POGOVOR Z NAČELNIKOM ONZ PTUJ
Kidlro močne
bedo nove
mbiine
Nove občine že imamo,
razplamtel se je že tudi
predvolilni boj med lo-
kalnimi veljaki za mesta
županov in občinskih svetni-
kov. Prav malo pa je znano,
kako bodo nove občine delo-
vale in kako jih bomo financi-
rali. Bo denarja več kol dos-
lej, bo država bolj centralizi-
rana, bodo ljudje lahko uredi-
li svoje zadeve na sedežu
občin, o čem bodo v novih
občinah sploh lahko
odločali? Vprašanj je še veli-
ko, na nekaj od teh smo za od-
govore zaprosili diplomira-
nega pravnika Metoda Fridla
Graha, načelnika ptujskega
oddelka za notranje zadeve.
Ve€ na Strani 2
UUTOMiR / NEZADOVOLJNI RAZLAŠČENCI

Predstavniki razlaščen-
cev od Žalca do Prek-
murja (vseh razlaščen-
cev je v Sloveniji okoli
200.000) so prišli v Ljutomer,
da bi se pogovorili z mini-
strom za kmetijstvom dr.
Jožetom Ostercem ter pred-
stavniki drugih ministrstev
in vladnih resorjev o neizva-
janju denacionalizacijskega
zakona, posebej zaradi nev-
račanja zemlje in nadomest-
nih nepremičnin. Na zbor so
povabili tudi Iva Bizjaka, va-
ruha človekovih pravic v
državi Sloveniji. Kot je dejal
eden izmed številnih raz-
pravljalcev, jih je bilo menda
nekoliko strah priti pred to-
likšno število nezadovoljnih
ljudi, sitih zavlačevanja izva-
janja zakona o denacionali-
zaciji, ki ne zaupajo skoraj ni-
komur več. Namesto njih so
dobili pet strani dolgo vladno
sporočilo, s katerim pa niso
bili zadovoljni.
Sfran 4
llteleiena skiomnostf
delavnost in poštenost
Lahko bi rekli kar znanec iz sosednje ulice, kajti Franc Fi-
deršek to na ptujskem območju zagotovo je. Njegovo ime je
vtkano v povojno zgodovino ptujske občine z vidnimi in
občutnimi nitkami na različnih področjih in prepleteno tako na
široko, da ne bo zlahka zbledelo.
Stran 10
PTUJ / V BOLNIŠNICI V TOREK SPREJELI ZAČASNE ODREDBE

Z IZDAJO ZAČASNE ODREDBE DIREKTOR IZPOLNIL ZAHTEVE ZDRAVNIKOV PO 40-URNEM TEDEN-
SKEM RAZPOREDU NA INTERNEM IN KIRUŠKEM ODDELKU • KLJUB ODSTOPNI IZJAVI DR. JANEZ
MRŠEK OSTAJA NA FUNKCIJI PREDSTOJNIKA INTERNEGA ODDELKA • DELO V TURNUSU PRINAŠA
LE OSNOVNO PLAČO Z VELJAVNIMI DODATKI
V torek so zdravniki
na internem in ki-
rurškem oddelku
ptujske bolnišnice pre-
jeli odredbe direktorja
dr. Lojzeta Arka o uved-
bi turnusnega dela na
omenjenih oddelkih. To
se je pričelo 16. novem-
bra. Po tej odredbi bodo
zdravniki delali v izme-
nah od 7. do 15. ure, od
15. do 23. ure in od 23. do
7. ure. Največ zdravni-
kov specialistov - devet -
je trenutno zaposlenih
na internem oddelku,
zato so tudi sprejeli
odločitev za omenjeno
turnusno osemurno
delo. Na kiruškem od-
delku bodo v bodoče štir-
je zdravniki delali do-
poldne, eden popoldne
in eden ponoči,uvedli pa
so tudi stalno pripravlje-
nost na domu.
"Odbor Fidesa me je v
pisni obliki 28. oktobra
obvestil, da zaradi neka-
terih zahtev zdravniki v
naši bolnišnici od 14. no-
vembra ne bodo več
opravljali dežurne službe.
