesto. 3787 JUGO 45, letnik 3/91, prodam. * 73-451. 3790 JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, registriran do 3/96, prodam. * (068)52-246. 3791 R 5 CAMPUS D, letnik 1991, registriran do decembra, dodatna oprema, prodam za 10.700 DEM. * 26-396. 3792 DOBRO OHRANJEN motor APN 6, letnik 1986, prodam za 550 DEM. * 43-564. 3795 NISSAN SUNNY 1,6 SLX, 1. 1987, registriran do 9/95, prodam. * 068/45-312. 126 P, letnik 1988, registriran do 5/96, prva barva, dobro ohranjen, prodam ali menjam za dražje vozilo. * 26-863, popoldan. 3796 APN 6 ali APN 6 S, dobro ohranjen, kupim. * (068)45-202. 3802 BMW 316, letnik 7/87, črn, 90.000 km, stalno garažiran in servisiran, prodam. * (061)867-077. 3810 JUGO KORAL 45, letnik 10/89, prodam. * 341-049. 3814 FORD SIERA 2.0 iCL, letnik 1991, prodam. * 65-314, dopoldan, 341-024, popoldan. . 3815 MOTORNO KOLO BMW R 50 - 5, letnik 1970, odlično ohranjen, registriran, R 4 GTL, letnik 1988, rdeč, prevoženih 65.000 km, ugodno prodam. * (068)58-229 ali 58-516. 3879 R 5, letnik 2/90,65.000 km, rdeč, dodatno opremljen, ugodno prodam. * (0608) 57-794. 3887 VW HROŠČ 1303, letnik 1974, registri-ran do 8/95, prodam. * 21-738. 3893 LADO NIVO, prikolico, prevoženih 10.000 km, in obnovljenega Tička prodam. * 87-214. 3896 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 4/96, nikoli karamboliran. prevoženih 66.000 km, prodam za 3500 DEM. * (068)26-921. 3905 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. * (068)45-279. 3908 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. Alojz Lužar, Strelac 14, Šmarješke Toplice. 3910 LADO SAMARO, letnik 1988, registriran do 4/96, 47.000 km, prodam. * (068)24-519. 3912 JUGO 55, letnik 1989, in Kadett, letnik 1976, prodam. * 26-393. 3917 Z 101, letnik 1986, na novo registrirano, prodam. * 40-807. 3921 GOLF X TD, letnik 1984, rahlo poškodovan, registriran do 12/95, prodam. » (0609)622-268. 3923 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1991, 45.000 km, kovinsko modre barve, vsa oprema, prodam za 12.000 DEM. » (068)27-934. 3931 OPEL KADETT 1.3 LS limuzina, letnik 9/89, prodam za 12.500 DEM. * 51-765. 3932 GOLF JX D, letnik 1988, prva registracija 1989, lepo ohranjen, prodam. * (068)43-684. 3936 126 P, letnik 1987, registriran do 4/96, prodam za 1650 DEM. * (068)65-388, zvečer. 3938 OPEL KADETT, letnik 1976, registriran, lepo ohranjen, prodam. * (0608)87-010, od 8. do 16. ure, Vinko. 3942 JUGP 45, letnik 1989, prevoženih 69.000 km, rahlo karamboliran, prodam. * 26-143. 3943 R 5 CAMPUS, letnik 10/90, bel, 5V, za 8100 DEM in tomos avtomatic prodam. * (0608)88-146. 3946 AX CABAN, letnik 3/92, 48.000 km, prodam za 10.800 DEM. * 20-341. 3948 OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1993, sonč- na streha, ABS, prodam ali menjam. * (061)772-477 ali (061)772-955. 3954 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 5.4.1996, prodam za 4800 DEM. * 323-617. 3955 JUGO 55, starejši letnik, karamboliran, prodam. * 42-502. 3958 BMW 315, letnik 1982, zelo leopo ohra-prodam. * 51-343. 3961 njen, pri Z 101 Z 101, letnik 1989, ugodno prodam. * 24-343. 3963 MERCEDES 240 D, letnik 1979, ugodno prodam za 5000 DEM. * (068)26-472 ali (0609)614-250. 3964 126 PGL, letnik 1987, registriran za celo leto prodam. * (068)73-639. 3966 JUGO KORAL 45, letnik 9/89, in 126 P, letnik 1988, registriran do 3/96, prodam. * 24-670. 3969 FIAT 750, letnik 1986, registriran do 4/96, prodam. * 51-383. -3970 R 5 D, letnik 91, in R 4 GTL, letnik 1989, prodam. * (068)42-432. 3971 VISO SUPER E, letnik 1983, obnovlje-EM. ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, rdeče barve, registriran do 11/95, prevoženih 56.000 km, prodam. * (068)83-575. 3822 OPEL ASCONO, letnik 1974, karamboliran, prodam. Otočec nad Krko 8. 3827 Z 128, letnik 1988, dobro ohranjeno, prodam. * (0608)32-867, zvečer. 3830 Z 624 N s kasonom, cerado, letnik 1982, in R 5 GTS, letnik 1987, ugodno prodam. * (0609)612-443, Tisov. 3837 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam. Mirko Verbič, K Roku 89. 3838 FIČKA, letnik 1985, prodam po delih (akumulator, gume, prevleke, menjalnik). * (0608)33-219, popoldan. 3848 YAMAHO JOG, 50 ccm, bele barve, prodam. * 322-706, popoldan, Darja. GOLF CL, letnik 1991, sive kovinske barve, 5V, 5P, dodatna oprema, prodam. * (068)51-529. 3850 R 18, letnik 6/86, GTS oprema, 97.000 km, kovinske barve, garažiran, prodam. * (068)45-086, po 16. uri. 3853 GOLF JX D, letnik 1988, registriran do 2/96, bel, dobro ohranjen, prodam. * 73-372. 3854 R 9, letnik 1983, prodam. * 78-290. 3865 BMW 316, letnik 1985, z dodatno opremo prodam. * (068)27-570. 3874 GOLF JGL, letnik 1981, rdeč, prva barva, prvi lastnik, prevoženih 120.000 km, dobro ohranjen, prodam za 3300 DEM. * »(068)21-816. 3875 Z 101, letnik 1987, registrirano do 3/96, prodam. * 83-373. 3876 R 5 CAMPUS, letnik 1991, bel, 3V, registriran do 4/96, prodam. » (0608)65-369, po 15. uri. 3878 AX 1.1 TRS, letnik 89/8, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. Marjan Bobnar, Cesta brigad 10. * (068) 25-017. no, neregistrirano, prodam za 1500 DEN »(0608)80-231. 3972 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prvi lastnik, prodam. * (068)73-215. 