Milja HAFNER-FINK* izvirni znanstveni clanek SLOVENSKO PRIBLIŽEVANJE EVROPSKI UNIJI Ideološki projekt ali proces (posi)modernizacije Povzetek. Avtor izhaja iz predpostavke, daje odnos prebivalcev Slovenije do slovenskega približevan ja Evropski uniji v veliki meri rezultat ideološkega delovanja slovenske politične elite, deloma pa tudi rezultat procesov (posl)moder-nizacije slovenske družbe. Avtor to predpo.^tavko preverja na podlagi analize podatkov iz raziskave Slovensko Javno mnenje. Prikazani so n-zultati regresijske analize, iz katerih Je razvidno, da so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na stališča o slovenkem približevanju EV, naslednji: informiranost oz. nasploh udeležba v prostoru množičnih medijev, raven izobrazbe anketirancev, njihova fjohtična fnejopredeljenost, občutek jmpadnosti evropskemu pms-loru in nacionalizem, ki se izraža v treh dimenzijah -nacionalni ponos, ksenofobija in protekcionizem. Ključni pojmi: .'slovensko približevanje Evropski uniji, ideologija, evropska identiteta, Javno mnenje, dejavniki 'evix>/)ske' zavesti Slovencev Uvod: evropski projekt kot dimenzija vladajoče (dominantne) ideologije v Sloveniji Na podlagi javnomnenjskih raziskav lahko sklepamo, da so ob koncu 80. let, ko je dosegla jugoslovan.ska kriza vrhunec, prebivalci Slovenije \ ideli rešitev tudi v močnejši povezavi Slovenije z razvitimi državami Zahoda in v vključitv i Jugoslavije v takrauio Evropsko gospodarsko .-ikupnost (predhodnico sedanje Evropske unije).' Takšna - lahko bi ji rekli "pro-evTopska" - naravnanost Slovencev v tistem času je imela povsem drug pomen, kot ji ga pripisujemo danes. Podpora povezo- • Dr. .MHJo lltißwr-l'iiik. tliiceiu tut t-DV ' l'iiclaiki Iz projebui Slovemku Jtivnn miieiije konkrvtnejv ktiiejo iia.javom novih družbenih gibanj. Le ta .so odpirala tematike, ki so po Inglehartu utemeljene v po.stmodernih in postmaterialističnih vrednotah: kvaliteta življenja posameznika, ekologija, duhovnost, poudarjanje individualnega življenjskega stila, drugačnost in individualnost, toleranca ipd. (glej Inglehart 1997). Pri tem pa .so nova družbena gibanja, zato da bi lahko uveljavila postmoderne tematike, naj|>rcj pritiskala v smeri modernizacije slovenske družbe - odpiranja prostora političnega pluralizma (glej npr. Fink-Hafner, 1992). Lahko bi rekli, ila je oblikovanje "e\ ropske" zavesti in identitete prebivalcev Slovenije potekalo hkrati kot odzivanje na "nepopolno" modernost socialistične družbe ("zapoznela" modernizacija) in tudi že kot kritika oz. pre,segan)e prisotnih elementov moderne družbe (po.stmo-dernizaciia). Tako je npr. (Zahodna) Evropa za Slovence pomenila vzor .sodobne družbe s parlamentarno demokracijo, tržno ekonomijo in vladavino prava, hkrati pa jim je ideja združene Evrope pomenila tudi pre.seganje koncepta sodobne (politične) avtoritete utelešene v nacionalni državi. Idejo "srednjeevrop.ske" identitete pa lahko razumemo tudi kot nostalgijo oz. ("postmoderno") vračanje v obdobje, ko so Slovenci že imeli "srednjeevropsko" multinacionalno in multikul-turno izkušnjo znotraj Avstro-Ogrske monarhije. Seveda jsa po osamosvojitvi Slovenije in uvedbi parlamentarne demokracije nastopijo nove okoli.ščine oblikovanja "evropske" zavesti Slovencev. Pri tem je pomembno dejstvo, da je vstop Slovenije v Evropsko unijo osrednji projekt vlada- ''viwodiwmiHiKkiijii[Mijein 'eiropskii'zm'eslmziimemii imsliloSnokiii vn-dnumisislem. ki/Mimeiii ideiillfikiiuijo z eL rii/tskIm buUunUm in fieiinnifsbim Jinislorom. V ntidol/njl analizi /ta lxi /Hijem "eiro/w-ba' zaivsi bunreino rsdxwal naslednji div dimenziji zavesti » 'evrojisbi'imihlematibl: a) odnos jirehi-vtikev Slovenije do sloivnsbena prihllžcvanja lUI In h) njihov obCiaeb /inixidnostl evro/isbema /imstoni. joče koalicije in nasploh celotnega političnega razreda v Slov eniji. V tem sniishi lahko slovenski "evropski projekt" razumemo kot akt modernosti, saj gre v veliki meri za delovanje s pozicij politične avtoritete (vlada, suanke) in za uporabo argumentov ekonom.ske racionalnosti oz. gospodarske uspe.šnosti nacionalne države. Govorimo torej o "evropskem" projektu slovenske politike, ki se uveljavlja skozi različne procese ideološke mobilizacije, pri katerih so dejavni praktično vsi pomembni ideološki aparati, kot npr. množični mediji, šolski sistem, politični sistem Lahko bi rekli, da je danes (v primerjavi z obdobjem osamosvajanja) oblikovanje "evropske" zavesti Slovencev tudi rezultat intenzivnega ideološkega delo-van)a. Ta ideološka kampanija ima seveda za končni cilj prepričati prebivalce Slovenije, da projekt vstopa Slovenije v Evropsko unijo podprejo tudi na referendumu Prav v tem pa se kaže ideološki značaj praktičnega (političnega) delovanja v smeri uresničitve "evrop.skega" projekta. V končni instanci se mora po.sameznik (državljan) opredeliti "za" ali "()roii". S tem je dosežen ideološki cilj - po.samezniki .se prepoznajo kot subjekti v smislu pripadnosti "evropski ideji" ali pa so na drugem bregu, kjer se ponavadi prepoznavajo kot "evroskeptiki".' Pravih vmesnih opredelitev ni, tako da lahko govorimo celo o čistem (ideološkem) ek.skluziviznui. Seveda na ravni konkretnih posamičnih individualnih zavesti o čisti diho-tomizirani situaciji ne moremo govoriti, .saj se prebivalci Slovenije do evropske problematike v praksi ne opredeljujejo le skozi referendumsko vprašanje. Res je tudi, da je ideološki diskurz še posebej namenjen tistim .skupinam prebivalstva, ki .se ni.so opredelile in za katere je torej značilna nizka stopnja kristalizacije ("za" ali "l)roti"J zavesti o v.stopanju Slovenije v Evropsko unijo. Glede na rezultate javnomnenjskih raziskav lahko sklepamo, lia je bilo dosedanje politično (oz. ideološko) delovanje v smeri podpore javnosti slovenskemu približevaniu Evropski uniji u.spešno, saj skoraj 2/3 anketiranih z večjo ali inanj.šo odločnostjo podpira vstop Slovenije v EU. Na |X)dlagi izkušenj iz držav, ki so .se v zadnjem času pridružile Evropski uniji (npr Avstrija), bi lahko sicer sklepali, da se lxj s približevanjem točki pridružitve podpora javnosti vstopu v EU zmanj.