ÏGODOVE\A ZA VSE 45 Marjan Drnovšek S CUGOM DOBREMNA iN Z BARKO DONOUIGA /ORRA ff bssdienčevn rlnrìvlìanif pod y Ameriko "Go West, young man!" "Na zahod!" je bilo znano geslo v Združenih uržavah od srede prve polovice 19. stoletja, ko so aceli priseljenci z vzhodnoatlantske obale ZDA Prodirati proti ravnicam ob reki Mississippi in še dalje Proti zahodu1. Nekoliko zanemarjenega popotnika ob kažipotu "To West!" je v Trunkovi knjigi Amerika in ^erikanci (1912)2 hudomušno ovekovečil tudi Ivan avpotič. Le-ta je - mimogrede povedano - omenjeno ^J'go opremil s številnimi inicialkami in risbami, in 0 2 veliko mero humorja, kar ji daje poseben čar, saj °kazuje, da je možno gledati na zgodovinska gajanja tudi z manj "resnimi" očmi. In Če imamo v !shh v naslovu zapisani klic Horaca Greeleya Izdajatelja New York Tribune po 1841, svobodo- bnega in ekscentričnega novinarja, ugledneža Periske družbe iz sredine 19. stoletja), ko mišljamo o izsejjevanju Slovencev kot delu °Pskih tokov v Ameriko, se nenadoma zavemo, da bili valovi odhajajočih usmerjeni proti "zahodu", tj. 12 'starega" (Evropa) v "novi" svet (Amerika), v njem Ponovno v omenjeni smeri. In kdo je odhajal? ¿aruženih državah je veliko del, zalo omenjam le nekatera a°Mopnejša: Charles A. Beard in Mary R. Beard, Zgodovina pruženih držav Amerike, Ljubljana 1959; Henry •. Parkes, Morija SAD , Beograd 1985; Howard Zinn, A People's ''story of the United Stales. Harper & Row Publishers, New °rk 1980; Oscar Handlin, The Americans. A New History of • People of the United States. An Atlantic Monthly Press 2 B°ok. 1963. V M. Trunk, Amerika in Amerikanci. Samozaložba. Celovec 1912. Mladi, največ v starosti od okoli 20 do 40 let, kar je druga vsesplošna značilnost tega valovanja evrop- skega prebivalstva v obljubljeno deželo ali vsaj za večjim kosom kruha in boljšim življenjem. Izrek "Go West, young man!" je bil večini odhajajočih nerazumljiv, saj so le redki znali angleščino, ki so se je - bolj ali manj dobro, nikoli pa odlično, če imamo v mislih nove priseljence - naučili šele v novem okolju. Pogoji potovanja, njegova orga- nizacija, nevarnosti na poti in še bi lahko naštevali so bili podobni za vse, doživljanje poti pa je bilo odvisno od izobrazbenega, kulturnega oziroma splošno civilizacijskega nivoja izseljencev. Primer: slovenski izseljenci so se vključili v val množičnega izseljevanja konec 19. stoletja, ko govorimo o t.i. "slovanskem in židovskem" valu (poleg "sredozem- skega"). Oba so mnogi ameriški pristaši omejevanja priseljevanja vrednotili kot nekaj manjvrednega, kot priseljevanje nepismenih, umazanih in bogve kakšnih še ljudi brez slehernih civilizacijskih norm..3 Potovanje izseljenskih vlakov skozi Evropo, zdravstveni in drugi pregledi na mejah, izoliranost odhajajočih v raznih izseljenskih hišah v izhodnih pristaniščih so že sodobnike navajali k trditvi o pravi trgovini z belim blagom, o toposti in vdanosti odhajajočih v usodo in v ravnanje organizatorjev potovanja. Vendar so migracijske službe, npr. v Hamburgu, na začetku stoletja Slovence obravnavale drugače kot poljske Žide ali galicijske kmete. Slovencem ni bilo treba bivati v skupnih prostorih, ampak so lahko čakali na odhod ladje v mestnih prenočiščih, si ogledovali mestne znamenitosti in Korenine takega gledanja so globoke, saj je s prihajajočim "vzhodnim" valom v ZDA (Židje, katoličani, izvirajoči iz civilizacijsko in kulturno zaostalih predelov Evrope itd.) med "Američani", ki so prišli iz Evrope le nekaj desetletij pred njim, naslajal odpor do prišlekov, ki seje kazal v teoretičnih razmišljanjih (med njimi najdemo tudi rasistične poglede), v državni politiki (omejevanje priseljevanja, ki je doseglo vrh z zaprtjem "zlatih vrat" v ZDA z letom 1924) in nenazadnje v odnosih med ljudmi (npr. getizacija prihajajočih Italijanov). Slovenci so se razpršili in v ogromnem ameriškem prostoru predstavljali le drobno kapljico oziroma kapljice. Utrinke pozitivnega odnosa do njih najdemo v takratnem tisku. npr. v Novicah: "Sploh Kranjce in tudi druge Slovence tam [v Ameriki!] radi imajo, ker so pošteni, pridni in pri delu bolj vztrajni, kakor narodi drugih jezikov... " (Iz Amerike.- Novice, št. 44, 3. 11. 1880, str. 358). VSE ZA ZGODOVINO 46 ZGODOVINA ZA VSE hodili k verskim obredom v mestu. O tem se je na lastne oči prepričal tajnik Slovenske krščanske socialne zveze Miha Moškerc, ki si je ogledal "črte", tj. smeri potovanj in izhodna pristanišča, prek katerih so Slovenci najpogosteje odhajali v Ameriko. Rezultat teh opažanj lahko preberemo v Kažipotu za izseljence (1904)4. Zapiše tudi, zakaj: način obnašanja, znanje nemščine in denar v žepu so zagotavljali, da ti prišleki ne bodo povzročali težav. Avtor govori celo o boljši "kvaliteti" Slovencev v odnosu do ostalih slovanskih narodov in Židov, kar sicer zveni podcenjujoče. Resnici na ljubo pa moram poudariti, da so iz istih let ohranjena tudi čisto drugačna pričevanja. Govore namreč o drugačnem ravnanju s Slovenci in tudi o njihovem v usodo vdanem obnašanju, konkretno o toposti "Kranjcev" na poti v Le Havre (1903), ki so ob daljših postankih zdeli na kolodvorih, namesto da bi stopili na mestne ulice, si ogledali znamenitosti ali se odžejali v bližnji gostilni. O tem nam piše Albin Kune5. Ob prihodu v Le Havre so izstopili iz vlaka na pomolu in se po nekaj metrih hoje po kamnitih tleh prek brvi vkrcali na ladjo. Nedvomno ne zaradi udobnosti prestopanja, ampak zaradi poenostavitve, da se kakšen del "tovora" ne bi izgubil6. Ta izseljenski tok proti zahodu ni bil monoliten in tudi Slovenci v njem niso bili enotni. Bolj izobraženi so pisali o svojih doživetjih, ostali - ki so v času množičnega izseljevanja predstavljali večino - pa ne. Prav to dejstvo nam onemogoča trdnejše zaključke o njihovem doživljanju poti v času množičnega odhajanja. Hkrati pa je bila pomembna tudi posameznikova radovednost, tj. "hoja z odprtimi očmi po svetu". Ravno po zaslugi teh radovednežev in iskalcev so se nam ohranili zapisi, ki nam omogočajo razmišljanje o zastavljenem vprašanju. Šele primer- Kaiipot za izseljence. Izdal in založil škofijski odbor Avstrijske družbe sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev v Ljubljani, Ljubljana 1904. Albin Kune (1881-1941). Po posredovanju izseljenske pisarne Edvarda Šmarde (Schmarda) iz Ljubljane je 1903 odšel v Basel v izseljensko agenturo Rommel & Co. (le s 30 kronami v žepu, s kovčkom, v katerem je imel dve ponošeni obleki in nekaj perila, in s popotnico). V tem pomembnem švicarskem železniškem križišču za izseljenski promet proti zahodu je pomagal pri ravnanju s slovanskimi in seveda s slovenskimi izseljenci, prevajal in kot transporter vodil izseljence proti Le Havru. Redki ohranjeni slovenski dopisi iz drugih izseljenskih centrov, npr. iz Bremna, nam potrjujejo misel, da so bdi slovenščine vešči ljudje zaposleni tudi drugod po Evropi. Ohranjene tipkopisne spomine hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL, Rokopisni elaborati, Spomini Albina Kunca). Marjan Drnovšek, Slowenische Auswanderung vor 1914 über Hamburg, Bremen/Bremerhaven und Le Havre nach Ellis Island.