3974 ZELO UGODNO prodam fiat cromo 2.0 i.e., letnik 1989, registriran do 9/95. * (068)65-068. 3975 OPEL OMEGO 2.0 i, model 1993, ABS, sončna streha, prodam za 19.800 DEM ali menjam. * (061)772-477 ali (061)772-955. OPEL OMEGA 2.0 i, letnik 1992, ABS, sončna streha, prodam za 19.500 DEM ali menjam. * (061)772-477 ali (061)772-955. 3984 HONDO acord 2.0 i, 16 V, kovinske barve, servisna knjiga, prodam za 18.500 DEM ali menjam. * (061)772-477 ali (061)772-955. 3985 PEUGEOT 605 TD, letnik 1992, vsa oprema, servisna knjiga, prodam za 27.500 DEM ali menjam. * (061)772-477 ali (061)772-955. 3986 JUGO 45, letnik 1990, prodam. Ucman, črmoUnjice. 3994 Z 850, letnik 1985, registriran do 3/96, bel, ohranjen, garažiran, prevoženih 58.000 km, prodam. * (068)68-003, Jože. 4001 126 P, letnik 1988,43.000 km, rdeče bar- . lepo ohranjen, prodam za 1800 DEM. Andrej Prah, Sela 4, Šentjernej. 4004 126 P, letnik 1986, zelo dobro ohranjen, garažiran, in rdeče vino, zelo kvalitetno, prodam po ugodni ceni. » (068)42-864. 4005 Z 750, letnik 1983, registrirano do 12/95, prodam. * (0608)33-235, zvečer. 4008 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 6/95, prodam za 1400 DEM. * (0608)75-405. 4011 R 18, letnik 1983, prodam. * 65-467. DOLENJSKI UST Vas četrtkov prijatelj Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:...................... .......... Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrte piščancev, enodnevnih in večjih. Valilni-a Senovo, Mio Gunjilac, * (0608)79-375. 3241 NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šent- m a i coj jernej, » 42-524. " * 3242 ŽALUZIJE, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. * (068)44-662. 3603 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, »(068)49-567. 3656 10 IN 8 TEDNOV stare rjave jarčke prodajamo vsak dan v Šmarjeti 15, * 73-058. 3754 PURANI, težki 3 kg, beli piščanci, težki 1.50 kg in rjave ncsnice so v prodaji vsak - ~ o -j— . ~ ..VU..1VV T y« v/v, c* j 1 f .1UIV dan. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, * 44-389. 3960 preklici Gabrje, Brusnice, prepovedujem svojemu bratu Francu Jeniču, Belokranjska c. 65, Gotna vas, Novo mesto, vsakršno prodajo moje lastnine, tako premičnin kot nepre- posest PARCELO nad Šmarieto pri No«®* stu. velikost 3960 m2, dostop z>' ,. ta prodam. Sonja Topler, Glavarj**^,! al LjUV CENTRU Črnomlja prodam 1 hišo z vrtom. » 51-528. v NA PUŠČAVI pri Mokronogu. : je vlsokopritlično hišo z vrtom L mirnem kraju, s telefonom, centralna) javo, možnost obrti. * (061) 37<-% da <06VJELENSKEM VRHU pri *•}*£; * V JbLLIN^KblVl VKnt * Jjjtt dam parcelo, primerno za vinogao i kend, 10 a. Voda na parceli. » prodam SINTHESYZERJA KORC DS «'" land U 20, s kovčkoma in stojalo • ^ dam. » 22-420, popoldan. . $*• 6 RABLJENA KOLESA prodajanj, vis Smole, * 341-952. Vs DVOJE VRAT za zidanico, dvoj.,, širine 130 in 160 cm, in posteljic0 J ^ ANDREJ KOLAR preklicujem mojstrsko spričevalo, izdano leta 1955 v Mariboru. 3839 DRAGO BABIČ, S.P., Kandijska 65, Novo mesto, odjavljam obrt s 21.7.1995. 3844 prodam. » 81-726. , TELICO SIMENTALKO, brejo* jjK ce, in gumi voz, 13 col, prodam- :"l 7^ 5 2 PRAŠIČA, težka okoli 100kg.P'°$ * 42-352. KOTNO sedežno garnituro v brem stanju prodam. * 65-412, po rv| ,j( 2 T hribovskega sena poceni prodam^-(068)47-414 ali (068)40-180. pjnSf CERTIFIKAT v vrednosti prodam * 87-193. , ... j«tp BELO obhajilno obleko, čevlje 1 83-79*- - ANTONIJA JENIČ, Ruparjev Dol 15, :dujem JOpKdAnL°NP^m/AT nem MB RAM, rabljen, prodam za 5«“ p „ (068144-846, po 15. uri, Damj«"^ PRAŠILČKEspanjina5sat0VP že Tcropšič, Gor. Kronovo 7, r ^ mičnin. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjala. _ 3858 Jože Tcropšič, Gor. FANTOVSKO obhajilno ** dl ANTON KOS, Rogovila 29, Mirna Peč. odjavljam pleskarsko obrt s 6. aprilom 1995. 3880 MIJO LOVRINOVIČ, Ragovska 12, Novo mesto, odjavljam prevozno obrt s 24. aprilom 1995. 3934 o^lnkoTrodn:mn-(0Ž8^.)fil » J* ** ra METRSKA DRVA, krožne a)| ostrešje, domače žganje in kobil y 3* 43-752. dog. pr MO^KE OBLEKE, eno_ bej°; “"ji jj m, poceni prodam * 2/-® ‘ jjjri UKOVA DRVA - metre m •> J?| PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, » (068)60-667! 2748 V OKOLICI Mokronoga prodam 1.92 ha travnika. * (068)49-650, zvečer. 3447 MANJŠO KMETIJO v Dol. Stari vasi 19, Škocjan, prodam. » (061)452-392. 3605 HIŠO in kmetijo blizu Mirne prodam ali dam v najem. » 44-823. 3737 PARCELO. 23 a, z malo vinograda prodam. Zoran, Ždinja vas 31. 3766 V ZAVRATCU pri Studencu prodam nji- vo, 23 a, travnik, 13 a, gozd, 76 a, primerno za vikend. Cena 11.700 DEM. * (061 )858-407. 3783 VEČJI PROSTOR za slikarsko - kipar-sko dejavnost najamem v Novem mestu ali bližnji okolici. * 28-303. 3789 NJIVO, 5.397 m2 in travnik, 12.393 m2, v k.o. Velika Loka prodam. Frančiška Perpar, Pokojnica 18, Šentvid pri Stični. 3793 GOZD, 2 ha, v Podlipi pri Ajdovcu prodam. Gašperič, Podlipa 17 pri Ajdovcu. 3832 VIKEND HIŠO na Dolenjskem v (Stari Bučki) prodam. * (064)222-538. 3835 VINOGRAD in zidanico v okolici Mirne, elektrika in voda, prodam. * (064)872-078. 3840 V SEMIŠKI GORI prodam vikend z vi- nogradom, voda, elektrika, telefon, asfalt. * 52-529. 3870 NJIVO, 16 a, v k.o. Bršljin, prodam. * 23-097. 3881 HIŠO na Šentjernejski ulici prodam. * 22-963. 