ševala. Vendar pa rezultati javnomnenjskih raziskav po letu 1997 ne kažejo trenda zniževanja podpore .slovenskemu približevanju Evropski uniji, lako nam podatki raziskave Slovensko javno mnenje - Stališča o pridruževanja Evropski uniji, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu |X)lnoletnih prebivalcev Slovenije oktobra 1997 in novembra 1999. kažejo stabilno in relativno visoko raven podpore; jeseni 1997 je bilo med 2031 anketiranimi polnoletnimi prebivalci Slovenije 65% takšnih, ki bi ob morebitnem referendumu zanesljivo ali verjetno glasovalo za pristop Slovenije v EU (Toš et al. 1999; 728). Podoben je bil tudi rezultat razi.skave v jeseni 1999, kjer jih je med 1005 anketiranimi 66.5% odgovoarjalo pozitivno na enako vprašanje (Toš et.al 1999a). Ce tlrži naša trditev, da je ob.seg ("referendumske") podpore [pridruževanju Slovenije Evropski uniji med prebivalstvom Slovenije tudi rezultat (ideološkega) delovanja politične elite, potem lahko sklepamo, da bo skozi daljše časovno ^ VziHirediuco iitkSiienm ideoloibteniujirepoziuimiijii lahko najdemo vAlihusseijeivm koiueinii Ide-uUiSke 'liiler/icUtLije' (Allhiisser ]'J80J obdobje obseg proevropske naravnanosti prebivalstva nihal, in sicer v povezavi z dogajanjem v političnem prostoru. Rezultati me.sečnih javnomnenjskih raziskav "Politbarometer"' od leta 1997 do 19S)9 utrjujejo to tezo: delež tistih, ki bi na referendumu glasovali za vstop Slovenije v EU, se giblje v razponu od 51 do 61 odstotkov (Slika 1), vendar pa v tem olxlobju ni mogoče govoriti o trendu naraščanja ali upadanja podpore vstopu Slovenije v Evropsko unijo (marca 1997 bi jih za vstop v EU glasovalo 35%, decembra 1999 pa 58%) . Siika 1: Mesečno gibanjepodlmre javnosti za vstop Slovenije v EU od 1997 do 1999 (delež tistih, ki bi na fvjerendtimn glasovali za vstop, v %) 100 80 60 40 20 3 < 9 6 > I 10 II li 1 2 ) « s • ^ > 10 II 12 1 2 9 4 5 « 7 • 10 11 12 tn7 IM« IMt Vidimo, da nihanja niso velika, vendar kljub temu tolikšna, da jih ne moremo prij> isati zgolj vzorčni in merski napaki. Na prvi pogled tudi ni mogoče zaznati kakšne pravilnosti oz. trenda v nihanju podpore pridruževanju Evropski uniji. Vendar podrobnejša analiza dodatno utrjuje našo domnevo o vplivu dogajanj v političnem prostoni na obseg podpore javnosti "evropskemu projektu" politične elite*. Zaznali smo namreč pozitivno povezanost med deležem listih, ki bi glasovali za vstop v EU na eni strani in oceno delovanja vlade (povprečje na lestvici od 1-5) ' Kmisluira je /Kiiekalu enbrtii meseCmi v iibliki telefonske ankete na nakl/nCneni ritircn intlniiliial-nili telefonskih naročnikov (Število ankeiiranili se Je gibalo okrog IDOOJ. Meril se je odnos Imlnoletnih prebivalcev Slovenije do slovenske tiade. njene fiolitike. aitiialnih razmer in dogodkov Raziskavo je opravljal Center za raziskovanje javnega mnenja na FUV. namCnik raziskave }ta je bil Urad vlade RS za informiranje. Podobno nihanje ravni /Knl/iore javnosti pndriiievanjii Hiropsii iiniji kažejo tudi rezultatati pvnomnenpUtih mztskav na ČeSkem. kjer Je/m> leia 1996 prav tako mogoCe ugotoviti nihanje na intervalu med 50 in M oilstotki (Hrokt f- Mansfetdova. 20(V): * Analizo smo o/travlh na /»Hlaikih Iz razishtt^e 'PutUbarometer' O/iazovali smo obdobje od marca 1997 do decembra 1999. ko je bilo opravljeno JI meseCnih meritev »■■ analizi je bila enota ofiftzovanja vsaka /losamezna meritev (torej M enot), vrednosti o/iazovanlh spremenljivk /w so bite {HivpreCne vrednosti ali deleži. do katerih .tmo priSti v okviru /HKUtmezne meritiv. ler oceno delovanja slovenskega gospodarstva (deleže listih, ki menijo, da se slovensko gospodarstvo izboljSiije) na drugi strani. Nizkim ocenam delovanja vlade in večjemu strahu pred prihodnostjo slovenskega gospodarstva sledi tudi nižja |X)dpora vstopanju .Slovenije v EU. Lahko torej sklepamo, da je padec podpore "evropskemu projektu" slovenske politike povezan z mednarodnimi neuspehi sloven.ske politike in konflikti na domači politični sceni. Tako je bila nizka raven podpore na začetku leta 1997 (marec, april, maj) verjetno tudi posledica zapletov okrog oblikovanja vlade po volitvah konec leta 1996. Drugi izrazitejši padec podpore na začetku leta 1999 pa je sledil ustavni obtožbi predsednika vlade, objavam o uvedbi DDV, trenjem v vladajoči koaliciji (LDS in SLS) ler interpelacijam jjroti nekaterim ministrom. Obenem pa se vi.soka stopnja podpore pojavi ob določenih uspehih slovenske politike: npr ratifikacija pridružirvenega .sporazuma julija 1997, vključitev Slovenije v skupino 6 držav za prvi krog jx>gajanj o vstopu v EU konec leta 1997. S kratkim prikazom (gibanja) ravni podpore javnosti slovenskemu pridruževanju Evropski uniji in možnih "globalnih" dejavnikov te podpore smo pripravili uvod v analizo empiričnih podatkov, s katero bomo poskušali pokazati, kateri dejavniki oblikujejo "evropsko" zavest prebivalstva Slovenije na individualni ravni. Kaj je tisto, s čimer lahko v istih sistemskih pogojih, v okviru delovanja iste dominantne ideologije in v enem časovnem izseku pojasniiuo različen odnos do "evropske" problematike pri različnih skupinah prebivalstva? Zanimali nas bodo torej tisti dejavniki, ki jih lahko opazujemo na ravni posameznika. Izhodiščni model, podatki in metode Pri oblikovanju izhodiščnega vzročnega modela oblikovanja "evropske" zavesti prebivalcev Slovenije izhajamo iz predpostavke, da posameznik oblikuje svoj odnos do "evropske problematike" predvsem na podlagi lastnih izku.šenj - torej na podlagi zaznave .svojega vskadanjega življenja. To [X)meni. da lahko govorimo o dveh vrstah dejavnikov: a) o okoliščinah, v katerih .se znajde posameznik in b) o njegovih lastnostih (npr vrednote, kulturni kapital, stil življenja), ki so pomembne pri zaznavanju teh okoliščin in torej tudi pri oblikovanju njegovega odnosa do "evropske problematike". Kadar govorimo o okoliščinah mislimo predvsem na aktualne družbene razmere v Sloveniji, na razmere v medijskem prostoru, na politična razmerja ipd. Teh dejavnikov v analizi enega časovnega preseka sicer ne moremo obravnavati kot spremenljivk (čeprav tudi to ne drži povsem, saj so družbene razmere po različnih slovenskih regijah lahko različne, prav tako pa se lahko različni nmožični mediji po vsebini in poudarkih med sabo razlikujejo), vendar pa v okviru medčasovnih primerjav prevzamejo vlogo spremenljivk. Glede na našo tezo o "evropskem" projektu kot o dominantni ideologiji jih moramo torej vključiti tudi v na.