- Hoffnung Amerika. Europäische Auswanderung in die Neue Welt. NWD-Verlag Bremerhaven. 1994, 103-118. I. Vavpotič, Go West!, 1912 java doživetij poti izseljencev različne narodne pripadnosti bi nam dala odgovore o podobnostih in različnostih tega pojava. Drugače rečeno: laže bi doumeli proces tega doživljanja, saj je bila ta masa ljudi sestavljena iz posameznikov, ki so vsak na svoj način doživljali odhod zdoma, pot'samo in stik z novim okoljem7. Pričujoča razprava je sestavljena na podlagi objavljenih "misijonarskih" in "izseljenskih" pisem ter spominskega zapisa že omenjenega Albina Kunca. V znanstvenem tisku se pojma "misijonarska " in "izseljenska " pisma uporabljata kot dve kategoriji. Gre pač za ločevanje ekonomskega izseljenstva od ostalih oblik odhajanja v tujino, med drugim tudi v misijone. Vsebinsko so si ta pismu sredi 19. stoletja in nekaj desetletij čez zelo podobna (npr. opisi poti, življenja v novem okolju itd.), čeprav je v pismih ekonomskih izseljencev več laične vsebine. Oboja pa so pomembna za razumevanje izseljevanja v Ameriko, doživljanja poti, vključevanja v novo okolje in stikov s staro domovino. Tudi v pismih laičnih izseljencev je v omenjenem času zelo veliko govora o misijonarskem delu, verskem življenju ipd. Od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je potopis na Slovenskem razširil kot redko katera druga književna zvrst - če povzamem po poznavalcu tega gradiva i" problematike dr. Zmagu Smitku - in zanimanje je bilo obojestransko, tako pri piscih kot tudi bralcih. To dokazujejo tudi izseljenski potopisi v obliki pisem in krajših poročil objavljeni v časnikih in časopisih tistega časa. Kdor prelista, npr. Zgodnjo dánico ali Novice za ta čas, se lahko o lent prepriča. (Zmago Smilek, Slovenska doživetja prostranstev.- Poti do obzorja. Antologija slovenskega potopisa 2 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 47 "Ne v Ameriko!" In kakšen je bil odnos javnosti (prek časopisja) do teseljenskih potovanj in do odhajanja zdoma? Odvisen je bil od namenov piscev, ki so - tako rekoč ves čas rnnožičnega izseljevanja in tudi prej - svarili pred nevarnostmi odhoda in poti, in še bolj pred življenjem v tujih okoljih. Opisovali so samo nesrečne usode, že odločenim pa žugali: bodite ponižni, vzemite na pot rožni venec in molitvenik ali vsaj "dobro" knjigo (seveda v krščanskem duhu), ne družite se s tujci itd. Ne v Ameriko!" je bilo jedro tega negativnega Pogleda na odhajanje, ki ga je na svoj način zapisalo Ze uredništvo Novic leta 1845. Gre za opombo k objavi pisma v Ameriki sicer uspešnega trgovca Matija Premuta.8 Svarila Rafaelove družbe, ki jih zasledimo v tisku tik pred izbruhom prve svetovne v°jne, dokazujejo, kako vztrajno in dolgotrajno je bilo nasprotovanje izseljenskim težnjam. "Ne v Ameriko!" Je tudi naslov povesti Jakoba Alešovca (1883, 1912). ovest je polna svaril pred potjo in tujino, in lepo odslikava takraten splošen odpor do izseljevanja Slovencev, utemeljujoč to stališče z narodnimi, Sospodarskimi in verskimi razlogi. Svarila pred nevarnostmi poti - zlasti za dekleta in ženski svet nasploh - so bila deloma upravičena, vendar le Prehrana, predvsem v času skupinskega in vodenega Potovanja vsaj do newyorskega pristanišča. Izseljenci s° imeli v rokah številne "poduke", navodila o avnanju na poti, za njih so skrbele razne organizacije a verski podlagi, npr. Rafaelova družba, iz primera 'bina Kunca oziroma Rommel & Co. paje razvidno, Je tudi izseljenska agencija skrbela za varno Potovanje izseljencev. Da pa je bilo veliko goljufij, . ov v izhodnih pristaniščih, lažnih agentov ipd., pa razumljivo, saj je - ko govorimo o potovanju clJencev - v obravnavanem času šlo za posel neevropsko tematiko.-Izbor in spremna beseda Zmago Smilek. Založba Borec. Ljubljana 1988, 385. Glej tudi: Zmago jnitek, Klic daljnih svetov. Slovenci in neevropske kulture, ¿aložba Borec. Ljubljana 1986). Potopisi so bili v prejšnjem oletju nasploh zelo priljubljeno branje Slovencev. Fran evstik je v svoji oceni Ciglerjeve povesti Sreča v nesreči f 858) npr. zapisal, da ljudje zelo radi berejo o vožnjah po orju, o viharjih, potopih itd. (Fran Levstik, Sreča v nesreči 8 (»cena).- Slovenski glasnik 1858, zv.2, 35-36). yovensko pismo iz Amerike.- Novice, št. 34, 20. 8. 1845, str. o. Matija Premuta je bil belokranjski krošnjar (doma iz oemiča), ki seje leta 1839 odločil za pot v Ameriko. Na ladjo Je vkrcal v Bremnu, izkrcal pa v New Yorku. Iz njegovega , ma (1845) veje zadovoljstvo zaradi uspešnega življenja, *Q1" ie Tpnnff/• J- 7 ni-.' .* -J_ -•_ .- I _.;—/ stoletja, z velikimi dobički za železniške in ladijske družbe, od katerih so pobirali drobtinice številni mali agenti in goljufi, ki so spretno izkoriščali naivnost ljudi, njihovo neznanje jezika in nepoznavanje krajev. Nevarnosti poti so radi posploševali, češ, tujina kot taka je nevarna. Ali še drugače, bolj prikrito: ne hodite od varnega doma, saj je svet pokvarjen, poln neznank in nevarnosti za posameznikovo materialno in duhovno življenje. Dejstvo pa je, da se je vedenje o svetu v 19. stoletju med ljudmi vedno bolj širilo in da ni ostajalo omejeno samo na ozke izobražene in višje družbene kroge. Poleg nemške literature in časopisja so se uveljavljale slovenske knjige in časopisje, pismenost je naraščala, v šolah so otroci več slišali o tujih krajih, zlasti o Ameriki, povratniki so opisovali svoja doživetja, pisma so obojestransko krožila med Evropo in Ameriko... Vendar moramo upoštevati, da je informacija ena stran podobe o svetu, osebna izkušnja pa druga, mnogokrat nasprotna stran te podobe. Večina Slovencev pač ni prestopila meja okolja, v katerem so živeli, zato so bile za mnoge, npr. Dolenjce, romarske Brezje že kar oddaljeni cilj potovanja. Še manj jih je imelo stik z morjem. To dejstvo moramo upoštevati, ko razmišljamo o njihovem obnašanju in doživljanju poti v Ameriko. Za eneje bila to mučna in neprijetna stran izseljevanja, za druge možnost, da kaj vidijo9. Razvoj