3894 VINOGRAD, 9 a, v Hmeljčiču pri Mirni Peči prodam. * (068)40-766. 3920 ZAZIDLJIVO PARCELO in nekaj vinograda na lepi razgledni točki, dostop po asfaltni cesti, prodam. * (068)44-824. VINOGRAD, 6 a, z zidanico, v Šmavru pri Trebnjem, voda, elektrika in asfalt na parceli, ter traktor Zetor 4911,2500 delovnih ur, prodam. Franc Makše, Rdeči Kal 15, Dobrnič. 3935 VIKEND, 6x8 m, dvoetažni, s sadovnjakom, vinogradom, 360 trt in lastnim ribnikom, dimenzije 60 x 40 m, vse na čudoviti legi pod Lisco na Dolenjskem prodam. * (0601)81-834, med delavniki od 7. do 9. ure ali po 20. uri. 3939 125 cm, BUK kozolec prodam. * 23-535. koyeJ£ cij ULEŽAN hlevski gnoj in sm«‘ y jj rovce prodam. » 26-430. ^ VEČJO KOLIČINO gorskega* JJ S[ in druge košnje prodam. * zir* PEČ - kamin in manjšo P«50 f rt « 65-501. . m0M de DVA hrastova soda, 600 l,d°Bt $ njena, prodam. « 57-260. „ , ouHa j na, prooam. tk di-z.w- k starinski šivalni stroj ter staro p° • ^ ceni prodam. * 600 L dobrega (068)81-728. JOJOl-I Z.O. • -0 Uv MLADO KRAVO, že osemenjc u starega 12 tednov, in hlevski g°°J JJ )renc, Herinja vas 8, Otočec, »do 2 Gorenc, Herinja CERTIFIKAT v 8’ Otočc%00 ooo,9 CERTIFIKAT v vrednosti ‘n prodam za 50.000 SIT. » (O6O0J® f * DVE KRAVI, eno za zakol in‘n“ J* * dal^^R0A^0ndbrTjih*h^BP<' k( » (068) 40-226. VEČJE ŠTEVILO gajbic pr< > ugodni ceni. * 49-649 STROJ za izdelavo kompresor, 3001, prodam.1 £s,«(<$S| l tdj. GARAŽNA VRATA, *clh dimenzije 230 x 200, dobro ohranj , : dam. * (0601)61-686. hranj"3 Lr Kikinda, model 272, prodam- j\ u OTROŠKI VO dam. » 28-939. idamrn^. * dom » 65-140, Gril. \ h BARVNI TELEVIZOR b 73, z daljinskim upravljanem, r 21-701. DOLENJSKA BANKA Dolenjska banka obvešča komitente, da /c 26. app^ odprla bančno enoto v Škocjanu. Agencija Škocjan i>7,a v v Škocjanu št. 31 in posluje z naslednjim delovnim j vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12-l,rte od 13. do /4 ^ Ob sobotah agencija ne bo poslovala. a ! Agencija Škocjan opravlja naslednje vrste bančnih p°s občane in obrtnike: .. • izvrševanje plačilnega prometa za občane in obrti11 • vodenje tolarskih in deviznih računov občanov • opravljanje varčevalne dejavnosti • sklepanje tolarskih in deviznih depozitov • izdajanje plačilnih kartic - • opravljanje menjalniških poslov ter ostalih bančnih s Dolenjska banka vas pričakuje v novi agenciji v SkoVJ in vas vabi k sodelovanju. I brune, >stava. ■ffl Toplice. 80dnc ® 73-587, ŠmarjeSk, S®; 76-?50ATE PAZANE Ugodno prodam. Te ' 27-7S3E2DodŽH°HGooNITURO Prodam3^' ne«# do 20. ure. 383 z »"‘j UmrcovS0 SPALN'CO in hladilnik *£i? S?1 Pf0dam- ■ (0608)22-79 zav^mrzovalniu C)rz'L[>icu in hladilnik ; ^‘»1 i start- ^ 22-197 stare-^a» poceni prodam d @u.”.'srsril *"$! m ^ brCZ pr°‘ «0 "S0ODNI KOTEL TVT, 25 K "I tk ^b?cTz0rSoVvn?kMLADIČE§kotskl 3^ 793. dovnika, prodam. « (06* '“'IS 40|ORUZOv^uprodam ... k8, Poštah, ai :J.U Prodam. An. FRNO Komi o'rna Pcč' '» ® 57?39far°7letl" ,068)28°83aSkl nZli"E’ 500 '• Pro (°68)2R-I83 kl nZl'"8, 500 *■ Prc *SbRWi#&» Košnjo,, k«., .. Mft * 47-337 U .- '»Oi, po delih 3 Ste®“»S.S? V KOBILO ?.r5 Prodam Zlk“L,n.s i ; »2,^ 300 kg, p, 4 ->alir Ug0 ko5 V"Jur»«m pan i^f Lir«,, 'II v» DUgodLlŠKO OBLI I Pr(Sam »H VOLI KR*y? 23-674. '^il r^REKoV^0'2' m (0^)7^5(l ^3) p / So3«« SsSrl00 ! »»C« SŽE fcltdeVn.?d i.7:d°o82aSn» poic,na 5o‘a SfeS?*.« Prnav^infnO d° ' 3 ^ " | 5'52-190, od 8. do 16 ure. 3762 ŽELITE kaj izvedeti o svoji prihodnosti? Ste žalostni, obupani? Pišite na p.p. 22, Semič. 3768 PREVAJAM ali tipkam vse vrste besedil v ruščino iz slovenščine. * (0608)65-096. ČE KDO POGREŠA mladega psička, ki ima dlako kot volčjak, naj pokliče « (068)52-908. 3807 ŠIVAM KRILA, bluze, popravljam hlače in druge stvari. « 75-356. 3809 VARSTVO za 2 leti staro deklico v Šentjerneju ali okolici iščemo. « 81-836. 3812 FANTA, ki nima svojega doma, iščem. Šifra: »TAKOJ««. 3824 SEMINARSKE NALOGE in vse druge tekste pišem na računalnik hitro in poceni. « 22-671. 3825 MATEMATIKO za osnovno šolo inštruiram. « 25-683. 3834 FOTOGRAF CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Šentjernej, « 81-596. Telefon je izključen od 21. - 5.40 ure. Doma sem zjutraj in zvečer. 3846 ANGLEŠČINO za osnovno šolo in prvi letnik srednje šole inštruiram. « (0608)82-843. 3907 POSLOVNE PROSTORE na Glavnem trgu, v prvem nadstropju, 80 m2, poceni oddam. « 323-349. 3916 ANGLEŠČINO za srednjo in osnovno šolo inštruiram. « (068)341-747. 3933 ANGLEŠČINA ZA MATURO Konzultacije ob uporabi skrbno izbranih pripomočkov, posebej prirejenih za maturo nudi profesor. Šifra: »IZPIT«. 3937 GOSTINSKI LOKAL v Sevnici, v izmeri 48 m2 in terasa prodam. « (0608)42-608, od 20. do 21. ure. 3947 KNJIGOVODSKA DELA za obrtnike in mala podjetja opravljam. « 76-359. 3949 . MEGAROM-trgovina s PC CD ROMI, Sega, Nintengo, Game boy. Florjanov trg 3, Novo mesto. 3988 HORTING vam nudi strokovno pomoč pri ureditvi okrasnega vrta in košnji zelenic. « 24-433, zvečer. 3991 službo dobi NATAKARICO za strežbo v okrepčeval- nici zaposlimo. « 323-295. 3776 STAVBNEGA KLEPARJA in krovca oz. delavca za priučitev zaposlim. « (0609) 617-617. 3784 ZA STROJNO OMETAVANJE iščemo mlade in izkušene delavce. Dober zaslužek! «(0608)21-723. 