še razmišljanje. Ideologijia kot projekt namreč v svoji pripovedi izhaja prav iz vrednotenja obstoječih razmer in .se oblikuje skozi komunikacijo med udeleženci (npr. političnimi .subjekti v okviru političnega sistema) ter sporoča svojo pripoved predvsem skozi množične medije. Tukaj nas zanimajo tisii dejavniki oblikovanja "evropske" zavesti, p<5 katerih se |X)samezniki med seboj razlikujejo, ki jih lahko "izmerimo" na individualni ravni s pomočjo spraševanja v okviru standardizirane ankete. Opazujemo torej individualne lastnosti, obnaSanje in specifične "mikro" okoliščine, v katerih se lahko znajdejo konkretni posamezniki. Sem smo zato uvrstili predv.sem skupine spremenljivk (značilnosti anketirancev), ki imajo v modelu vlogo neodvisnih spremenljivk: - .socialno-demografske značilnosti in družlx'no<'koiiomski položaj, - vrednotna, kulturno-nazorska in politična opredeljenost, - informiranost (o EU) in udeležba v prostoru množičnih medijev, - z;iznava (ocena) aktualnih družl>eno-ekonomskih razmer in procesov. Vlogo odvisnih spremenljivk pa imajo v modelu tiste, prek katerih opazujemo "evropsko" zavest, ki smo jo razčlenili na dve dimenziji: - evropska identiteta, - stališča o EU in odnos do vstopanja Slovenije v EU. Seveda pa je prikazana delitev na neodvisne in odvisne spremenljivke precejšnja poenostavitev, saj lahko sklepamo, da so dejavniki "evropske" zavesti povezani tudi med seboj, tako tla imajo nekateri vlogo intervenirajočih spremenljivk. Pav tako lahko govorimo tudi o medsebojni povezanosti obeh cnlvisnih spremenljivk: spremenljivko "evrop.ska identiteta" bi lahko uvrstili tudi med skupino "vrednotna in nazorska opredeljenost", ki vpliva na odnos tlo EU (kompleksnost modela prikazuje Slika 2). Slika 2: Splošni model povezanosti spremenljivk (s prekinjeno črto so označeni dejavniki, kijih ne opazujemo na individualni ravni) Za preizkus prikazanega modela (Slika 2) smo U|X)rabili podatke, ki so bili zbrani s pomočjo javnomnenjske ankete med prebivalstvom Slovenije. Zbiranje |x>datkov je potekalo v času od i. oktobra do 7. novembra 1997 in je zajemalo reprezentativni vzorec polnoletnih prebivalcev' Slovenije. Anketiranih je bilo 20.31 o.seb.' Pripravili smo vrsto sestavljenih indeksov in drugih indikatorjev, ki predstavljajo posamezne .skupine .spremenljivk. Indikatorje smo pripravili v takšni obliki, da .so omogočili preizkus modela s pomočjo regresijske analize. Oglejmo si po po.sanieznih .skupinah spremenljivk, katere indikatorje smo vključili v model. Odnos do evropske problematike ("evropska" zavest) Predvidevali smo, da sta olje dimenziji "evropske" zavesti tudi med sabo v vzročno-po.sledičnem odnosu, in .sicer tako. da evropska identiteta oz. občutek pripadno Sli Evropi vpliva na odnos do Evrop.ske unije. Pričakujemo torej, da pri listih, ki se počutijo Evropejce, obstaja bolj [»zitiven odnos do Evropske unije in močnej.ša podpora slovenskemu pridruževanju EU. V model smo uvrstili naslednje tri spremenljivke: - evropska identiteta (EURO_ID) - občutek pripadnosti Evropi kot geografsko-kulturni entiteti. Spremenljivka je dihotomizirana, in sicer tako, da vrednost I pomeni, da .so .se anketiranci v dveh možnih izbirah o pripadnosti med petimi ravnmi pripadnosti (kraj, regija, Slovenija, Evropa, Svet) opredelili tudi za pripadnost Evropi, vrednost O pa pomeni, da med dvema izbirama ni bilo evropske pripadnosti. - ocena kori.stnosti vstopa v EU (KORIS.EU) - indeks, ki povezuje ocene o različnih vidikih posledic vstopa Slovenije v EU (korist/Skoda ali izbolj.šanje/poslab.šanje razmer na področju kulture, gospodarstva, politike, človekovih pravic, socialnega varstva, okolja itd.) in zavzema vrednosti od O do 10, kjer višje vrednosti (nad 4) pomenijo prevladovanje pozitivnih (pričakovanj. - evropska usmeritev (1NDEXEU1) - ta indeks neposredno meri pod|X)ro oz. opredeljenost do vstopa Slovenije v EU na lestvici od O do 4 (višja vrednost pomeni vi.šjo stopnjo pro-evropske usmeritve). Rečemo lahko, da sta indeks evrop.ske usmeritve (1NDEXEU1) in ocena koristnosti vstopa v EU (KORIS_EU) dve dimenziji iste .spremenljivke, ki bi jo lahko predstavili v obliki kontinuuma med poloma pro-evrop.ske in kontra-evropske usmeritve. Izhajamo namreč iz predpostavke, da obstaja med obema spremenljivkama vzajemno učinkovanje. Vsekakor pa je spremenljivka evropska identiteta (EURO_ID) v odnosu do prvih tiveh v vlogi neodvisne spremenljivke. Odnos do Evrope kot odnos v obliki občud zdi tudi dimenzija prostorske mobilnosti, saj menimo, da ideja neke globalne (v našem primeru evropske) identitete nujno spodkopava tradicionalno navezanost na "domači" kraj Pomen nacionalizma kot dejavnika oblikovanja "evropske" zavesti pa utemeljujemo prav v konceptu nacionalne (narodne) identitete, ki v Evropskem prostoru .sobiva in tudi tekmuje vsaj še z dvema identitetama: s širšo evropsko identiteto oz. pripadnostjo Evropi in z ožjo ("majhno") lokalno identiteto (.Morlev & Robins 1995, 19-20). Nacionalizma nismo razumeli enoznačno, ampak smo ga razčlenili na več dimenzij, katere lahko različno učinkujejo na "evropsko" zavest Tako smo za afirmativni nacionalizem (nacionalni pono.s) pričakovali, da bo v manjši nteri kot dve "negativni" dimenziji nacionalizma ■ ksenofobija in protek-cionizem - vplival na oblikovanje izključujočega odnosa do "nadnacionalne" evropske pripadnosti. Podobno kot za nacionalizem, lahko tudi za vernost rečemo, da se v Sloveniji |x)vezuje z določeno identiteto, ki ima zgodovinsko-kulturne okvire. Ce pri nacionalizmu mislimo na slovenski nacionalizem, pa vernost - glede na prevladujočo veroizpoved v Sloveniji - postavljamo predv.sem v okvire krščanstva in še konkretneje katolicizma. Religija je pomembna predvsem zato, ker je prav krščanstvo listi ideološki cement, ki pogosto vzpostavlja evropsko (zahodno) identiteto na.sproti drugim identitetam (npr. azijski, islant.ski) (glej Morley Robins 1995, 23). V tem smislu bi pričakovali, da bodo verni (kristijani) močneje podpirali idejo slovenskega pridruževanja Evropi oz. EU kot ateisti ("ne-kristjani"). Vendar pa moramo pogledati .še drugo plat medalje, saj lahko vernost nosi s sabo tudi določene elemente tradicionalizma, za katerega sklepamo, da je bližje lokalnim kol j>a globalnim identitetam, med katere uvrščamo tudi evropsko identiteto. Ob prikazanih dejavnikih "evropske" zavesti, ki so utemeljeni kulturno-civi-lizacijsko in v primarni socializaciji, pa so pomembne tudi nekatere pripadnosti, ideniiieie in vrednote, ki so rezultat sodobnih političnih dogajanj (čeprav z nekaterimi zgodovniskimi bremeni) in kasnejših socializacijskih procesov. Tukaj mislimo na politično oz. strankarsko (ne)opredeljevanje. Pomembnost tega dejavnika utemeljujemo v že omenjeni opredelitvi slovenskega evropskega projekta kot projekta političnega razreda in Se posebej vladajoče koalicije. Zaznava in occnjcvanjc razmer Predvidevamo, da na (individualno) "evropsko" zavest prebivalcev Slovenije in konkretno na njihov odnos do vstopa Slovenije v EU vpliva tako njihova zaznava oz. ocenjevanje razmer v .sloven.ski družbi kot tudi ocenjevanje razmer v ilomačem okolju (družina, gospod i nj.stvo). .