prometnih zvez v 19. stoletju je imel za posledico vse dostopnejši svet; svet se je dobesedno manjšal! Po Evropi in Ameriki se je železniško omrežje širilo kot pajkova mreža, vlaki so postajali vedno hitrejši in udobnejši. Podobno je bilo na morju: jadrnice so vedno bolj nadomeščale kombinacije parnikov z jadri in končno sami parniki; mnogi od njih so bili na prelomu v naše stoletje prave palače na morju. Hitrost, čim večje število potnikov in udobnost so bile maksime pri razvoju omenjenih prometnih sredstev. Omeniti moram tudi brzojav, ki je prispeval - če imam pred očmi le izseljenstvo - k hitrejšemu kroženju informacij in denarja. Brez obojega si ne moremo predstavljati dobro organiziranega potovanja proti Ameriki. Ko govorimo o vse dostopnejšem svetu, se nam postavi vprašanje, kako je takratni človek gledal na oddaljenost Amerike. Ivan Vrhovec to vprašanje povezuje ravno z razvojem prometa. Ko Je zmotilo dr. Janeza Bleiweisa, da je zapisal misel: jatostne reči beremo od veliko tavžent ljudi, ki so se v »"ir*0 Presel'l': namesti bogastva so lakoto in revšino «šli. Le malokdo je tako srečen ko naš Premula. " 9 Marjan Drnovšek, Pot slovenskih izseljencev na tuje. Od Ljubljane do Ellis Islanda - Otoka solza v New Yorku 1880- 1924. Založba Mladika. Ljubljana 1991; isti, Izseljevanje iz širše ljubljanske okolice 1890-1914. Doktorsko delo. Ljubljana 1993 (rokopis). VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE tama nad težavnostjo potovanja (1899), npr. z Dolenjske v Ljubljano, nadaljuje: "Da ima izselnik le Ljubljano za hrbtom, potem se že izhaja, potem ni več daleč do Amerike. Nekaj časa se vozi po železnici, nekaj časa po parobrodu in zatem zopet po železnici - paje tam: tri dni do Hamburga ali Bremena, devet ali deset dnij do Novega Jorka, potem pa, kolikor je še do tistega kraja, kjer ga pričakujejo sorodniki, znanci, ki so ga spravili tjakaj. Alije to kaka dalja?"i0 Ta misel je bila zapisana v času resnično visoke stopnje prometne povezanosti sveta, medtem ko je bil sredi 19. stoletja pojem Amerika ponavadi opremljen z oznako "oddaljena", "onstran širokega morja" ipd. Takrat je bila pač v zavesti ljudi to zelo oddaljena in nedostopna dežela, kjer živijo "divji" Indijanci in kjer se slovenski misijonarji, z Barago na čelu, trudijo za njihovo spreobrnjenje. Ta razlika je posledica komunikacijskega razvoja, zlasti časopisja (na obeh straneh Atlantika), pisnih povezav izseljencev z domovino, osebnih obiskov ali vračanj za stalno in pripovedi t.i. Amerikancev. Amerika je bila slovenskemu človeku na prelomu v 20. stoletje zelo blizu, tako kot nikoli prej in tudi ne pozneje. Pa pustimo ob strani vprašanja v zvezi z organizacijo poti, vzroki za odločitev za odhod ipd., vprašajmo se o ločitvi od doma. Kot prvo moramo vedeti, da imamo o tem ohranjeno relativno malo zapisov in da tudi večina piscev potopisnih pisem ne piše o tem. Več, čeprav ne toliko, imamo v zaključkih izseljenskih pisem razmišljanj o domovini, o domačem kraju, o bližnjih in prijateljih, tj. bolj ali manj jasne izraze domotožja. Bodoči misijonarji so odhajali z zavestjo svojega poslanstva, brez prisile, da zapustijo domovino. Lažje so se za pot odločili tudi krošnjarji - v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja jih najdemo kar lepo število v Ameriki - navajeni ločenosti od domačih in hkrati tujih krajev. Najtežje je bilo t.i. pionirjem tudi z vidika odhajanja, tj. izseljencem, ki so bolj ali manj odhajali v neznano. Nekoliko lažje je bilo gorenjskim kmetom v šestdesetih letih. Le-ti so iz Dovjega, Mojstrane, okolice Jezera in sploh tistega kota Gorenjske odhajali v Minnesoto, in to na vabila misijonarja Franca Pirca. Tam jih je čakal človek, ki jim je pomagal pri prvih korakih. Kasneje, ko se sproži množični val, je vsaj k temu vidiku odločitve za odhod veliko prispevalo dejstvo, da so onstran Atlantika že bili domači (oče, brat, mož) ali znanci iz vasi. Njihova odločitev je bila zato kajpak lažja. Vse to je del tistega, kar imenujemo odhod od doma, manj pa nam je znano osebno doživljanje tega odhoda in njene posledice, tj. počasno odtujevanje in pretrganje stikov, odtrganost iz domačega okolja, ki je le nudilo določeno "varnost", obvladljivost, status ipd., kljub mogoče težkim materialnim pogojem življenja. Konkretno naj omenim opis odhoda z ljubljanske železniške postaje iz spominov Albina Kunca (1903). Kozarček za korajžo v kolodvorski restavraciji v krogu domačih je lajšal čakanje na odhod vlaka (2. marca ob polnoči so s tem vlakom odpotovali 104 izseljenci s Kranjskega, med njimi tudi Kune kot transporter). In kot sam zapiše: ko se je vlak začel premikati in po zadnjih pozdravih z domačimi skozi okno, sta se jok in smeh mešala, mnogi so takoj po odhodu zaspali, drugi so začeli odvezovati cule s hrano in pijačo in po vagonu se je razširil vonj po šunki, klobasah ter "šnopsu" in vinu. Tudi sam je prigriznil in spil malo vermuta za "korajžo". Žalost in radoživost sta se mešali ves čas vožnje po Gorenjski11. Klic "Ne v Ameriko!" ni rodil sadov, saj je ta dežela vabila in od nje so odhajajoči - upravičeno ali pa tudi ne - pričakovali boljše življenje12. Antwerpen, Liverpool, Bremen, Le Havre... To so imena nekaterih pristanišč, skozi katera so potovali slovenski izseljenci na poti v Ameriko. Ko prebiramo izseljenska pisma, nas preseneti enakovredni opis poti po Evropi in čez morje, pri mnogih še do kraja bivanja v Ameriki. Sama pot čez Atlantik je sestavni del tega opisovanja. V nadaljevanju bom na nekaj konkretnih primerih ilustriral pot do omenjenih zahodnoevropskih pristanišč. Ivan Vrhovec, Avstralija in nje otoki. Celovec 1899, str. 210. Glej opombo 5. Ob temu samo misel: usihanje tega toka je bila posledica omejitvenih priseljenskih ukrepov v ZDA, ki so doživeli kulminacijo takoj po prvi svetovni vojni, ne pa pozivanj na zavest o potrebnosti, da ostanejo doma. Ko so se priprla ameriška "zlata" vrata, seje lok - seveda v manjšem obsegu • začel usmerjati v rudnike in tovarne zahodne Evrope (v Francijo, Belgijo, na Nizozemsko in drugam). To je bil tok, ki ga je ponovno omejila gospodarska kriza na začetku tridesetih let. Ko se je liberaliziralo gibanje čez mejo SFRJv prvi polovici šestdesetih let, se je ta tok ponovno obudil i" mnogi slovenski fantje in dekleta so našli delo v Nemčiji' Skandinaviji in drugod. Naftna kriza v sedemdesetih letih ga je ponovno omejila. Če bi bila danes možnost sprejemanja ekonomskega izseljenstva v evropskih ali drugih deželah, je vprašanje, kakšen bi bil obseg odhajanja Slovencev. Vendar paje razlika v plačilu dela med npr. evropskimi državami i" Slovenijo argument, ki je veljal tudi v 19. stoletju in na prelomu v dvajseto, argument, ki je po eni strani potiskal i" po drugi zvabljal Slovence v svet. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 49 Preden se je krošnjar Matija Premuta ob sedmi uri zvečer na petek pred Kristusovim vnebohodom maja 1839 v Bremnu vkrcal na ladjo, je prehodil s krošnjo na rami večji del Evrope. "Kupčijsko popotvanje" - Kot so zapisale Novice - je pač zahtevalo hojo in ne Antwerpen, vloga Trsta pri izseljevanju Slovencev pa ni bila tako velika, kot bi pričakovali glede na njegovo bližino13. Če omenim še pot po t.i. "francoski črti" (Ljubljana-Le Havre); na začetku stoletja je trajala le nekaj dni, odvisno od postankov na vmesnih Železniške povezave z zahodnoevropskimi pristanišči in morske poti iz Trsta do New Yorka 02nJe s kočijo. Hitro poštno kočijo pa je uporabljal nderik Baraga devet let pred tem na svoji poti skozi mirno Evropo do pristanišča Le Havre v Franciji. °toval je po poti Ljubljana-Gradec-Dunaj-Linz- Unchen-Augsburg-Ulm-Stuttgart preko Rena v asbourg-Nancy-Meaux-Pariz-Le Havre (Havre de ace). Na poti je bil mesec dni, preden se je 1. sembra 1830 vkrcal na ladjo. Vendar je imel daljši anek na Dunaju. Ko v izseljenskih pismih "zijamo navedbe o trajanju poti po kopnem, ugotovi intenzj. imo, da so te zelo različne, odvisne od smeri, vnosti oziroma hitrosti potovanja in od želj Potujočih. Andrej Bernard Smolnikar se je 1837. odločil za Trst, ki ga je priporočal - v primerjavi s J° čez Francijo - ravno zaradi daljše vožnje po JU, ki je omogočala možnost študija in stika z esko govorečimi sopotniki. Doživetja tistih, ki so vali s kočijo, so bila bolj pestra kot - kasneje - etJa tistih, ki so potovali z vlakom, brez katerega sto] .°^Čno izscljevanje Slovencev proti koncu 19. Ja težko predstavljamo. Med zahodnoevropskimi Ha k1 Se Ves ^as naJvečkrat omenjajo Bremen, pri Ur^ "* ^e Havre, manj Liverpool, holandski mšči Rotterdam in Amsterdam in belgijski železniških postajah. Zelo gostobeseden o svoji poti po Evropi je bil kaplan in učitelj Lovrenc Lavtižar, Gorenjec po rodu, ki se je 1854 odločil slediti Baragovim stopinjam v Ameriki inje štiri leta kasneje, ko seje vračal z obiska pri nekem verniku, zmrznil na Rdečem jezera v Minnesoti. Iz Ljubljane je že potoval z vlakom do Dunaja, od tod gaje vodila pot takole: Praga-Dresden- Leipzig-Halle-Frankfurt-Darmstadt-Kehl-Strasbourg v Franciji ("...ker po ti železnici se naj hitreje v Pariz pride. ..'V14. Za pot je rabil 48 ur. Nadaljeval jo je prek Meauxa do Pariza, kjer se je za krajši čas ustavil, nato pa nadaljeval do Antwerpna v Belgiji. Kot pobožen človek v svojih pismih na široko piše o verskih razmerah v deželah, skozi katere je potoval (njegova hvala ali graja je bila odvisna od verske pripadnosti posamezne dežele); tudi glede Pariza ne najde druge tematike. Tudi Antwerpen ni bil izjema, zapisal je: "Desiravno nam v Antwerpnu ni nič pomankovalo, smo vender le grozno težko odhoda čakali, ker smo 13 Aleksej Kale, Prekooceansko izseljevanje skozi Trst 1903- 1914.- Zgodovinski časopis, 46/4, 1992, str. 479-496. 14 Pismo gospoda misionarja Lavtižarja iz Pariza, 19. maja 1854.- Zgodnja dánica, St. 22, 1. 6. 1854, str. 93-96. VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODOVINA ZA VSE želeli berž ko beri v Ameriki /?;7;"15. Če primerjamo pisma dijakov, bogoslovccv in duhovnikov, ki so odhajali v Združene države, najdemo največ življenjskih odzivov na pot pri dijakih, čeprav - kar dokazujejo kasnejša pisma - so tudi tu izjeme (npr. pisma Pranca Pirca)u\ Kljub temu pri vseh prevladujejo opisi cerkev, verskih obredov (iskanje podobnosti in različnosti s "kranjskimi"), stiki z je ogledala galerijo in živalski vrt. Slednji je naredil nanjo velik vtis: "...tukaj smo vidili, menim, da skorej vse zverine, tiče in druge živali, kar plemen jih je na svetu. Nar strašnejši zver je lev, že njegov pogled je strašen, kaj bi bil še le naredil, ko bi bil do ljudi mogel! Slon se mi je pa naj bolj gerd zdel, - tako gerda pošast, kar ga nisem mogla gledati"]1. Devetnajstletni Ljubljančan Anton Obreza18 je ;, LE HAVRE — La Gare U. T.. Le iUrr«~ Železniška postaja v Le Ilavru duhovniki in razmišljanja o njihovem misijonarskem poslanstvu. Nekoliko več življenjskih drobcev o tej poti najdemo v pismih Marije Trobec, sestre misijonarja Jakoba Trobca. Marija je 1870. v skupini potovala v smeri Dunaj-München-Ulm-Mannheim-Köln-Antwer- pen-Liverpool. Na svoji koži je doživljala prometne zagate zaradi francosko-pruske vojne; vzhičena je bila nad vožnjo po Renu od Mannheima do Kölna, kjer si 1880. odšel v Ameriko; v Slovencu je izhajal v tem in naslednjem letu relativno dolg podlistek ("Amerikansko pismo") z opisom poti. Le mimogrede: njegova sestra Marija je bila poročena z Jakobom Alešovcem, avtorjem že omenjene knjige Ne v Ameriko! Obreza je potoval z vlakom: Ljubljana- Dunaj-Praga-Leipzig-Bremen. Slednjemu je posvetil kar nekaj besed. Nastanil se je v hotelu "pri mestu Petrogradu", si ogledal kulturne znamenitosti mesta, odšel na vrček znamenitega bremenskega piva, se 15 16 Pismo gospoda mlsionarja Lavtižarja iz Noviga Jorka, 26. julija 1X54- Zgodnja Janka, št. 34, 24. 8. 1X54, str. 141-143. Misijonar Franc Pire (1785-1880) je bil poleg Barage najbolj znan Slovenec med ameriškimi Indijanci sredi 19. stoletja. Umni sadjar, homeopat, pesnik, opisovalec Indijancev in neverjetno trden človek (še v visoki starosti je večkrat obiskal domovino) je bil vztrajen v prizadevanju za pridobitev novih misijonarskih moči v Ameriki in njihovo denarno podporo. Bil pa je tudi pni, kije vabil kmete na plodna minnesolska polja; njegovim vabilom so se odzvali Gorenjci. Zato so tudi njegova pisma bolj "pestra" in zanimiva za proučevalca širših vprašanj in ne samo misijonarskega dela med Indijanci. 17 l/i Pismo Marije Trobec uršulinkam v Ljubljani.- Zgodnja danica, št. 38, 23. 9. 