3798 MLAJŠO OSEBO iz okolice Metlike za popoldansko delo v videoteki zaposlim. ® 59-244, zvečer. 3884 .NUDIMO vam dober zaslužek. « 24-577. 3889 V NOVEM MESTU iščemo mlajšo upo- kojenko za varstvo enoletnega dečka. « 51-215, od 18. do 21. ure. 3890 DEKLE do 30 let, z veseljem in izkušnjami dela za šankom takoj zaposlimo. Hrana in stanovanjc urejeno! ® (061)881-368. 3906 PIZZERIA SINFON.Y zaposli dekleta za strežbo in kuharico. « (068)22-485 ali (0609)622-268. 3922 V TREBNJEM zaposlim dva natakarja (- ice) in trgovko. « (068)44-824. 3926 DEKLE za delo v strežbi redno zaposlim. OD dober, hrana in stanovanje. «(068)52-530. 3930 PRIJETNA DEKLETA za delo za šankom iščemo ter kuharja in natakarja za delo v Trebnjem iščemo. Bradač, Novakova pot 5, Ljubljana - Šentvid. 3940 V BISTROJU ali v diskoteki v okolici Novega mesta zaposlimo dekle za strežbo. Resne ponudbe na ® (068)43-748, popoldan. 3950 HONORARNO ZAPOSLIMO zastopnike na terenu na že vpeljanih prodajnih mestih. Zaželjcna ustrezna izobrazba, provizija stimulativna! ® (068)44-604. 3951 DELO DOBI več zidarjev. Plačilo 600 SIT/ura. ® 24-577. 3978 ŠOFERJE za razvoz pic z lastnim prevozom iščemo. « 24-415 ali osebno v Halo alo na Drski. 3987 DELAVCA za delo v pekarni zaposlimo za nedoločen čas. Alboma, d.o.o., Grajski trg 14, Žužemberk,« 87-059ali 87-230, interna 15. 3992 GOSTIŠČE HRIBAR (Motel), Trebnje, zaposli natakarja(-ico) « 44-018 4010 REDNO ali pogodbeno zaposlimo natakarja- ico ali kuharico. « 83-188. 4014 stanovanja V NOVEM MESTU kupim stanovanjc ali garsonjero, 30 do 35 m2. Plačilo takoj! « 85-971. 3843 STANOVANJE v Novem mestu najamem. « 322-796. 3845 ENOSOBNO STANOVANJE v pritličju ali v prvem nastropju v Novem mestu kupim. Plačam z gotovino takoj! « 25-708. ' 3873 DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, na Smrečnikovi, centralna, telefon, vseljivo takoj, prodam. « (068)26-751. 3919 NOVO pritlično enosobno stanovanje, 37 m2, na Šlavka Gruma, prodam. « 73-459 ali 23-687. 3993 ženitne ponudbe SAMSKI KANT, 47 let, s službo želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: ••POMLAD«. 3852 KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, S.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Možnost plačila na obroke. Informacije na tel. (068) 52-492. v_____'_______________ ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. »(061)57-18-75. PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade ih ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945. ______J YURENA Šola tujih jezikov Tečaji ang., nem., franc., ital., za otroke in odrasle — tudi med počitnicami! Tečaji v Veliki Britaniji! Tel.: 068/341-434. MONTERJI! Zaposlimo 2 delavca z izkušnjami pri montaži spuščenih stropov in predelnih sten z mavčno-kartonskimi ploščami. KOPROS, d.o.o. Cirje 6, RAKA Tel.: 0608/75-494, 75-051. Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi najugodnejšo ponudbo umetnih gnojil, škropiv, semen in gradbenega materiala! Posebno ugodno: semenska koruza BC 318, 272 1 kg 369 SIT, PRIMEX-TRA 1.1951 liter, fasadni material Termoputz 825 SIT vreča in končni sloj 254 SIT m2 Tel.: 0608/75-410. TRGOVCI - POTROŠNIKI! Nudimo vam: potovalne torbe, nahrbtnike od 890 SIT, zavese 1 m po 480 SIT. Tel. 0609/619-795. HEGRAD in METLLING * izvajanje gradbenih del * izvajanje instalacij (vodovod, centr. kurjava) tel.: 068/322-046 NA SUHORJU pri METLIKI damo v najem trgovino z živili in mešanim blagom, 54m2 parkirnega prostora, dvosobno stanovanje z garažo! Informacije: PIBERNIK, tel.: 50-123 Vsa elektroinštalacijska dela (adaptacije, novogradnje) opravim kvalitetno in po ugodnih cenah. Nudim tudi veliko izbiro električnih omaric. (061)751-425. PROTIMADEŽNA, PROTIOLJNA, VODOODBOJNA ZAŠČITA Po štiriletnih izkušnjah vam za zaščito granita, marmorja, opečnih tlakovcev, keramike in drugih vpojnih materialov priporočamo naš izdelek: TILIA T49 PROTEKTOR iz izvedenke T49EB: mokri vtis, za nepoliran kamen in granit T49G: za polirane granite T49AG: za zaščito proti grafitom Prodaja v trgovinah: Granit: Novo mesto Mirnakomerc (MIKO): Brežice, Krško, Novo mesto, Sevnica Chemo: Novo mesto taBakrjra m« Trgovina s kmetijsko mehanizacijo TABAKUM, obrtna cona CIKAVA, Novo mesto, obvešča cenjene kupce, da ima na zalogi veliko izbiro • vrtnih rotacijskih kosilnic • nahrbtnih in ročnih kosilnic • kultivatorjev (BCS, MUTA, GOLDONI, LABIN PROG-RES) • celoten program proizvajalcev SIP, CREINA, TEHNOS-TROJ • sejalnice koruze OLT • široko paleto traktorjev. Obiščite ali pokličite nas in se o ponudbi sami prepričajte! Zahvaljujemo se vam za obisk in vam čestitamo za praznik. ZAHVALA Naša zlata mama si bila, s vojim zgledom si živeti nas učila, skromna in trpeča za vedno si odšla, naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila. V 74. letu starosti je za vedno odšla naša draga mama, tašča, babica in teta MARIJA ADLEŠIČ z Radoviče Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, še posebej družini Vovk, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter drago mamo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem podjetja Komet Metlika, Beti Metlika in Domu počitka Radovljica. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam za zapete žalostinke, govornici Ani Bajuk za ganljive besede pred domačo hišo in osebju Doma počitka Metlika. Vsem še enkrat najlepša hvala! Njeni najdražji, ki jim je posvetila vse svoje življenje r°j- Podržaj iz Novega mesta Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem,ki so nam ob težkem udarcu stali ob strani, se poklonili njenemu spominu, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Glucksu in njegovim sodelavcem, g Župniku za lepo opravljen obred, pevcem in kolektivu Tiskarne. Iskrena hvala vsem, kije niste zapustili med boleznijo, temveč jo hrabrili in ji vlivali življenjske moči v tihem upanju, da pozdravi pomlad. Žalujoči: vsi njeni Življenje celo si garata, sedaj ostale so sledi povsod vse za dom, družino dala, od dela tvojih pridnih rok. V 61. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA STANGELJ ZAHVALA po domače Grivčev' s Prelog 3 pri Rožnem Dolu Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence, cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi GD Rožni Dol, g. Smrekarju za poslovilne besede, pogrebnikoma, g. Kukarju za pogrebne storitve, pevskemu zboru za zapete žalostinke, Internemu oddelku novomeške bolnišnice, šoli SŠGT Novo mesto, šoli SŠ Črnomelj, g. župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ne morem, ne morem iz groba, da sežem vam v tople dlani, ne morem, nad mano je krsta lesena, le lučka ljubezni naj večno gori. V 46. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet STANISLAV KAPS Pomlad na vrl vajin je prišla in čaka, da prideta, in sedla je na rodna tla in joka, ker se ne vrneta... Minilo bo leto dni, odkar sta nas nenadoma zapustila naša draga mami in ati MARIJA IN FRANC TRAMTE Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni V SPOMIN ZAHVALA Nepričakovano nas je v 82. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded, brat, stric, tast in svak IVAN BORIS PLANTAN / , ravnatelj osnovne šole v pokoju iz Vavte vasi Z globoko žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem ter vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, izrazili sožalje, darovali mnogo lepega cvetja in sveč ter našega dragega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo govornikom g. Jakliču, ki se je poslovil v imenu nekdanjih očetovih pevcev in ZB, predstojniku Zavoda za šolstvo g. prof. Škufci, sosedi ge. Novinčevi ter ravnatelju osnovne šole Vavta vas g. prof. Starcu. Hvala tudi otroškemu pevskemu zboru osnovne šole Vavta vas, moškemu pevskemu zboru iz Šmihela ter g. Brcarju za zaigrano Tišino, vsemu zdravstvenemu osebju za hitro porrfoč in nego v času pokojnikove kratke bolezni. Imeli smo ga radi in v naših srcih bo ostal za vedno. Žalujoči: žena Tonica, sin Boris, hčerki Vida in Nevenka z družinami ter ostalo sorodstvo poitiet kqa kdna Letališče v Prečni naj bi asfaltirali Franjo Jacovič o' ■■ Na gradbišču novega črnomaljskega poslovno-trgovskega centra je kol v mravljišču. Skupino Begradovih zidarjev vodi visokokvalificirani zidar Franjo Jacovič, ki mu ne pridejo več do živega ne aprilske muhe, ne mraz, ne sneg, ne dež, ne veter, ne vročina. Le nasmehne se: “Eno dobro lastnost pa le ima naše delo: vedno smo na čistem zraku." Franjo je zvest Begradu že 26 let. Tu je bila njegova prva in upa, da bo tudi zadnja zaposlitev. V Črnomelj je prišel iz Pri-lišča onkraj Kolpe po končani osnovni šoli, se v podjetju izučil poklica ier si v mestu ob Lahinji spletel družinsko gnezdo. V teh letih je bilo v gradbeništvu, ki ga nikoli niso ujčkali in ki tudi danes nima v družbi mesta, kot mu gre, veliko vzponov in padcev. A Franjo ni nikoli pomislil, da bi si poiskal drugo delo. "Vztrajal sem pri tem, kar znam delati. Tudi ko je bilo najtežje, sem pomislil, da bo nekoč le boljše. Prav to, da smo se morali vedno boriti za vsako delo, da smo bili navajeni potrpeti, nas je v gradbeništvu utrdilo, da smo lažje prebrodili krize, ki so bile v zadnjih letih ob južni meji še bolj očitne kot drugod po Sloveniji, "pravi iz izkušenj Jacovič. In če se v prvem hipu zdi, kot da je pri Begradovih zidarjih “podplat koža čez in čez postala ", kot se je izrazil naš veliki pesnik, da so jih torej nekdanji problemi v gradbeništvu odtujili, da se je vsak zaprl v nekakšno lupino, v kateri ždi in čaka, kaj bo z njim, so takšne misli kaj hitro razblinijo ob Franjevih besedah, iz katerih veje optimizem. “Vgradbeništvu smo zaradi narave dela bolj podvrženi boleznim, marsikdaj tudi nesrečam, a zadovoljen sem, ker v našem podjetju ni trdega kapitalizma, ki vlada že marsikje v Sloveniji. Med nami so dobri medčloveški odnosi. Solidarnost nam ni tuja, in če ima kdo težave, mu poskušamo pomagati, ne pa sega znebiti po najkrajši poti. Ker smo kolektiv z le 250 zaposlenimi, se med seboj dobro poznamo, zato nihče ne more dolgo skrivati pred drugimi težav. A tudi tistega, ki bi poskušal priti do neupravičenih privilegijev, bi hitro spregle- dali. Dobro vemo, da je uspeh pri li med- delu večji, če vladajo topli medčloveški odnosi, "pravi Jacovič. Zaupanje pa ne velja le med 'i do delavci, temveč tudi do vodstva podjetja. Franjo zatrjuje, da je še kako pomembno, če vedo, da hoče vodstvo podjetju le dobro, ne pa da išče zgolj koristi zase. Zaupanje je pomemben kamenček v mozaiku i uspeha