\rgumenii za vključitev tega dejavnika oblikovanja "evropske" zavesti v model so večplastni in tak.šna so tudi pričakovanja o možnih učinkih. Ocena razmer kot indikator dejanskega družlxrnega položaja posameznika (ali razmer v slovenski družbi) lahko na odnos do slovenskega pridruže\'anja EU vpliva vsaj na dva načina: a) kot podlaga za pričakovanja o možnih spremembah razmer, ki jih lahko prinese vstop .Slovenije v EU - slabše kot so razmere, večja so pričakovanja; b) kot izhodi.šče za oblikov;inje cnlnosa do vladajoče politike, ki ima v svojem programu tudi "evropski" projekt - l.>olj pozitivno so zaznane razmere, bolj je pozitiven odnos do vladajoče politike in torej ludi do njenih projektov. Ocenjevanje razmer torej lahko razumemo tudi kot kazalec odnosa posameznika do vladajoče jKjIitike. V model smo vključili tri indekse, pri katerih višje vrednosti pomenijo bolj pozitivno oceno stanja oz. zaznavo sprememb iz slabšega na bolje. Potek analize V izhcxli.šču smo preizkusili regre.sij.ski model, kjer je bil kot odvisna spremenljivka (posledica) postavljen indeks evopske usmeritve INDEXEU1. vsi ostali prikazani indikatorji po posameznih skupinah spremenljivk (bilo jih je 32) pa so bili v vlogi neodvisnih spremenljivk (vzrokov oz. dejavnikov), ki vplivajo na oblikovanje evropske usmeritve. Pri tem smo torej merili čiste neposretine vplive posameznih neodvisnih spremenljivk (učinki povezav med ne zaztmm razmer -> mcionalizem -> erropska identiteta. Opazovali smo učinke na spremenljivko INDEKEUl (ker smo pri njej uspeli pojasniti vižji delež variance kot pri spremenljivki KORIS_EU - glej Tabelo 2) Pri tem smo se omejili na vplive preko spremenljivk, ki so statistično značilno vplivale na obe odvisni spremenljivki (INDEXEU1, KORIS.EU) (glej Tabelo 2). Pregled rezultatov Z neodvisnimi spremenljivkami, ki so bile vključene v regresijski model, smo bili najbolj uspešni pri pojasnjevanju tiste dimenzije "evropske" zavesti prebivalcev Slovenije, ki jo predstavlja indeks ]NDEXEU1, pri katerem je delež pojasnjene variance (27%) približno dvakrat večji kot pri spremenljivki KORIS_EU (približno 13%). V prvem primeru je bilo na ravni 95% verjetnosti pomembnih H neodvisnih spremenljivk, v drugem primeru pa 12 spremenljivk. Od tega je bilo 10 takšnih, ki so bile pomembne v obeh primerih (Tabela 2). Manj uspešni smo bili pri pojasnjevanju iniervenirajoče spremenljivke - evropske identitete, saj smo pri spremenljivki EURO_ID uspeli pojasniti le okrog 6% variance, pri čemer je na ravni 95% verjetnosti bilo mogoče zaznati vpliv šestih spremenljivk (Tabela 2). Na splošno lahko ugotovimo, da so bili pomembni vplivi spremenljivk iz vseh štirih skupin dejavnikov oblikovanja odnosa prebivalcev Slovenije do Evropske unije. Pomemben je bil neposredni, posredni ali skupni vpliv naslednjih spremenljivk (Tabela 2 in Tabela 3): 1. statiisne in demografske spremenljivke a. izobrazba - dokončana šola (IZOBRAZ) b. poklicni oz. delovni položaj - diliotomizirane sprenjenljivke za na.slednje kategorije: vodilni (VODILNI), zasebniki (ZASEBNIK), kmetje (KMET), nezaposleni (NEZAP), upokojenci (UPOKOJ), šnidenti (STUD). C. materialni položaj (MAT_STAT) - spremenljivka je pripravljena v obliki indeksa, ki zavzema vrednosti od O do 23 in sicer na podlagi posedovanja trajnih potrošnih dobrin (kot npr. avto, video naprave, os. računalnik, umetnine, go.spodin.ski aparati). d. bivalno okolje - dihotomizirana spremenljivka ne/bivanja v mestu (MESTO). " /z prikazane vzritčne ivrige seveetei ne sletli. elti npr nismo prlCakoivlI nefmsivdnega rfillva Informiranosti na nacioimllzem ali na evro-ideniiteto, amf>ak predvsem to. da v InpoleliCnl mode! nismo vnradiU vfitivov v natprotno smer, kakor so prikazani spuSCico. 2. Množični mediji in informiranost a. medijska participacija (INF.MED) - spremenljivka je pripravljena kot sestavljen indeks, ki obsega vrednosti od O (ne spremlja nobene oddaje in ne bere dnevnikov in tednikov) do 21 (spremlja vse navedene oddaje in časopise). b. informiranost o Evropski uniji (INFO.EU) - indeks je oblikovan kot lestvica na intervalu od O (neinformiranost) do 7 (informiranost). 3. Vrednotne, kulturne, politične in nazorske opredelitve a. tradicionalizem - modernizem: odnos do drugačnosti in avtoritete ter občutek nadzora nad lastnim življenjem (TRADIC); pripravljenost na spremembe - preselitev zaradi izboljšanja življenjskih pogojev (SPACEMOB); b. nacionalizem (tri Likertove lestvice): afirmativni nacionalizem oz. slovenski nacionalni ponos (NAC_AFIR); k.senofobija oz. negativen odnos do tujcev (NAC_TUJ); kulturni in (ali) ekonomski protekcionizem (NAC.PROT). C. politična opredeljenost - strankarsko neopredeljeni (STR_NEOP). 4. Zaznava in ocenjevanje razmer a. materialne razmere v družini oz. gospodinjstvu: indeks v obliki lestvice z vrednostmi od O do 7 (DOM_RAZM); b. razmere v družbi, ocenjevanje razmer v Sloveniji: delovanje demokracije in ekonomske razmere - indeks v obliki lestvice z vrednostmi od O do 8 (SLO_RAZM), gin spremembe razmer na različnih področjih življenja po osamosvojitvi - indeks v - obliki lestvice z vrednostmi od O do 7 (COBE_ZIV). Tabela 2: Regivsijski model vplira na ■'evropsko'zavest - neposredni vplivi posebej za spremenljivke INDEXEU1. KORIS_F.U in EURO JD (standardizirani regtvsijski koeficienti neodvisne spremenljivke INDEXEU 1 KORIS.EU EUROJD INFO_EU 0.1699" 0.0686" 0.1061** EURO-ID 0.1615" 0.1084" / STR NEOP -0.1484" -0.0821" - INF MED 0.1416" 0.0513* 0.0841" SLO RAZM 0.1147" 0.0816" - NAC AFIR 0.1124" 0.0730** - NAC_PROT -0.0716" -0.1317'* - DOM_RAZM 0.0585" 0.0732** - NAC_TUJ -0.0559' - -0.0874" U POKOJ 0.0511* - - COBE_ZlV 0.0473* 0.0579* - IZOBRAZ 0.0465* 0.0706" - VODILNI 0.046r - KMET - 0.0.394* - SPACEMOB 0.0728" 0.0699" NEZ.AP 0.0579* - MESTO - 0.0716" ZASEBNIK _ - 0.0453' % pojasnjene variance (R") 27.07% 13.44% 6.03% \1djučene so le tiste neodvisne spivmenljivke pri katerih sig. T ne presega 0.05. Legenda: "sig.T<0.01, 'sig.T<0.05 Pri obeh odvisnih