1870, str. 305-306. Anton Obreza, rojen 1861 v Ljubljani. Iz popisa prebivalstva mesta Ljubljane (1880) izvemo, da je bila njegova mati Ana vdova, sicer pa posestnica hiše v Ključavničarski ulici 3. Anton je znal brati in pisati in že v tem letuje bil označen kot "nepričujoč", in sicer "stanovitno", z opombo, da je v Ameriki. Torej: Anton Obreza seje ob odhodu odločil, da za stalno odide, saj je pri večini odhajajočih v popisih prebivalstva - vsaj na začetku - zapisana začasna ("časna") odsotnost. VSIi ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 51 udeležil maše "brane nalašč za srečno pot Kseljivcem". Njegov gostobeseden opis poti in krajev ob njej je poln primerjav z domačimi in ameriškimi razmerami. Primerjave nam osvetlijo njegove poglede • bogatijo tekst, ki je marsikdaj - pri drugih opisovalcih - preveč deskriptiven. Za primer navajam Kratka odlomka: "Malo pred polnočjo sem zagledal prvo češko postajo. Povsod nemški napisi, misliš? O, kaj še! Povsod so češki prvi, za njimi še le nemški. Prav ima Wanderer' iz St. Paula v Minnesoti, kteri unenuje Čehe voditelje Slovanstva, da-si jim prijatelj "'• Nemci so vendar le čudne stvari. Vedó, da je s'ovanski živelj močan, a hočejo ga zatreti. Omenjeni lst miluje Nemce na Ogerskem, češ da so bili Pregnani, da se jim je glavno nemško gledišče zaprlo 'i prepovedalo, da nemške koncerte ogerska policija Se zdaj prepoveduje. Tako hudo ravno ni. Ta list - syraj - svetuje Ogrom, naj se varujejo Slovanov, češ, 1 so nevarni. Jaz, navajen, da nas stavijo na zadnje vesto, se temu nisem kaj čudil.- Pa vrniva se nazaj na m°Jo pot...Sit vožnje po suhem že do grla, oddahnil e/n se kaj, stopivši iz voza na trdni tlak bremenskega olodvora. Tu smo dobili kmalo gospodarja hotela, en nam je bil zavoljo gotovosti in dobre postrežbe "^Poročen. Peljal nas je v svojo gostilno 'pri mestu eirogradu' (ktero vsakemu, kdor bi sem potoval, . aJ£orkeje priporočam), kjer smo se s pošteno pijačo Jedjo kmalo okrepčali. Ker smo se imeli dva dni tu uditi in čakati odhoda ladije, bil sem zelo vesel - saj es, prijatelj, tuji kraji, tuja mesta - to je záme. Koj 1 dan zagotovil sem si vsa pisma za ladijo, potem s Je pak peljal nek nič priljuden Čeh v Bremenski . rk- Jaz dosedaj videl sem le prekrasnega in rovnega Miramarskega pri Trstu; se ve da ta ni . ° krasen, a velikansk je. Mesto se ni strašilo akih stroškov, prebivalci podpirajoči mesto z arJem, hočejo tudi pokazati tujcu, da kaj imajo, - i delajo denar' v Bremenu pri izseljevancih. Park ojo žlahtna drevesa, čemur se je čuditi, kajti ceni svet treba je bilo na čevlje debelo nasuti s j. J0\ Sredi parka je majhno umetno jezero, na čegar Povri Povodi Slni sem videl snežno bele labuđe in velike rujave. °dne fazane iz Avstralije. Tudi kipov, lop, in družili v .Poslopij je veliko. Konec vrta videti je vodotok, srn J e^in črtah tekoč memo prijazne gostilne, kjer žel Se~ •1••••••1'- odtod se podali pod velikim s Zn'cnim mostom v mesto nazaj. Trudni zročili smo Varnipostelji in trdnemu spancu'*9. knjigi Pot slovenskih izseljencev na tuje sem j. a Pot Albina Kunca do Basla; prikazal sem švj 80v transport 245 "Kranjcev" z vlakom od tega carskega mesta prek Pariza do Le Havra (1903). a ne bi ponavljal, poudarim naj le, da tu ni sledu /9 1jTi,kanska Pisma- n- Wabasha, S. l44- 30. 12. 1880. 12. 1880.- Slovenec, št. o kakem zanimanju izseljencev, npr. za Pariz (razen pri Kuncu samem). V Le Havru jih je vlak pripeljal direktno na pomol, kjer so po nekaj metrih sprejemnega centra stopili na ladjo. Ko sem že omenil počutje ob odhodu: ko so se približevali Le Havra, je Kune opazil tesnobo pri izseljencih. Še preden so prispeli do morja, jih je presenetila utripajoča svetloba svetilnika, v zraku so že čutili vonj po morju in izseljence je navdala tesnoba. Mnoge ženske so vzele v roke rožnevence in potihoma molile. Zavedali so se, da bodo, ko zapustijo vlak in se vkrcajo, pretrgali še zadnjo, rahlo vez z domovino, ki jo je v simbolnem pomenu predstavljala železniška proga. Pred njimi je bilo strahvzbujajoče neizmerno morje. Še enkrat moram poudariti razliko med individualnim potovanjem in potovanjem v manjših skupinah v primerjavi z množičnim izseljevanjem, ki je poznalo transporte, kratke postanke na železniških postajah in čakanje na odhode z ladjo v izseljenskih hišah. Le redki so si privoščili tudi oglede mest ob poti in o tem tudi razmišljali oziroma si zapisali vtise. Kakšni so bili občutki in vtisi mnogoštevilnih, ki so skozi okno vagonov opazovali bežečo pokrajino in si le želeli, da bi čim prej prišli na cilj? O tem ne vemo mnogo. Kot sklepamo o potovanjih z velikimi parniki na prelomu v naše stoletje (da je bila pozornost potnikov bolj usmerjena v dogajanje na ladji), lahko za pot z vlakom trdim - če imam pred očmi Kuncev spominski zapis -, da je bila pozornost usmerjena v dogajanje v vagonu: na hrano in pijačo, na klepet in spanje, od časa do časa sta se zaslišala harmonika in slovenska pesem in zopet je nastala tišina z molitvijo ali razmišljanjem o ločitvi od doma in o bolj ali manj neznani prihodnosti. "M nevarniš'ga na sveti, kakor sred morja vihar; kdor perpravljen ni umreti, naj ne hodi nanj nikar. " (Franc Pire) Misijonar Franc Pire je že leta 1836 objavil pesem v 76 verzih o svojem potovanju čez Atlantik v Ameriko (1835), ki je ponovno izšla v zbirki Nektere pesmi (1874). Ker so bile njegove pesmi zelo priljubljeno čtivo med ljudmi, sklepam, da je tudi njegov opis poti z dramatičnim nočnim viharjem pustil pri bralcih strahvzbujajoče občutke. Ko si je Marija Trobec ogledovala slike v kölnski galeriji, je obstala pred podobo, ki je prikazovala potop ladje in o tem zapisala: "Eno tablo je bilo strašno pogledati, kjer je bilo namalano morje in barka, ki se je ravno potopovala; nekteri so bili že v vodi, drugi je še roke ven molil in za pomoč klical, eden se s sekiro za jadrilo deržal; bilo je tako vživo narejeno, da bi kmali VSE ZA ¿GODOVINO 52 ZGODOVINA ZA VSE solze me posilile.- Tako.so se mi smilili še zdaj ti nesrečni ljudje"20. Od okoli tisoč slik, ki jih je po lastni navedbi videla v Kölnu, sta se ji vtisnili v spomin le dve: že omenjena in slika, ki je prikazovala Marijo z Jezusom v naročju. Stello maris, morsko zvezdo z Marijino sliko z detetom v sredini, najdemo naslikano tudi na kapelici v Savinjski dolini, skupaj s parnikom2'. Nedvomno jo je dal naslikati nekdo v zahvalo za srečno vožnjo v Ameriko ali za srečno vrnitev, saj je bila Marija priprošnjica na morju. Ravno morska pot je bila najbolj nepredvidljiv del potovanja, kjer so bili izseljenci v rokah narave, po mnenju večine pa tudi v božjih rokah. Trobčeva se morja ni bala, kar lahko sklepamo po stavku: "Jest se nisem prav nič ustrašila morja"22. Pri drugih takega odločnega mnenja nisem zasledil. Koliko izseljencev je izgubilo življenje na morju v času izseljevanja, ne vemo, vemo pa, da sta izgubila življenje vsaj dva Slovenca v najbolj odmevni morski nesreči pred prvo svetovno vojno, tj. pri potopu Titanica (1912). zapazil, da gremo naprej. Kmalo se je začelo mračiti in videti so bile le še luči po