podjetja, saj je povsem drugače delati z dobro voljo kot pa z občutkom; da želi nekdo le izkoriščati. “Vem, da je danes pač takšno življenje, da je potrebno garati, kjer koli človek dela. Toda mar ni uspeh večji, če delo opravlja z dobro voljo?" se sprašuje Franjo. Najbrž je tudi ta dobra volja pripomogla k temu, da je Begrad danes eno najuspešnejših črnomaljskih podjetij, ki se je v Beli krajini tudi prvo olastninilo. Jacoviču se zdi, da so s tem delavci izboljšali odnos do dela. Prijeten je občutek, da je vsaj aj njihovega, pa četudi je od vsakega posebej le majhen košček. A vsi skupaj so večinski lastniki podjetja in sami svoji gospodarji. “Da bomo še naprej ' tori gospi dobri gospodarji, so bomo pa menda že potrudili. Sicer pa smo to dokazali tudi že doslej, "pravi kot član Begradove družine v svojem in v imenu sodelavcev Franjo Jacovič. MIRJAM BEZEK-JAKŠE ■■■MnBmHHMmnnnaHnaBBmaMBHHi Pogovor o novomeškem aerodromu - Poslovni leti? DOLENJSKE TOPLICE - Tu so se v petek v navzočnosti državnega poslanca Rafaela Kužnika sestali župan novomeške občine Franci Koncilija ter predstavniki nekaterih podjetij, turistične zveze in ljudje, ki se na Dolenjskem ukvarjajo z letalstvom. Pogovarjali so se o predvideni posodobitvi letališča v Prečni, pri čemer je župan napovedal kot zelo verjetno, da bo letališče v Prečni mogoče že jeseni asfaltirano. Posodobljeno letališče bi lahko sprejemalo letala z do 40 sedeži. Za asfaltiranje glavne piste in dostopnih stez bi potrebovali 2 do 3 milijone mark in tretjino tega zneska bi dalo slovensko obrambno ministrstvo, kot je o finančnem sodelovanju vojske dejal državni poslanec. Predvideno gradnjo letališča so poleg župana in Aerokluba Novo mesto od navzočih podprli tudi predstavniki Krke, Bra-maca in turistične zveze, medtem ko je Revozov zastopnik izjavil, da to podjetje potrebuje predvsem sodobno avtomobilsko cesto do Novega mesta. V pogovoru o prečenskem letališču so iskali tudi možne uporabnike tega objekta, ki ne bi imel položaja mednarodnega letališča. Medtem ko so nekateri izrazili prepričanje, da bi v Prečni pristajala tudi letala poslovnežev in manjša tovorna letala, so drugi menili, da bo ta aerodrom privlačen predvsem za turiste in za športno letenje. Kako množično ga bodo uporabljali, je odvisno tudi od režima, od katerega bodo odvisni leti v Prečno, so menili v pogovoru. Če bodo morala letala, namenjena sem, pristajati zaradi carinskih formalnosti predhodno na Brniku ali v Mariboru, se bo zaradi tega vftrjetno zmanjšalo število pristankov na prečenskem letališču. L.M. TRIO NOVINAV IVANČNI GORICI IVANČNA GORICA - Družinski trio Novina bo v soboto, 29. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu v Ivančni Gorici priredil samostojen dobrodelni koncert z naslovom “Samo življenje za druge je vredno življenja”. Zbrani denar bo namenjen malim bolnikom. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Poštni delavci pod diktaturo - Steklina na dvorišču, psi po vasi - Urar ne piše računov-Telefoni v Krški vasi šele poleti, v Gradcu pa še ne ve - Prijazni policisti Eden od naših bralcev iz okolice Krškega je Pošto Slovenije obdolžil diktature. Z njim se menda strinja še veliko poštnih delavcev po Sloveniji, ki 15. aprila niso dobili plače na svojo (v tem primeru na Dolenjsko) banko, temveč je podjetje preusmerilo vsa nakazila na Poštno banko Maribor. Delavci so tako izgubili ugodnosti pri dosedanji banki in bodo morali na hitro vrniti kredite. Več o tem v eni od naslednjih številk. Na oni strani telefona je bilo ta večer tudi pet ogorčenih krajanov in faranov iz Žužemberka. “Pred kratkim je mlinarjev pes, privezan na verigo zadavil steklo lisico. Ta je zdadj v karanteni, vendar pa se po Žužemberku sprehaja čedalje več drugih psov, majhnih in velikih. Pasjih ugrizov je vse več, otroci se bojijo iti v šolo, dva velika siva psa pa puščata iztrebke po pokopališču. Zanima nas, kje je veterinarska služba in človek, ki je zadolžen za lov psov. Klicatelj je še zagrozil: “Lastnike psov večinoma ftoznamo. Če v tednu dni po objavi v DL ne bo rezultatov, bomo dali v javnost imena.” Bralka iz Kočevskih Poljan pri Dolenjskih Toplicah ugotavlja, da na dveh grobovih na pokopališču izgi- njajo rože. “Naj mrtvim pustijo vsaj rože!” Njena soseda iz Dolenjskih Toplic ima slabe izkušnje z urarjem Kosom iz Novega mesta, ki ji je popravljal uro, nato pa le-ta ni več tesnila. Urar ji je dejal, da ni nobena ura za v vodo. V manj kot mesecu dni se je ura spet pokvarila, zato jo je nesla nazaj, ura pa sc je spet ustavila, še preden je prišla domov. “Moti me, da ima napisan delovni čas, a ga je treba po pol ure čakati, zanima pa me tudi, kje je davčna inšpekcija, saj urar Kos ne izstavlja računov,” je še povedala in pohvalila urarstvo Novak pri Kandij-skem mostu. Anton Baznik iz Krške vasi ima trgovino Rast, nima pa še telefona, čeprav gaje že plačal in dobil s pogodbo zagotovilo, da bo do 31. 12. 