spremenljivkah (IND1-XEU1 in KORIS.EU), s katerima smo merili odnos anketirancev do slovenskega približevanja EU, je bil po pričakovanju med najmočnejšimi neposredni vpliv intervenirajoče spremenljivke EUROJD - prisotnost občutka pripadnosti evropskemu prostoru prinaša močnejšo podporo slovenskemu "evropskemu projektu" kot v primeru, ko ni tega občutka. Pri vseh treh .spremenljivkah "evropske" zavesti (INDEXEU1, KORIS_EU in EURO_ID) pa .so najpomembnejši dejavnik spremenljivki udeležbe v pro.storu množičnih medijev in informiranosti (r.NIF_MED, INFO_EU) ter vse tri spremenljivke nacionalizma (NAC_AFIR, NAC.PROT in NAC.TUJ). Nekoliko šibkejši je neposredni vpliv spremenljivk družbenega položaja (IZOBRAZ, VODILNI, K.MET, NEZAP, MESTO, ZASEBNIK). Neposredni vpliv zaznave razmer (SLO.RAZM, DOM_RAZ.M) pa je bil pomemben le za oba indeksa odnosa do slovenskega pridružev anja EU. Podobno velja tudi za neposredni vpliv politične opredeljenosti - ugotovili smo le relativno močan neposredni vpliv strankarske (ne)opredeljenosti (STR_NEOP) na spremenljivkah 1NDEXEU1 in KORIS.EU (glej Tabelo 2). Ko smo v nadaljevanju pregledali še rezultate .path" modela in primerjali celotne vplive neodvisnih spremenljivk na spremenljivko INDEXED 1 (Tabela 3), nismo prišli do bistveno drugačnih sklepov, kot smo jih lahko postavili zgolj na podlagi nejx>srednih vplivov (Tabela 2). Najmočnejši posredni vpliv (vsota vseh path koeficientov prek 0.0-1)" na odnos tlo vstopa Slovenije v Evropsko unijo (INDEXEU1) imajo naslednje spremenljivke: IZOBRAZ, STR_NEOP, UP(5KO|, INF.MED in MAT.STAT Tabela Regresijski model vpliva na evropsko usmeritev - neposredni ter pomembnejši fmsivdni in skupni vpliti na spremenljivko INDEXHLil (path koeficienti) neodvisne spremenljivke neposredni vpliv posredni vpliv skupni vpliv STR NEOP -0.1181 - 0.0503 -0.1987 INFO.EU 0.1699 0.0266 0.1965 INF MED 0.1116 0.0429 0.1845 ELIRO.ID 0.1615 0.1615 SLO.IUZM 0.1147 0.0051 0.1198 U POKOJ 0.0511 0.0486 0.1037 IZOBRAZ 0.0465 0.0542 0.1007 NAC AFIR 0.1124 - 0.0130 0.0994 DO.M.RAZM 0.0585 0.0318 0.0903 NAC_TUJ - 0.0559 - 0.0278 - 0.0837 NAC PROT -0.0716 - 0.0716 VODILNI 0.0461 0.0102 0.0563 COBE.ZIV 0.0473 0.0068 0.0541 K.MET • 0 0.394 - 0.0059 - 0.0453 MAT STAT 0.0428 0.0428 MESTO - 0.03-11 0.0341 SPACEMOB - 0.0203 0.0203 STUD • - 0.0189 - 0.0189 TRADIC - 0.0075 - 0.0075 NEZAP - - 0.0074 - 0.0074 Z analizo smo dopustili vključitev spremenljivk pri katerih sig. T za regre-sijski koeficient ni presegala 0.1. Vendar se je le pri treh posamičnih posrednih vplivih zgodilo, daje sig. T pri enem ivgresijskem koeficientu, ki je bil podlaga za izračun palh koejicienta. presegla 0.05. " Vrt tem smo ti/mStefall ll.sle/Kamine f/iliiv. bi so fKitebiili lefiivb ene inien eninijiiCe .(premenljlfbe. saj so hill ositill posredni r/tlli i. hi so /Hitebali /ireb tvi spremenljirb. zanemiirljii-o nizki in niso bmeno prisfievali b vsoti vseli Itosrednili v/ilivov. ie monj/ui b sbiiimemn vfilivn (vsota /losreditefffi m ne/xisred-nega v/illva). V celoti gledano je torej posredni vpliv najbolj značilen za spremenljivke družbenega položaja (npr. IZOBRAZ, UPOKOJ, MAT.STAT), ki so tudi sicer v modelu postavljene na takšno mesto, da vplivajo na spremenljivke iz vseh ostalih skupin (informiranost, zaznava razmer, vrednote, "evropska" zavest). Kljub trditvi, da ob upoštevanju posrednih vplivov ni prišlo do bistvenih sprememb v razmerjih med neodvisnimi spremenljivkami, nekaj sprememb le ni mogoče spregledati. Predvsem smo ugotovili, da se je ob upoštevanju celotnega vpliva kot najpomembnejša izkazala spremenljivka strankarske (ne)opredeljeno-sti - od vseh spremenljivk v modelu ima največji skupni vpliv na spremenljivko INDEXEU1 spremenljivka STR_NEOP (Tabela 3). Prav tako postaneta pomembnejši, kot bi lahko sklepali le na podlagi neposrednih vplivov, dve spremenljivki družbenega položaja: IZOBRAZ in UPOKOJ (Tabela 3). Posebej pa izstopa podatek, da je skupni vpliv spremenljivke nacionalnega ponosa (NAC_AFIR) nekoliko nižji kot neposredni vpliv te spremenljivke. To je predvsem posledica dejstva, de je neposredni vpliv spremenljivke NAC_AFIR na spremenljivko INDEKEUl pozitiven, medtem ko je posredni vpliv (prek spremenljivke NAC.PROT) negativen. Sicer pa najmočnejši posredni vplivi jsotekajo prek spremenljivk nacionalizma (NAC_PROT, NAC.AFIR) in "medijskih" spremenljivk (INFO.EU, INF.MED), medtem ko najmanj spremenljivk vpliva prek zaznave razmer in prek spremenljivke EURO.ID. Prikazani rezultati utrjujejo našo domnevo o vplivu štirih skupin spremenljivk (Slika 2), saj so med desetimi spremenljivkami z najmočnejšim vplivom na odnos do "evropskega projekta" spremenljivke družbenega položaja, vrednotne in politične opredeljenosti, inedijske udeležbe in zaznave razmer. Ključni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje odnosa do slovenskega pridruževanja EU so torej naslednji: - udeležba v prostoru množičnih medijev in informiranost, - nacionalizem, - občutek pripadnosti evropskemu prostoru, - zaznava domačih razmer, - politična "vključenost/izključenost", - raven izobrazbe, - delovna aktivnost ir»/ali generacijska pripadnost (upokojenost). Ce "evropsko zavest" prebivalcev Slovenije razumemo širše, tako da odnosu do slovenskega pridruževanja EU dodamo še evropsko identiteto, potem je poleg omenjenih dejavnikov pomembna še spremenljivka, ki jo pragojno imenujemo modernost. To spremenljivko opazujemo skozi dve dimenziji: a) (ne)bivanje v urbanem okolju in b) prostorska mobilnost. "Evropska" identiteta Evropsko identiteto smo v našem modelu razumeli v dvojni vlogi: kot dimenzijo "evropske" zavesti prebivalcev Slovenije in kot dejavnik njihovega odnosa do slovenskega približevanja Evropski uniji. To večdimenzionalnost smo operacionalizirali v analitskem modelu z več indikatorji, za katere smo predvideli tudi medsebojni vpliv. Z regresijsko analizo smo med drugim ugotovili, da se prav občutek pripadnosti evropskemu prostoru z najmočnejšim neposrednim vplivom uvršča med najpomembnejše dejavnike odnosa do vstopa Slovenije v EU. Konkretno to pomeni, da so tisti, ki .se identificirajo (tudi) kot Evropejci, bolj pozitivno naravnani do evropskih povezav Slovenije. Vendar pri tem ne gre za povsem enoglasno podporo vstopu v EU s strani tistih, ki čutijo tudi evropsko pripadnost. Res pa je, da so se naša pričakovanja o močnejši podpori te skupine vendarle potrdila. Hkmti pa moramo upoštevati dejstvo, da gre še vedno z;i relativno nizko identifikacijo Slovencev z evropskim (kulturnoodpore v.stopanja Slovenije v El' (INDENELU), kot pii spremenljivki, ki meri odnos ilo EU na ravni ocenjevanja posledic vstopanj.i Sloveiuje v EU za konkretna področja življenja (KORIS_EU) (Tal>ela 2). Sklep.mio laliko, da .se "evrop.sk.i" zavest Skivencev (.