obrežji. Skoraj solznega očesa gledal sem proti suhi zemlji, poslal jej v duhu svoj pozdrav - Bog ve, če bodem kedaj hodil še po 'starem' svetu, stari Evropi! Pozdravljal sem v duhu svoje predrage v ljubi slovenski domovini, 'na svidenje!' mislil sem si in tudi Tebe, predragi prijatelj, sem se spominjal"24. Velika je bila razlika med plovbo sredi 19. stoletja in na začetku našega stoletja. Jadrnica, s katero je npr. plul Andrej Smolnikar (1837), je bila bolj prepuščena naravnim pojavom in spretnosti kapitana in mornarjev. Veter ali brezvetrje, morski tokovi, vremenski pogoji in letni čas potovanja so vplivali na počutje potnikov in dolžino potovanja. Smolnikarjeva jadrnica je za pot od Trsta do Gibraltarja potrebovala 18 dni, za plovbo čez Atlantik pa 38 dni, skupaj torej 56 dni, kar je bilo po njegovem mnenju zelo hitro. Običajno je trajala pot - po takratnih zapisih - do §mmi& •• WASSER 9Centrtíbebnplot¿ BflSFT) S'Goltti Oi.i Kakšni so bili vtisi ob pogledu na izhodno pristanišče? Celo samozavestni Anton Obreza je zapisal (1880): "Malo se mi je noga tresla, ko sem v bremenski luki stopil zadnjič na starem svetu iz železničnega voza. Kraj, kjer smo izstopili, bil je komaj par korakov od morja, kteri je bil ves napolnjen z večimi in manjšimi ladijami. Malo iznenađen gledal sem te povodne gradove, na vodi le orehove lupine, a vendar so videti tako veličastne, da se človek brez strahu izroči na njih nevarnemu elementu - •••••'••. Obreza se je najprej vkrcal na manjšo ladjo, ki jih je pripeljala do parnika Hohenstauffen (zgrajenega 1874) z nosilnostjo 3.000 ton in širine "18 korakov" ter dolžine "80 korakov". Slovo od Evrope je bilo težko: "Ko sem bil gotov (z namestitvijo na ladji!), podam se na krov, da bi videl odhod, a v moje začudenje bili smo že kaki dve morski milji od zemlje proč, ladijaje šla še počasi in znotraj nisem prav nič {¿$*>•& ,N3K\V W• 61 •• .•.•••• Slrcr •. f. •? Trini»/ PI.V« eM* •••••& '-."-Ki •••••• Glej opombo 17. Marjan Drnovšek, Pot slovenskih izseljencev na tuje..., str. 22 • h Vahase, 18. oktobra.- Zgodnja dánica, ¡t. 46, 18. 11. 1870, str. 369-370. Amerikanska pisma, IV.. Wabasha, 1. 1. 1881.- Slovenec, št. 12, 29. 1. 1881. Gibraltarja 25 dni in čez Atlantik 80 in celo do 90 dni- Glede trajanja poti najdemo do prevlade parnikov zel" različne informacije, vendar bi bilo zmotno misliti, da je le doba velikih parnikov poznala kratkost plovbe čez Atlantik. Pire je za pot s parnikom iz Le Havra do New Yorka leta 1864 potreboval le 10 dni in pol (ob prelomu stoletja je parnik premagal isto pot v sedmib dneh). Vendar je bilo potovanje s parnikom v Pirčevem času dražje kot z "jaderno barko", zlasti Še> če si bil pripravljen na njej poprijeti tudi za delo, ko so ti zaračunali le polovično ceno. Vendar je bila vožnja z jadrnico bolj vznemirljiva, zlasti za mlade popotnike, ki so odhajali v Združene države r¡3 nadaljevanje bogoslovnih študijev ali v misijonarska središča v Minnesoto in njeno okolico. V tem je tuo1 odgovor na vprašanje: zakaj tako velika odzivnost piscev pri opisovanju te poti v času jadrnic in prvo1 24 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 5» Edvard Tavčar, Ljubljana oblastveno potrjena glavna agentura Severonemškega Lloyds" v Bremnu. mtotwiniK „K*U« Wilhelm H." .'16 nvttrov «kit«, ptf>i>i> l!Mu> n*i|c k' 5 ilath m rtrkjj jili *° .^VCAR, 0 glavni zastopnik * V* „Severonemškega £loyda". N^ ^1^^* Pisarna igentuic V^^ y^i/ «=«3= IKZolod^roxelc© -alle© Ät. 35 ——. ^^ ^%f rwsproti stori „Tiilerjevi" gostilni. "Jf Naslov brjojavom: „Nordlloyd" LJubljana. Hrj»iV „K»l«*r Wllhrlm At* Qtpwf I'.* mrimv Hfn|CCv »vrtovno /nano paiotuodrm Uutitvo jt dalo v svrlio hiiicjU«« privajanja potnikov /Kiadiii = velikanske cesarske parnike s== .Kaiser Wilhelm II.", „Kronprinz Wilhelm" in „Kaiser Wilhelm der Grosse", ki vozijo tdinole Iz Bremna v New-York v Severno Ameriko. vsi; ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE parnikov? Mladi popotniki so bili izobraženi in hkrati "obvezani" k pisanju, vsaj kot misijonarji, ki so morali pošiljati poročila predpostavljenim cerkvenim oblastem v Evropi in tudi v domovino, da bi pridobili denarno pomoč za svoje misijone. Dragi pa so bili bolj redkobesedni; kot Gorenjec Jože Košir ( 1866), ki je v pismu zapisal le: "9 tednov smo ponoči in podnevi potovali; celih 42 dni smo bili na morji. Boga smo hvalili, daje bilo konec težavnega potovanja"^. Košir je odšel v Ameriko kot ekonomski izseljenec. Jakob Trobec je v pismu 1. aprila 1865 dal nekaj nasvetov bralcem Zgodnje danice, ki so nameravali v Ameriko. To je bil čas prvega večjega izseljevanja Gorenjcev z gornjesavskega konca, in sicer v Minnesoto (med njimi je bil tudi omenjeni redkobesedni Jože Košir). To so verjetno tudi prva tovrstna navodila in ena redkih, ki niso izžarevala negativnega odnosa do odhajanja. Glede poti čez morje je primerjal vožnjo z jadrnico ("jadrovcem") in parnikom ("parobrodom"). Razlike je našel v dejstvu, daje vožnja s parnikom dražja, vendar hitrejša (14 dni ali manj, na jadrnici od 30 do 60 dni, včasih celo dlje), na parniku pa tudi ni treba kuhati (kot sicer na jadrnici). Na slednjo so potniki morali vzeti kuhinjsko posodo, živila (meso, krompir, grah, maslo) pa so lahko kupili na ladji. Kljub temu je priporočal, da vsakdo vzame s seboj suh kruh, suho sadje, dobro prekajeno meso, slanino, čebulo - ki naj bi bila dobra za želodčne težave - in vino2. Tudi "akomodacija" na ladji ni bila primerljiva med časom odhajanja misijonarjev in časom množičnega izseljevanja Slovencev. Čeprav je bila od ladijske družbe do družbe in od ladje do ladje velika razlika, je bila komoditeta odvisna od cene. Medkrovje (izraz izhaja iz časa, ko so se potniki vozili v prostoru med palubo in tovorom v ladijskem trebuhu) in kasneje t.i. III. razred in njegove različice so bili prostori, v katerih so najbolj pogosto potovali izseljenci, tudi Slovenci. Vendar se je s tehnološkim razvojem v obdobju parnikov višal tudi "prevozni standard", ne samo zaradi ugleda ladijskih družb, ampak tudi vedno ostrejših sanitarnih zahtev migracijskih oblasti. Skupne spalnice, sanitarije in tuši, ločenost jedilnice od bivalnih prostorov, sprehajalna paluba in še kaj za potnike III. razreda (in celo 2-4 posteljne kajute na boljših ladjah) v času množičnega izseljevanja niso primerljive s pogoji, v katerih se je vozila npr. Marija Trobec (1870). Ta je potovala na "barki", ki je bila le malo manjša od uršulinskega samostana v Ljubljani in je sprejela čez 1000 potnikov. Ženske so bile ločene od