1994 telefon zazvonil. Roman Gabrijel, vodja službe za investicije pri novomeški enoti Telekoma Slovenije, je pojasnil: “Investicija v Krški vasi se je začela z zamudo zaradi zapoznelih soglasij za izvajanje. Tudi vlogo za sredstva smo na Agencijo za plačilni promet dali že novembra, a dobili odobreno šele pred nekaj dnevi. Računamo, da bo v začetku junija tehnični prevzem, nato pa bomo začeli priključevati telefone, za katere Poklicali so tudi iz Gradca v Beli krajini, češ da pri njih s telefoni ni najbolje. Odgovor službe za investicije pri Telekomu ni razveseljiv: “Za naložbe v odpravo največjih pomanjkljivosti na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine bi letos potrebovali 1.800 milijonov tolarjev, vendar so nam na upravi Telekoma v Ljubljani potrdili za polovico manj denarja. Po novih usmeritvah gradimo le še dobičkonosne naložbe, za zdaj pa ni nobenega vira sredstev, s katerim bi sofinancirali naložbe v manj dobičkonosna področja.” Breda Benkič iz Šmaijeških Toplic je ta dan povzročila prometno nesrečo (soudeleženec je bil tuji državljan)) in poklicala policijo. “Dva mlada policista sta bila zelo fer na kraju nesreče, bila sta mi v pomoč, čeprav sem bila jaz kriva. Tudi na policijski postaji so mi vse lepo razložili in mi pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, za kar se vsem lepo zahvaljujem.” B. D. G. Halo, tukaj DOLENJSKI UST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če voskaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo srno vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. 99 LET MARIJE URBANČIČ IZ POUAN - Od torka, 25. aprila, je Marija Urbančič (levo) vsak dan bližje svoji stoletnici, ki jo bo, kol kaže, tudi dočakala. Pred dnevije prišla iz bolnišnice in pohvalila sc je, da so dobro poskrbeli zanjo. V domači hiši v Poljanah pri Žužemberku zanjo sedaj skrbi 70-letna hčerka Marija, ki je skupaj z bratom edino, kar je ostalo od petih Marijinih otrok. Najbolj pogreša moža Miho, ki je umri že pred 14 leti. “Veliko je bilo treba delati, mesa sem malo pojedla. Bolj navadna hrana me drži pokonci. Revščino smo tolkli vsa ta leta", pove ta čas najstarejša prebivalka v šmihelski fari. (Foto: J. Pavlin) GOBARJI SVARIJO DOLENJA VAS - Tukaj je bila 19. redna letna skupščina Zveze gobarskih društev Slovenije, hkrati pa so praznovali 20-letnico GD Ribnica. Zbralo seje 70 delegatov iz 21 družin. Obravnavali so delo v minulem letu in se predvsem dotaknili nalog, ki jih bo imela Zveza v zvezi s spremenjeno zakonodajo na področju varovanja teh gozdnih sadežev. Skupščina je dala pobudo za popolno prepoved izvoza svežih gob. Lani so iz države izvozili 1.230 ton gob, pri tem pa je bila storjena velika gospodarska škoda. Ugotovili so, da bi gobe lahko pridelali doma, delo bi dobilo nekaj sto ljudi, gobe pa bi bile tudi slovenska blagovna znamka. Ivan Križaj, predsednik zveze, je povedal, da bodo svoja stališča uresničili preko ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Ob tej priložnosti je Gobarska družina Ribnica podelila priznanja za sodelovanje GD Cerknica, Sežana in Koper. IGRAJ KOLCE - ZKO Črnomelj je pretekli teden v Vinici pripravila folklornih skupin Bele krajine. Prireditev, ki so jo poimenovali bila že dvanajstič zapored, je potrdila, da belokranjsko ljudsko izročilo še [ g I / / . SSgd dejavnost pri ZKO Slovenije Meto Benčina so mentorji odločili, da W ^ ni povsem raziskano, saj vsako leto učenci s pomočjo mentorjev novega, izvirnega, zanimivega. Na posvetu s strokovno svetovalko za # republiški reviji otroških folklornih skupin v Laškem zastopali Belo krajino sMft Dt&l LOVSKA SREČA SE MU JE NASMEHNILA ftlBNICA - Mirku Fegicu, dolgoletnem članu ribniške zelene bratovščine, se je pred ve-likonočjo nasmehnila lovska sreča. Na mrhovišču v Veliki gori jeuplcnil okrog 180 kilogramov težkega medveda. Prve ocene lovcev so bile, da bo trofeja dobila visoko oceno. Sicer je takšnih in podobnih kosmatincev v ribniških in kočevskih godzovih še veliko. Lovci so povedali, da je bil s tem strelom v družini izpolnjen plan za letos. Ker medvedje večkrat domačinom zbujajo strah, saj jih “obiskujejo” kar na poljih in vaseh ob gozdu, bi lahko v plan odstrela brez škode uvrstili še kakšnega “kralja” živali v ribniško-kočevskih goz- d0V'h' M. G. iz Semiča pod vodstvom Marije Gregorič in iz Metlike z mentorico Pet*0 ^ ^ Vinici so nastopile še otroške folklorne skupine OŠ Loka (mentorica ^ Mrzljak), Vinica (Marija Starešinič), podružnice Adlešiči (Tončka Star®1^ dve skupini z OŠ Mirana Jarca. Prvo vodi Milka Kocjan, dmgo pa Nada , (slednja na fotografiji). Uspešno se je predstavila tudi otroška folklorna s osnovne šole s prilagojenim programom Dragotin Kette in Novega mesta p00 stvom Tatjane Rožič. (Foto: M.B.