še vedno) oblikuje predv.sem na simbolni r.ivni (nerellektirane) podpore ali zavračanja picvIadujtKega ideolo.škega (poliiičnega) iliskurza. Kot bistveni dejavniki oblikovanja "evropske" zavesti su- torej pojavljajo posredniki tega iliskurza • ideološki aparati. Ugotovili smo, da imajo najmočnejši vpliv na odnos do vstopa Slovenije v EL" spiemenljivke inforniiiaiio.<.ii ter strank.uske neopreileljciio.sti Najjjomeiiibiiejsi so torej tisti dejavniki, ki k.ižejo na utrjevanje "evropske" zavesti .skozi proceso kIc ološke mobilizatije v okviru ključnih itleoloških ajiaratov kot .so miiožiJui n.cdiji in politične stranke. Konkieino se |)ri množičnih medijih |x>vezano.st k.i/c tako. da močnej.ša utieležba v met-lijskem pro.storu in vi.šj.i stopnja tnloriniiaiiosii ]>oiiK'iii ludi močnej.šo podporo .sknenskenui pridruževanju liU. Cilcile |>oliiK nih siank in nasploh politike pa se vj.>liv kaže tako, tla je pit politično neopretleljeiiili manjši men prisotna pozitivna naravnanost tlo Evroi)ske unije. Vend.ir to ne |iomcni predvsem niočnej.šega zavračanja prkiruževaiija, ampak izrazitejši nevti.ilen oz. indirerenten odnos (tako je npr med tistimi, ki .se niso strankarsko o|)iedclili, prek 28% neopredeljenih ob vpra.šaiiju o gla.sovanju na evrop.skein rekieudumu, medtem ko je pri o.st.ilih. ki so se tako ali drugače strankar.sko opredelili, ta delež dosegel i^ribližno 15%). Ugotovili smo tudi, da najmočnejši (negativni) j>osredni vpliv strankarske neopredeljenosti poteka prav prek udeležln.- v medijskem pro.storu - strankar.sko neopredeljeni .sodijo v skupino tistih, ki značilno manj s|jrem-Ijajo inform.itivne in politične v.sebine v pro.storu množičnih meilijev. .Sklepamo lahko, da je to skupina, ki nasploh kaže nizko .stopnjo artikuliranosti m inteie.sa za ix)litične teme. V domnevi o "evrop.skem" jjrojektu kot projektu slovenskega političnega razreda nas utrjujejo rezultati raziskave med mnenjskimi voditelji, ki je meil drugim pokazala, da anketirani politiki na nacionalni ravni (poslanci) enoglasno podpirajo evropski projekt in menijo, da bo članstvo v EU Sloveniji koristilo (Malnar, 1997). Skle|)am(j tudi lahko, tla političnemu razredu pri uveljavljanju evroi>skega piojek-ta stojijo ob strani množični mediji s posredovanjem informacij in komentarjev, ki podpirajo vstop Slovenije v Evropsko unijo.V prid takšni trditvi so lezultati raziskave o v.sebini televizijskega |:)oročanja (v letu 1997) v zvezi z evropsko problematiko: kažejo namreč, tla .so bili viri inibrmacij o EU pretlvsem sloven.ski uradni politični viri in politične stranke ter da je prevladovalo pozitivno vrednotenje približevanja EU (glej Brglez in Sabič 1998). Prav tako lahko na jiodlagi rezultatov iste razi.skave pritrdimo naši domnevi o ideolo.škem značaju kam|)anije za ure- siiiCcvanje evropskega projekia ler o ideoloSki insiriimeniali/.aciji množičnih medijev, saj so anaUze pokazale, tla .so v poročanjii televizije o lej problematiki prevladovale politične teme ter predv.sem akterji s političnega |>odročja, med katerimi je prevladovala "Slovenija kot simbol" (Brglez in Sabič 1998, 151-15.3). Pri tem pa je pomembna tudi ugotovitev, da televizija predv.sem čaka, "da politične elite .sprejmejo ključne odločitve', ki jih |X>tem posreduje splošni' in po.sebnim javnostim' (oz. ciljnim publikam)" (Brglez in Šabič 1998, 158). Pozitivna povezanost med udeležbo v prostoru množičnih medijev in podportj slovenskemu "evropskemu l>rojektu" seveda nujiio ne pomeni, tla .so v vseh množičnih metlijih vseskozi pre-vlatUnale vsebine s pozitivno naravnanostjo tlo vstopanja Slovenije v F.U, ampak gre lahko ludi za .selektivni odnos medij.skih potrošnikov do teh v.sebin. Prav tako se je treba zavetlati, da je medijski prostor diferenciran in .segmeniiran in torej upravičeno pričakujemo razlike med vrstami medijev (npr razlika med TN" in dnevnimi ča.sopisi) in tudi v okviru i.stih vrst medijev (npr razlike med POP TV in rv SLO ali razlike med nacionalno radijsko postajo in lokalnimi ali komercialnimi radijskimi postajami). Prevladujoč ideološki in politični značaj "kampanije" za slovensko pritlruževanje KU je razviden tudi iz dej.stva, da je pri pojasnjevanju razlik v stališčih prebivalcev Slovenije tlo Evropske unije pomembnejši vrednotni sistem in zavest posameznika kot pa njegov družbent>-ekonomski položaj. Pri tem še posebej izstopa vpliv nacionalizma, ki ga lahko razumemo kot dimenzijo (politične) ideologije, katere cilj je homogenizacija določene etnične skupnosti v pogo jih različnih (predvsem zunanjih) pritiskov in groženj (glej npr Ule 1996, 172). Prepoznaven in dokaj močan slovenski nacionalizem, kakor se kaže danes, se je pt)javil prav v kriznih razmerah - v času konfliktnega razpatlanja Jugoslavije in osamosvajanja Slovenije. Danes pa prihaja do izraza ob .slovenskem vključevanju v procese evropskega povezovanja, ki .se razume tudi kot grožnja komaj prklobljeni slovenski nacionalni osamtjsvojitvi. S tem se ujemajo tudi rezultati naših analiz, saj smo zaznali pomembne vplive v.seh treh dimenzij nacionalizma (protekcionizma, ksenofobije in nacionalnega ponosa) na odnos [jrebivalcev SltJvenije do vstopanja v Evropsko unijo. Vendar vpliv v.seh treh dimenzij ni enoznačen: ugotovili smo, tla ntočnejša prisotnost protekcionizma in ksenofobije pomeni šibkejšo pro-evrop.sko naravnanost, medtem ko njočnejši nacionalni pontxs (afirmativni nacionalizem) pomeni tutli mt)čnej.šo podporo vključevanju Slovenije v Evrop.sko unijo. Hkrati pa rezultati kažejo, da je zaradi pozitivne povezanosti s protekcioniznK)m (ta vpliva negativno na pro<'vropsko naravnanost) celotni pozitivni vpliv nacionalnega |X)nosa nekoliko nižji oti njegovega neposrednega vpliva na evropsko usmeritev prebivalcev Slovenije. ".Materialna" dimenzija pojasnjevanja odno.sa prebivalcev Slovenije do Evropske unije Meti tlejavniki "evropske" zavesti Slovencev pa so tudi takšni, ki govorijo, da pojasnjevanje otinosa Slovencev do Evropske unije vendarle ni mogoče izključno s lii|X)tezaini o kieoloSkc-m in simbolnem značaju slovenskega "evropskega projekta". Pomembni so namreč tudi vplivi nekaterih dimenzij družbenega |x>ložaja posameznika ter zaznave domačih razmer in družlienih razmer v Skneniji. Iz tega sklepamo, da na odnos do slovenskega pridruževanja 1-U vpliva tudi posameznikova "sposobnost" za spoprijemanje s posledicami vstopa v EU. Pri vseh spremenljivkah zaznave oz. ocenjevanja razmer smo ugotovili pozitivno povezanost (Tabela 2 in Tabela 3) - bolje ocenjene razmere pomenijo tudi močnejšo prisotnost pro-evrop.ske naravnanosti. Prav prek teh spremenljiv k poteka tudi posredni vpliv materialnega položaja posameznika, ki v na.