Fides je o tem obvestil
tudi širšo javnost. 7. no-
vembra se je sestal stro-
kovni svet bolnišnice, v
ponedeljek začeto sejo pa
je nadaljeval tudi v
četrtek, 10. novembra.
Dogovorili smo se, da vsi
oddelki tudi po 14. no-
vembru delajo po starem,
vključno z dežurstvi, ra-
zen kirurškega in interne-
ga oddelka, ki sta po svoj-
ih predstojnikih vztraja-
la, da s 14. novembrom
preidejo na izmensko 40-
urno tedensko delo. Stro-
kovni svet je ob tem tudi
ugotovil, da so plače
zdravnikov - predvsem
mlajših kolegov - re-
snično nizke in je potreb-
no narediti vse, da se po-
pravijo. Glede na takšno
odločitev sem 11. novem-
bra sklical sestanek s
predstojnikoma interne-
ga in kirurškega oddelka,
da pripravijo razporede
glede na triizmenski 40-
urnik. Sestavljeni so bili
še istega dne s pojasnilom
predstojnika internega
oddelka, da jih bo med vi-
kendom še nekoliko preg-
ledal in mi jih dostavil 14.
novembra zjutraj.
Tako smo uresničili vse
predloge, a so se ti na kon-
cu pokazali kot sporni, saj
zdravniki na omenjenih
dveh oddelkih 14. no-
vembra kljub dogovorom
niso bili pripravljeni de-
lati v triizmenskem 40-
urnem tedenskem razpo-
redu. Zato smo 15. no-
vembra zdravnikom na
kirurškem in internem
oddelku izročili začasne
odredbe o triizmenskem
delu. Sam potek dela bo
pokazal, ali lahko zahte-
vane programske naloge
izpolnjujemo v kvaliteti
in količini. Ne bomo pa
dovolili, da bi bili naši za-
varovanci na kakršenkoli
način prikrajšani za
zdravniško pomoč oziro-
ma da bi bili zaradi nove
organizacije dela na teh
dveh oddelkih kakorkoli
prikrajšani. Če bi do tega
prišlo, bo potrebno delov-
ni čas ponovno spremeni-
ti," je v torek povedal di-
rektor ptujske bolnišnice
dr. Lojze Arko.
Čeprav je Fides po ses-
tanku v Mariboru 14. no-
vembra do nadaljnjega
odstopil od bojkota
dežurstev, direktor bol-
nišnice o tem ni prejel no-
benega obvestila. Z izdajo
začasne odredbe o triiz-
menskem je, kot poudar-
ja, samo izpolnil zahteve
zdravnikov po 40-urnem
tedenskem delovniku. Ni
pa želel izdati odredbe o
opravljanju dežurstev
tudi po 14. novembru, saj
bi ga sicer zdravniki
lahko obtožili, da jim
odreja "prisilno" delo. Na
drugih oddelkih ptujske
bolnišnice so se zdravni-
ki že sami pred tem
odločili, da bodo dežurst-
vo opravljali tudi v
bodoče, saj sicer ne bi mo-
gli zagotoviti 24-urne ne-
prekinjene zdravniške
pomoči.
Uradnih odmevov na
uvedbo triizmenskega
dela na dveh oddelkih
ptujske bolnišnice v to-
rek, razumljivo, še ni
bilo.
•❖MG
2 - DOMA IN PO SVETU
17. NOVEMBER 1994- TEDNIR
BOSNA IN HERCEGOVINA
/ ZDA: Ameriški predsednik
Clinton je vojaškim poveljnikom
ukazal, da od minule sobote pre-
neha prepoved prodaje orožja bo-
sanskim Muslimanom, ki jo je
sprejel Varnostni svet Združenih
narodov. Slednji se je zaradi
položaja v bihaški enklavi, kjer si-
lovita srbska protiofenziva ogroža
življenje 180 tisoč ljudi, za zaprti-
mi vrati sestal v New Yorku v ne-
deljo. Bosanski poslanik Moha-
med Šačirbej je zahteval posredo-
vanje Nata, za kar se je zavzel tudi
Washington, vendar temu ostro
nasprotujejo ruski in nekateri ev-
ropski diplomati. Medtem je
položaj pri Bihaču zelo težaven,
proti njemu pa iz Srbije in Črne
gore prodira okoli 7000 vojakov,
ki jih spremljajo tanki in raketne
enote.