-J.) Kdaj tudi uradno priznani Združenje bioenergetikov Slovenije si prizadevaj legalizacijo poklica bioterapevta - Izkaznica doja® OTOČEC - V soboto, 22. aprila, so se na Otočcu srečali slovenski bioenergetiki na redni letni skupščini Združenja bioenergetikov Slovenije. Združenje šteje 77 rednih in izrednih članov in deluje že drugo leto. V lem času seje, kot je bilo mogoče razbrati iz poročila predsednika Milenka Koša, oblikoval program, ki ga v Združenju želijo uresničiti, glavna naloga pa je postaviti bioenergetiko na mesto, ki ji pripada. Predvsem gre za uveljavitev bioe- .3l< h/ tivnega načina zdravljenja ne zdravstvenih težav ter za leg311 nergetike kot učinkovitega •*'J bioenergetske terapevtike 4-— • - -*) W, Redka želva v Beli krajini stojnega poklica. Za dosego ju bodo potrebni dogovori * ^ strstvom za zdravje in pasev pori bioenergetikov, da slZ .aCij podprto medicinsko dokufflCjj svojega dela in s kritičnim |" J njem uspehov pridobe zaupanj ^ ne medicinske stroke. Prav f uradna in alternativna medi SUp bosta mogli hoditi po povsem u\ |n s poteh, saj raziskave kažejo, <*^ £ai i vje 7 odst. ljudi v Sloveniji poslej stig ternativnih oblik zdravljenj ing imajo bioenergetiki in drugi * J nav Akcija iskanja ogrožene želve močvirske sklednice ■ Opažena v Beli krajini in tudi ob Krki tivci precej močno podporo J * sen Žal ravnanje nekaterih ^'°e. Ji Poi kov, ki niso niti člani Združenj p0s >n P „ NOVO MESTO - Ena od akcij v evropskem letu narave, ki jo je oziroma jo še bo spodbudil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD), je iskanje želve močvirske sklednice v Beli krajini. Ta želva je v Sloveniji po merilih Svetovne zveze za varstvo narave uvrščena med prizadete vrste, kar pomeni, da je v nevarnosti, da izumre, če se bo nadaljevalo uničevanje vodnih biotopov z regulacijami in onesnaževanjem. Močvirska sklednica je v Sloveniji slabo poznana, zato pa toliko bolj ogrožena. Doslej je znana na Ljubljanskem barju, v Beli krajini pa sojo videli ob Jelševniščici in v kalih pri vaseh Hrast pri Vinici in Mala Lahinja. To plaho žival je v naravi zelo težko izslediti in opazovati, zato so k opazovanju pritegnili predvsem učence in dijake, ki že in bodo še sistematično opazovali čim več odsekov tekočih voda in vaške kale v Beli krajini. Te želve so dolge od 25 do 30 cm, skoraj črn ovalni hrbtni ščit je posut z drobnimi rumenimi pegami; tudi glava in drugi vidni deli telesa imajo rumene pege na temnejši podlagi. Mladiči so povsem okrogli in temne barve. Močvirska sklednica je aktivna od konca marca do oktobra, ko se zarine v blatno dno, kjer prezimi. Živi tudi do 120 let. “Intenzivna akcija opazovanja močvirske sklednice v Beli krajini se je začela aprila in bo trajala še cel maj,” pravi Andrej Hudoklin iz ZVNKD, ki skupaj z Miro Ivanovič in ob sodelovanju dr. Narcisa Mršiča iz Biološkega inštituta vodi to akcijo. “Dobili smo že kar precej informacij in po teh bi lahko sodili, daje ta želva v Beli krajini bolj razširjena, kot smo si mislili; predpostavljamo, da so njen življenjski prostor vsi belokranjski vodotoki.” Poleg lega so dobili podatke, da so jo opazili tudi ob Krki, in sicer pri Cerkljah in pri Soteski. Na ZVNKD so zainteresdirani za kakršen koli podatek v zvezi z opažanjem te želve in prosijo sporočil na telefon 068 322 019. A. B. ne drže moralnih norm > f ^ teč, kodeksa Združenja, sprožaj^ $ clQv lemike in seje nepotreben su ^ me no razsodišče, ki ga imajo P^t ženju teh primerov ni obra,. ker pač m šlo za člane z- ,,.:var pa bo Združenje v bodoče ^ ^ primere zlorab bioenergeb šega kršenja kodeksa s Pre flot nae 250 Por nosti. Ljudje, ki sojih samo^%‘ nergetiki opeharili, žal prl f a jjfi ne morejo iskati zadoščenja, ^ ženjc priporoča, da se Jl' rjv-pričajo, ali ima bioenergetik^^! , ______________ . rent iščejo pomoč, člansko ff To je za zdaj edini pisni dok"* ^#1 za preverjenega hioterapcV Variti že samo članstvo nalaga P zv; NUI11U U.1I1MVU * * ravnanje ter tudi odgovorn j ANEkdoTE iN pRiqodE zApisAl Jože DuIar Odisejada neke pletenke Etnolog dr. Niko Zupanič je po zadnji vojni v Posavju raziskoval pot in usodo kmečke vojske v velikem slovensko-hrvaškem kmečkem upom leta 1573. Na tej poti je nekje tudi kupil petlitrsko pletenko dobrega bizeljčana, ki ga je nameraval pritovoriti v belokranjski Podzemelj. Naprosil je nekega kmeta, naj mu vino prinese v Brežice v gostilno, kjer je prenočeval. Odtod je potem Županič vino odnesel v Posavski muzej, ker se jebal, da nebi v gostilni kdo pošarilpo steklenici. Čez dan ali dva je dobil fanta, ki mu je vino odnesel iz muzeja na brežiško železniško postajo. Ko se je Županič pripeljal v Ljubljano, je shranil pletenko v železniški garderobi, naslednji dan pa je ponjo poslal slugo z univerze. Ta jo je potem odnesel v Županičevo stanovanje v Gradišču. Čez nekaj dni je Zupanič nameraval odpotovati v Belo krajino in mu je zato sluga moral znova odnesti pletenko na vlak. Ko se je potem po dobrih treh urah vožnje vlak ustavil na postaji Gradac-Podzemelj, je Zupanič hitro pograbil aktovko, plašč in klobuk, nato pa zavil v bližnjo Potočnikovo gostilno na kozarec vina. Spil je že svoja dva deci, ko se je nenadno spomnil, da je na vlaku pozabil pletenko. Brž je pohitel na postajo in prosi!prometnika, naj brzojavi v Metliko, da bi lam prestregli steklenico. Toda iz Metlike so sporočili, da je vlak že odpeljal čez Kolpo na Hrvaško. , ,,,,, -rib. Marne bi bito prijet'10 blizu žensko družbo?" PnrtiisHl 'Se vidi, da si začetnik-' . ^jjt x„ tinske, SUJ bi bilo, če bi lovile ženske, znajo biti tiho. Njegov recept jp0 Srečata se ribiča v goSt,H Županič je po vsej tej odisejadi svoje pletenke, potem ko je njene prenose tudi pošteno plačal, lahko le še razočaran ugotovil: mlajši: , nrtft “Veste, sem bolj začetrU*’ ^ v* kini pa sem se še p°r0°' ’j0\t, meni, kadar grem na ženo s seboj, saj veste, "ih11 a d^b/ ‘A kaj je prošlo med Hrvate, nestalo je!” “Zanimivo, jaz pa d° recept: ribe lovim sum0 nike..."