šem modelu nima pomembnega ne|xjsrednega vpliva na "evropsko" zavest. Izhodiščno trditev o uspo.sobljenosti za spoprijemanje s posledicami vstopa Slovenije v EU lahko v tem primeru konkretiziramo; boljši materialni položaj pomeni boljšo pripravljenost na možne negativne učinke pridruževanja Evrop.ski uniji. Zato .so zadržki pri podpori "evropskemu" projektu pri tistih z boljšim materialnim položajem manjši kot pri tistih s slabšim materialnim položajem. Temu u-strezajo tudi ugotovitve glede vpliva izobrazbe. Med spremenljivkami družbenega položaja ima najmočnejši skupni vpliv na odnos do evropske prol> lematike prav izobrazba. Vpliv izobrazbe je pozitiven, kar pomeni, da se z naraščanjem izobrazbe krepi pro-evropska naravnanost. Za izobrazbo smo nted vsemi spremenljivkami v modelu ugotovili tudi najmočnejši posredni vpliv, ki je celo večji od neposrednega vpliva. To ni presenetljivo, saj izobrazba vpliva na večino intervenirajočih spremenljivk. Prav iz pozitivnega vpliva izobrazbe na odnos do "evropskega" projekta hihko sklepamo o utemeljenosti hipoteze, ki govori o usposobljenosti za s|X)padanje s posledicami vstopa v EU. Bolj izobraženi .se očitno počutijo bolje pripravljeni. Manj pomembni so vplivi drugih statusnih spremenljivk (omenili smo že materialni status), kljub temu pa nakazujejo nekatere tendence, in sicer: vodilni so močneje pro-evropsko usmerjeni kot to velja za ostale poklicne oz. delovne položaje, nasprotno pa velja za kmete, pri katerih je pro-evropska naravnanost šibkeje pri.sotna kot pri ostalih. Vend;ir se n:nn prav glede večje zadrž;inosti knie-tov postavlja vprašanje, ali ne gre pri tem prej za učinke večje prisotnosti kmetijske problematike v medijih, m;mj pa za dejansko zavedanje posledic vstopa v EU na področju kmetijstva. Morda je presenetljiv relativno močan pozitivni posredni vpliv upokojenskega statusa. Dejstvo, da je nekdo upokojenec, torej posredno pozitivno vpliv:i n;i odnos do vstopa Slovenije v EU. Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, tla gre za posredni vpliv prek afirmativnega nacionalizma in prek udeležbe v prostoru množičnih medijev'. Pri tem lahko sklepamo, da se skozi u[X)kojenski status posreduje še vpliv generacijske pripadnosti - starosti. To posebej velja za pozitivno zvezo z afirmativnim nacionalizmom - verjetno lahko upravičeno sklepamo, da so starejši uspeli v večji meri skozi svojo življenjsko izkušnjo oblikovati tudi "pozitivni nacionalizem" oz. nacionalni ponos. Pri relativno močni zvezi med statusom upokojenca in udeležbo v medijskem prostoru pa gre verjetno prav za posledico omenjenega statusa, ki omogoča (časovno) obsežnejše spremljanje množičnih medijev. KakScii jf torej končni model, s katerim lahko ponazorimo rezultate naše analize? Omenili smo že ključne spremenljivke, s katerimi lahko pojasnimo odnos prebivalcev Slovenije tlo pridruževanja Evropski uniji, in sicer: izobrazba, upokojenski status, spremljanje množičnih medijev, politična (ne)opretleljenost, nacionalizem, zaznava razmer. Spremenljivke, ki so se izkazale kot bist\'ene, nas utrjujejo v izhodiščni domnevi o ideološkem značaju slovenskega "evropskega projekta". V tem pogletlu je še po.sebej pt)membno dejstvo, da sta na prvem mestu prav spremenljivki, ki opoz;irjata na pomembno vlogo politične oz. ideološke kampanije za l>odporo slovenskemu približevanju Evropski uniji, in sicer; informiranost oz. spremljanje množičnih medijev in politična (strankarska) (ne)opretieljeno.st. Analiza je pokazala, tla je tlekn anje medijev |x)membno tudi pri oblikovanju vretl-notnih izhodišč (nacionalizem) ter referenčnega okvira (zaznava slovenskih razmer) za oblikovanje otinosa tlo "evropskega projekta". Vpliv tlružbenega |x>lož;ij;i p;i je izražen skozi raven izobrazbe, ki vpliva na vse spremenljivke v motl-elu. Tako višje izobraženi v večji meri spremljajo množične metlije, so lx)lj kritični pri cxenjevanju razmer, v večji meri so opredeljeni gletle strankarskih preferenc. Višja izobrazba tudi pomeni manj k.senofobije in protekcitjiiizma, vendar višjo .stopnjo pozitivnega nacionalizma. In nenazadnje: pri višje izobraženih je v večji meri prisotna |Xjdpor;i slovenskemu približevanju Evropski uniji. V.se te vplive izobrazbe je mogoče .smi.selno interpretirati. Težave pa imamo z jasno in smiselno interpretacijo vpliva upokojenskega statusa. Zato smo .se odločili, da v motlel, s katerim .shematsko ponazarajamo rezultate prikazane analize, te .spremenljivke ne vključimo. Slika Ključni dejavniki oblikovanja odnosa prebivalcev Slovenije do Evrope oz. do vstojxi Slovenije v EU - kompleksni model povezav, ki je rezultat preizkusa izhodiščnega tvgresijskega modela I/OBRAZBA- zaznava r.vzml:r v slovtniji V- l-Dtl-EŽHAV •mkdijui. infor.MIRANOSr ♦ ♦ l'RO-EVROI'SKA ZAVK.ST STRANKARSKA NM)l'Rtl)KlJhNO.ST 'Izobrazba vpliva neposredno na vsako spremenljivko v modelu, in sicer: a) negativno na strankarsko neopredeljevnost in zaznavo raztner v Sloveniji; bjpozitivno in medijsko udeležbo in pro-evropsko zavest tercj pozitivno in negativno na različne dimenzije nacionalizma Sklep: (posl)ni()dernost in "evropska" zavest prebivalcev Slovenije Že v izhodišču smo opozorili na večraz-sežnost "evrt>pske" zavesti prebivalcev Slovenije, tako ila smo v analitski model vključili naslednji dve razsežnosti: odnos do .slovenskegii približevanja EU in občutek pripadnosti evropskemu prostoru oz. "evro-identiteta". V teoretskem (družboslovnem) smislu pa je morda še pomeml> nejši vidik večraz_sežnost in celo (protislovnosti "evTopske" zavesti Slovencev, na katerega smo v uvodu o[Jozorili s kratkim komentarjem o ((jost )moderno.sti (Procesa .slovenskega približevanja Evro(p.ski uniji oz. iskanja novih "globalnih" iclentitet Slovencev potem, ko se je razkrojil institucionalni okvir jugoslovanske identitete. Zato zaključimo pris(X'vek s kratkim razmislekom