moških. Marija je spala na pogradu ("kakor pri Vas [v samostanu!] odri za jabelka") s posebno pregrado, za katero so se poprijeli ob gibanju ladje. Glede hrane je zapisala: "Zjutraj černo kavo, prav nič vredno, in belega kruha za kake 4. kr.; o poldne pa juho in frišno meso pa celi krompir, zvečer pa čaj ali te in cvibak (suhor). To je bilo vsak dan. Dajo že toliko, da lačen ni, kdor more to jesti; mi smo opoldan jedli, zjutraj sam kruh, zvečer pa nič. Pa to se že prestoji, da le viharja m"3. Zgodb o slabi hrani, pokvarjeni vodi, skupnem kuhanju na ognju v času mirnega morja, o "suhorju", ki je bil za nekatere edina užitna hrana ipd., najdemo veliko. Vse kažejo na obupne razmere, ki so jih dolge vožnje zaradi znanih razlogov še poglabljale. Zato lahko tudi razumemo Trobčeva navodila glede hrane. Jakob Trobec je svetoval tudi glede obnašanja na "barki": "Bolj imenitno pa, kakor ta skrb ftj. glede hrane!] je pripravljanje na duši za dolgo nevarno pot; že v gostivnicah [verjetno v izhodnih pristaniščih!] bereš na primernem kraji svarjenje, da zraven telesnih skerbi, ne pozabiš tudi za dušo primernega živežu preskerbeti, pripravi se tedaj z dobro spovedjo in vrednim obhajilom na težavno pot. Tako pripravljen na duši in na telesu se pa nestrahljivo podaj v barko, ne boj se, Bog svojih ne zapusti, priporoči se Marii prečisti Devici in svojemu angelju varhu, ki so močnejši ko vse morske nevarnosti. V barko stopivši preberi pazno postave, kako se je treba obnašati, dobro si jih zapomni, zakaj tu se kaznuje naj manjša reč prav terdo; posebno se varuj v srednjem oddelku kako svečo ali kaj druzega prižgati, akoravno je tema, to je naj bolj prepovedano, še celo kresati ali kaditi ne smeš; kdor ga le prerad puha, mu je dovoljeno na verhu, samo varno mora z ognjem delati, ker, ako • se barka vnela, bi bilo težko pogasiti, ker je vse s smolo zamazano. Pred posteljo moraš sam snažiti in prostor vedno čeden imeti; vstajaj zgodaj, opravi, kar imaš spodej, in urno na verh na bistri zrak! Ako mores še pred solnčnim vzhodom, boš vidi! kako veličastno se pripelje iz vode; derži se celi dan bolj na verhu in Ie redko pojdi v srednji oddelek, kjer je neizrečeno nezdrav zrak in mora človek že od tega zboleti. JaZ sem bil skoraj noč in dan na verhu, vselej sem že •••• pozno v noč šel v posteljo, zatoraj me tudi ni mogla tista navadna huda bolezen vjeti, ki nektere grozno potolče, vender nevarna ni in človek v enem tednu al1 Pismo iz Amerike.- Novice, št. 12, 21. 3. 1866, str. 96. Iz Amerike. Iz St. Vincencija. Zastran preselitve v Ameriko piše g. Trobec- Zgodnja dánica, št. 10, 1. 4. 1865, str. 79-80. Glej opombo 22. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 55 v /4 cfrjeA ro/jc/ okreva. Kratek čas si lahka delaš s primernimi pogovori, s prijatli ali z branjem; tedaj je svetovati, da si kako dobro knjigo seboj vzameš, tudi moleka in molitvenih bukvic ne smeš pozabiti, ter beri saj vsako nedeljo pozno masne molitvice in premišljuj velike skrivnosti. Zgledov boš dosti najdel, celo protestantje so ob nedeljah prav pobožni in resni, vse je nekako tiho"4. Seveda je Trobec posvetil pozornost tudi viharju. Ni pisma z opisom vožnje prek Atlantika, kjer ga ne bi omenili ali pa vsaj izrazili strah... Trobec ga je sam doživel in ga vključil v svoje "nasvete": "Prav pri- jetno se je voziti v lepem vremenu pri dobrem vetru, ali prijatel! pripravljen moraš biti tudi na kaj hujšega; ko jame strašna nevihta buča- ti, valove kakor gore vzdigo vati, barko pre- metavati, da skrinje in druga orodja od ene stene do druge rom- plajo, ko valovi s strašno močjo kakor bi s topovi streljal ob stene butajo ter Ti malo oknice zakrivajo itd., takrat je za novinca terda, tu se mu serce trese. Vender nikar se ne boj, naj boljša luka za barko je pri viharji sreda morja, tu se ji ne more nič zgoditi, le na bregovih je o nevihti nevarnost, ker zna barka na kako skalo trešiti; na sredi morja pa ji ni nič, akoravno valovi igra- jo ž njo, kakor z orehovo lupino. Strahu je tedaj več, kakor ga je treba biti. Vender popustiva zdaj morje, ker ni moj namen tu življenja v barki popisovati, temuč le nektere opombe naznaniti, ki bi znale v prid biti'6. Trobcev opis viharja je po eni strani grozljiv, po drugi pomirjajoč in v bistvu točen glede varnosti ladje na odprtem morju. Iz citatov in ostalega dela pisma je čutiti pedagoško noto na podlagi lastne izkušnje. Tako pisanje je bilo za bralce, zlasti za bodoče izseljence, prepričljivo tudi zato, ker so nasveti prihajali izpod peresa (v času pisanja še) bogoslovca v opatiji St. Vincent iz Pennsylvanije. Če pustim ob strani zdravstvene tegobe, viharje, presenečenja nad morskimi pojavi in živalmi (delilni so bili za mnoge pravo odkritje), je bila pot bolj ali manj dolgočasna. Krajšali so si jo na različne načine: nekateri so se učili jezika (angleš- čino), drugi so opazo- vali življenje na ladji, spoznavali nove ljudi, vsi pa so - bolj ali manj - čakali na ko- nec vožnje. Željno pričakova- nje kopnega se je mešalo z radoved- nostjo: kakšna je Amerika, kakšen je New York? Ce pono- vim za že citiranim Trobcem: "Z velikim veseljem vgledaš lepe amerikanske homce še daleč pred novim Jorkom"6. Kopno je razveselilo vse, hkrati pa se je večala tesno- ba pred prihodnostjo. Zaključim naj z bese- dami Matije Šavsa, ki je svoj prihod v newyorsko luko konec prejšnjega stoletja opisal takole: "Zvečer že zapazimo luči z otoka Long Islanda. Pluli smo počasneje. Vedno je bilo treba paziti na postavljena znamenja, da se ladija ogne plitvin in skalin. Z raketami in bengalskim ognjem se je pogovarjala s srečajočimi nas ladij ami. Proti jednajsti uri se ustavimo v Sandy Hook in počakamo drugega jutra, da je prišel zdravnik in se osebno prepričal o TIN-ES BUILDING. NEW YORK. I: Amerike, h Si. \'incencijn. Zastiran preseljevanja v Amerika piše K- Trobec- Zgodnja dunica, št. II, 10. 4. 