o sočasnosti moder-nizacijskih in postmoi\alcev Slovenije. Pri tem lahko to razmišljanje razumemo predvsen» kot vz(x>dbudo oz. iii(Po-tetično (podlago za bolj poglobljeno analizo. Potkitki, ki smo jih imeli na razpolago, takšne analize namreč niso omogočili, saj niso bili zbrani na podlagi opericio-nalizacije ključnih konceptov, ki jih tukaj omenjamo: moiiernost in (po.stmoder-nost. Kaj lahko povemo o (protislovnosti "evro(Pske" zavesti Slovencev na (Podlagi naših analiz!' Predv.sem nas utrjujejo v domnev i, da gre pri slovenskem približevanju Evro(Pski uniji oz. nasploh "evrojPeizaciji" slovenske družbe za .sočasnost (procesov modernizacije in (postmodernizacije. Ta sočasnost in protislovnost "evro(pske" zavesti se izraža v soobstoju vi.soke |Pod[Pore javnosti slovenskemu (Pridruževanju Evropski uniji (omenili smo 66.5% anketirancev, ki bi na referentlumu glasovalo za vsto(P Slovenije v EU) in nizke stopnje evrop.ske identitete (le 12% anketirancev je novembra 1997 čutilo pripadnost evropskemu prostoru). Domnevo o protislovnosti "evro(Pske" zavesti .Slovencev .še dodatno utrjuje relativno visoka slo(injo nacionalizma, ksenofobije in protekcionizma (npr 877% anketiranih je bilo (Ponosnih na do.sežke slovenskih športnikov, 66..^% se jih je strinjalo s trditvijo, da .se zaradi pri.seljencev povečuje število kaznivih dejanj. 62.1% (Pa .se jih je strinjalo, da tujcem ne bi smeli dovolili nakupa zemlje v .Sloveniji: glej Toš 1999; 712-71.3). Vprašamo se celo lahko, ali je vrednotni si.siem Slovencev ■kompatibilen" z zahtevami, ki jih (prinaša vstO(P v Evropsko unijo. V analizi smo že ugotovili, kaj so ključni dejavniki (Podpore slovenskemu "evro(pskemu projektu" ((politična opredeljenost, medijska "udeležba" in informiranost, izobrazba, nacionalizem) in ob tem utrdili domnevo, d;i je ta ()odpora v veliki meri rezultat (ideološkega) delovanja politične elite oz. kar celotnega slovenskega političnega razreda, manj pa (preobrazbe vrednotnega si.stema, ki bi .se izrazil v oblikovanju nove globalne (evropske) identitete. Z;iradi lega lahko trdimo, da je podpora .slovenskemu "evropskemu projektu" najprej izraz modernizacije oz. modernosti: za projektom stoji (politična avtoriteta .slovenske ([Po.svetne) oblasti ter ekonomska racionalnost pridnižitve. Tudi po.sameznik, ki se opredeljuje za ali proti Evropski uniji, se pri tem predv.sem odloča n;i (podkigi racionalnosti moderne družbe oz. "maierialisiičnih" vrednot. Tako tisti, ki .so se počutili bolj pripravljene oz. usposobljene (npr višje izobraženi, vi.šji materialni standarti) za izzive, ki jih prinaša odpiranje vrat konkurenci iz zahodno-evro(Pskega prostor;!, so v večji meri pripravljeni podpreti slovensko približevanje Evropski iiniji. Nasprotno pa prisotnost elementov' tradicionalne družbe [X)meni manjšo verjetnost polj zadržani do slovenskega "evropskega projekta". Res pa je, da je težko potegniti ostro mejo med modernimi in postmodernimi ozadji oz. dimenzijami evropske zavesti prebivalcev Slovenije. Tako vLsoka stoj^nja nacionalizma v svojih negativnih dinienzijah (ksenofobija, protekcionizem) pomeni tudi večjo verjetnost zavračanja slovenskega približevanja Evropski uniji. Zavračanje ksenolbbije, odprtost do drugačnosti pa, kot dimenzija po.stmodernosti, pomeni močnej.šo podporo slovenskemu [približevanju EU. Vendar lahko prav v tej točki najdemo argumente za prepletanje |X)stmodernih in modernih vrednotnih ozadij "evropske" zavesti Slovencev. Ugotovili smo namreč močno (jKizitivno) ko-relacijo med nacionalizmom in nekaterimi dimenzijami tradicionalnosti kot so npr.: nemobilnost oz. nepripravljenost preseliti .se zaradi izbolj.šanja ž.ivljenjskih razmer, bivanje v ruralnem okolju, religiozno.st. Torej bi lahko .sklepali, da zavra-čenje k.senofobije oz. odprto.st do drugačnosti ne pomeni le po.stmodernizacij.ske-ga ozadja evropske zavesti Slovencev, ampak je v precejšnji meri to tudi odraz modernizacije v smislu preseganja tradicionalnih vrednot, ki se ohranjajo skozi tesno povezanost v majhnih lokalnih skupnostih. VIKI. I.m:K.\TL'R,\ .■\ltlui.s.ser. I.ouis (I9K0), IdeoUigija in ideolo.ški aparati drž;ive. V Ideologija in estetski učinek (ed. .skušek-Močnik, Zoja), Cankarjeva zak)žba, Ljubljana: 35-99. lirglez. .Milan it Sabič Zlatko (199H). Analiza vsebine televizijskega ix)roeania o približevanju i:U. Teorija in praksa, vol. 35. no. 1: 147-162 Brokl, l.ubomir it Mansleldor.i. Zdenka (2000), Javno mnenje in stali.šča parlamentarnih strank do čhm.stva v ICU v Republiki Češki. Teorija in praksa, vol. 37, no. 1: 130-1 W Connoly. William li. (197S), 1'oliiične vede in ideologija. Mladin.ska knjiga, Ljubljana Kink-Halner, Danica (1992). .Nova družlxMia gibanja - subjekti politične inov",icije. Znanstvena knjižnica l-DV. Ljubljana Gouldner, Alvin W. (1976), llie dialectic of ideology and technology: The origins, grammar and future of ideology. .MacMillan Pre.ss, London Inglehart. Ronald (1997), .Mi>dernization and Ri.stnKKlernization: Cultural, economic and political ghange in 13 .societie.s, Princeitin University Pre.ss. I'rintx'ton. New Jersey Malnar, Urina (1997), .Mnenjski vtKliteIji o vključevanju SIcwenije v IXI. Končno poročilo (naloga H). Raziskor.ilni projekt Informiranost in stališča ciljnih .skupin v Sloveniji o livropski imiji in Slovenskem približevanju liU (nosilec projekta: N.Toš. naročnik. Urad vlade KS za informiranje), dokumentacija Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, IDV, Fakulteta za družl>ene vede. .Morlev, David Robins, Kevin (1995), Spaces i>f identity: Global media, electronic landscapes :ind cultural boundaries. Routledge, London antI New York. Toš. Niko et al (1997). Vrednote v prehodu I: Slovensko javno mnenje 196«-1990. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede IDV-CJMMK. Ljubljana ToS, Niko ci al. (1999), Vrednote v preluKlu II: .Slovensko javno mnenje 1990-199« Lfniver/a v I.jubljani, 1-akulteta za dru;:{K'ne vt;tle 1I)V-C(.M.\IK, l.juhljana ToS, Niko ei al. (1999a), Sloven.sko javno mnenje 1999/1 - siiniarni rc/.iiliati ra/.iskave, nowm-ber 1999. Kakulteta za družbene vede. ll)V - Center za r.i/.i.skovanje javnega mnenja in mno^iCnih komunikacij, Ljubljana Ule, Mirjana (1996), Re-creating the Slovenian identity. V Hink-Halner, Danica & Cox, Terry {ed.s.J, Into Kuropc? Pers|xxtivcs from liritain and .Skivvnia. Scieniilic I.lbrary. Faculty of .social sciences, Ljubljana, pp: 167-186. 831