1865, sir. 88. Glej opombo 26. lbider VSI-: ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE zdravstvenem stanju medkrovnikov. Na naših jarbolih zavihrajo zastave Združenih držav in severno- nemškega Lloyda. Godba nas navduši z glasnimi marši in z amerikansko himno. Zavijemo jo v novojorško luko. Nebrojno čolničev, jadrnic, malih parnikov in težkih kupčijskih ladij iz vseh delov sveta je švigalo semtertje ali usidrano mirovalo. Velikanski kip in svetilnik objednem, Svoboda, nas vabi k sebi-: v Ameriki smo! Pozdravljena dežela Svobode! Ti mi bodeš druga domovina. Dal Bog, da bi se mi tako priljubila, kakor se mije mila zemlja slovenska""1'. Zusammenfassung "Mit'n Zuch nach Breem' un' mit'n Dampfa nach Nu Jook" Wie Auswanderer die Reise nach Amerika erlebten Die slowenische Auswanderungswelle in Richtung Amerika am Ende des 19. und zu Beginn des 20. Jahrhunderts war ein konstitutiver Bestandteil der sogenannten "slawischen und jüdischen" Welle. Schon in Europa rollte sie westwärts, und diese Richtung behielt sie auch auf ihrem Weg zum Antiantik und in den Vereinigten Staaten von Amerika bei. (Den Ausspruch Horace Greeleys "Go West, young man!", der sich auf die "Entdeckung" des amerikanischen Westens bezog, wird im Buch Jurij Trunks /Amerika in Amerikanci (Amerika und die Amerikaner), Klagenfurt 1912/ auch von dem slowenischen Maler Ivan Vavpotič verewigt). Die slowenischen Auswanderer erlebten die Reise selbst in recht ähnlicher Weise wie Auswanderer aus anderen europäischen Staaten. In den Quellen stößt man jedoch auf Angaben, die zeigen, daß sie hie und da anders behandelt wurden als diese. In Hamburg konnten sie beispielsweise (um 1900) in den städti- schen Herbergen Quartier nehmen und mußten nicht im Sammellager für Auswanderer nächtigen. Der Verfasser des slowenischen Wegweisers für Auswan- derer (1904) führte als Gründe für ein solches Ver- hältnis ihnen gegenüber die Tatsache an, daß sie sich auf europäische Art und Weise verhielten, die deut- sche Sprache kannten (jeder Slowene beherrschte das Deutsche wenigstens teilweise) und nicht zuletzt, daß sie Geld in der Tasche hatten. "Nicht nach Amerika!" lautete der Warnruf, auf den man während der Zeit der Auswanderung von Slowenen in die Vereinigten Staaten ständig stößt: Er erschallte in der Presse, der slowenische Schriftsteller Matija Šavs, Življenje na ladiji- Dom in svet, 1897, str. 467. Jakob Alešovec veröffentlichte sogar eine Erzählung mit gleichnamigem Titel (Ate v Ameriko /Nicht nach Amerika/, 1883, 1912). Ihren Protest gegen die Emi- gration motivierten deren Widersacher mit nationalen, wirtschaftlichen und Glaubensgründen: Dieser Prozeß schwäche das slowenische Volk zahlenmäßig, ent- fremde ihm seinen produktivsten Bevölkerungsteil; kirchliche Kreise fürchteten dagegen den Einfluß der freidenkerischen amerikanischen Lebensphilosophie unter Auswanderern und Daheimgebliebenen. Mit steigender Bildung (mit Hilfe von Zeitungen, den Erzählungen von Rückkehrern, Briefen von Auswanderern u.a.) vertiefte sich das Wissen über Amerika auch in Slowenien. Um die Jahrhundertwen- de war der Informationsaustausch zwischen den Vereinigten Staaten und den Slowenen sehr rege, was Amerika als Land zu einem objektiveren Bild bei den Slowenen verhalf. Schon die Reise zu den westeuropäischen Häfen war für die Auswander unterschiedlich und mehr oder weniger interessant. Der Hausierer Matija Premuta durchwanderte den größten Teil Europas, bevor er sich in Bremen einschiffte (1839). Der Missionar Friderik Baraga war einige Jahre vor ihm (1830) mit der Kutsche durch das unruhige Europa nach Le Havre in Frankreich gefahren. Die Mehrheit derer aber, die sich auf den Weg in die Fremde machten, reiste mit dem Zug. Ljubljana erhielt bereits 1849 eine Zugverbindung mit Wien (und damit mit dem übrigen Europa), acht Jahre später auch mit Triest (1857). Die ganze Zeit über spielte die Hauptstadt des Landes Krain im Süden Österreichs die Rolle eines bedeutenden Eisen- bahnknotenpunkts für Ankömmlinge aus dem Osten (aus Galizien, Ungarn und vom Balkan), die sich auf dem Weg zu den westeuropäischen Häfen befanden, insbesondere nach Le Havre und Triest. Unter den Häfen, in denen sich auswandernde Slowenen ein- schifften, werden am häufigsten Bremen (Bremerhaven), Hamburg und Le Havre genannt, seltener Liverpool, die holländischen Häfen Rotter- dam und Amsterdam sowie das belgische Antwerpen. Die Rolle, die Triest für die Slowenen bei der Aus- wanderung spielte, war weniger bedeutend, als seine räumliche Nähe hätte erwarten lassen. Erhaltene Briefe von Auswanderern informieren darüber, wie sie Europa kennenlernten und welche Gefühle sie auf der Reise überkamen. Zur Zeit der Massenauswanderung erlebte die Mehrheit der Aus- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57 Wanderer die Reise so, wie es aus den Lebenserinne- rungen Albin Kuncs hervorgeht, der im Jahre 1903 245 "Krainer" (d.h. Slowenen) von Basel nach Le Havre führte: Sie waren eine Gruppe von Menschen, die auf den Bahnhöfen geduldig auf eine Fortsetzung der Reise warteten, sich in den Eisenbahnwaggons miteinander unterhielten, manchmal ein Lied an- stimmten, aßen und tranken und oftmals in Schwei- gen, Schlummer oder stilles Gebet verfielen. Wenn sie schon auf der Zugfahrt einen Leuchttum an der Mee- resküste aufflammen sahen, und den Geruch des Meeres in der Luft spürten, wurden sie von Beklom- menheit und Unruhe ergriffen. Sie wußten dann, daß das Ende der Fahrt auf dem Festland näherkam und mit ihm die Notwendigkeit, die symbolischen Bande zur Heimat zu zerreißen, die die Bahngleise immer noch dargestellt hatten. Die Reise übers Meer war ein eigenartiges Erleb- nis, verbunden mit zahlreichen Unannehmlichkeiten. Die Fahrt mit Segelschiffen, mit denen man noch anfangs des 19. Jahrhunderts nach Amerika gereist war, kann natürlich in keiner Hinsicht mit der Fahrt mit einem der großen Dampfer an der Schwelle des 20. Jahrhunderts verglichen werden. Segelschiffe Waren für Reisende nicht besonders attraktiv, alle wünschten möglichst bald im New Yorker Hafen an Land zu gehen. Der Missionar Jakob Trobec widmete in einem Brief (1865) der Vorbereitung auf die Reise übers Meer manch wohlgemeintes Wort. Es handelt sich hierbei um den bisher ersten wiederaufgefundenen Leitfaden für künftige slowenische Auswanderer, in dem außer Ratschlägen über Nahrung, Verhalten auf dem Schiff, Erhaltung der Gesundheit, z.B. durch möglichst langen Aufenthalt auf Deck, auch Verhal- tensratschläge geistiger (und geistlicher) Natur gege- ben werden. Er appelliert an die Auswanderer, ein "gutes" Buch im christlichem Geist mitzunehmen, zu beten und sich den Mitreisenden gegenüber höflich zu betragen. Die Mehrheit der Schiffsreisenden wartete natür- lich bloß auf das Festland und Amerika. Und nach der Ankunft waren viele fasziniert. Auch Matija Šavs, der gegen Ende des vorigen Jahrhunderts bei der Begeg- nung mit dem New Yorker Hafen notierte: "A giant statue and lighthouse at the same time, 'Liberty', is inviting us: we are in America! Greetings, country of 'Liberty'! You'll be my second home. I hope to God I'll love you as much as I love my native soil." VSE ZA ZGODOVINO