ZR JUGOSLAVIJA: Začetek
sodnega procesa proti domnevne-
mu vojnemu zločincu Dušanu
Tadiču je v Beogradu vzbudil že
apriorni občutek, da haaški sodni-
ki ne bodo nepristranski in da gre
pravzaprav za sojenje srbskemu
narodu. Menijo, da haaško sodišče
sploh ni legitimno. Na takšne oce-
ne se je odzval glavni tajnik med-
narodnega sodišča Nizozemec
Van Boven, ki je odločno sporočil
Beogradu, da sebo posameznikom
sodilo prav zato, da bi krivda ne
postala in ostala kolektivna.
ITALIJA: V soboto je bila v
Rimu protestna manifestacija,
kakršne v povojni Italiji ne pom-
nijo. Poldrugi milijon delavcev,
uradnikov, upokojencev in štu-
dentov iz vse države je s petimi
sprevodi in shodi na treh največjih
trgih podkrepil zahtevo, naj Ber-
lusconijeva vlada pravičneje po-
razdeli sredstva iz državne blagaj-
neza odpravo visokega primanjkl-
jaja na področju javnih izdatkov.
ŠVEDSKA: Švedi
so se v ne-
deljo izrekali o vstopu v Evropsko
unijo, ki naj bi se ji Švedska skupaj
sFinskoin Avstrijo kot 15. članica
pridružila 1. januarja 1995. Po
preštetju glasov v 5935 voliščih od
skupno 6185 se je "za" izreklo 52
odstotkov Švedov, 47,2 odstotka
jih je bilo proti, 0,8 odstotka gla-
sovnic pa je bilo belih in neveljav-
nih. Dokaj tesen izid je v skladu s
predvidevanji opazovalcev, ki
pričakujejo enako odločitev tudi
od Norvežanov, ki so pred dvajse-
timi leti že zavrnili vstop.
ZDA / IRAK: Irak je v ponedel-
jek uradno obvestil Varnostni svet
ZN,da jepriznal Kuvajt kol neod-
visno državo, zato upa, da bodo
sankcije proti režimu v Bagdadu,
ki prepovedujejo izvoz nafte,
ukinjene v naslednji polovici leta.
Ta pričakovanja so preveč opti-
mistična, saj Britanija in ZDA
vztrajajo pri sankcijah in nedajejo
nobenih napovedi za prihodnost.
ŠPANIJA: Trije ugrabitelji iz
doslej neznane organizacije "Zve-
za miroljubnih državljanov
Alžirije" so v nedeljo prisilili alžir-
sko letalo z 38 potniki in štirimi
člani posadke, da je z redne poti
skrenilo na španski sredozemski
otok Palma de Majorca. Ugrabi-
telji so sicer talce izpustili in se
predali, med nedeljsko dopoldan-
sko srhi jivko pa so zahtevali izpus-
titev vseh političnih zapornikov v
Alžiriji in grozili z razstrelitvijo
letala.
VELIKA BRITANIJA: Tele-
vizijski škrat jo je grdo zagodel
britanski družbi BBC, saj je ta po-
motoma objavila novico o smrti
94-letne kraljice matere. Telefon-
ski klici so nemudoma zasuli Buc-
kinghamsko palačo, kjer so pre-
tresenim državljanom hiteli po-
jasnjevati, da je kraljica mati živa
in zdrava. Vodstvo BBC se je za
neljubi dogodek takoj pisno opra-
vičilo. Pripravil: D. Sterle
METOD FRIDL GRAH / NAČELNIK PTUJSKEGA ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE
bodo nove občine
Nove občine že imamo, razplamtel se je že tudi predvolilni boj med lokalnimi veljaki za mesta županov in občinskih svetnikov. Prav malo pa je znano,
kako bodo nove občine delovale in kako jih bomo financirali. Bo denarja več kot doslej, bo država bolj centralizirana, bodo ljudje lahko uredili svoje
zadeve na sedežu občin, o čem bodo v novih občinah sploh lahko odločali? Vprašanj je še veliko, na nekaj od teh smo za odgovore zaprosili diplomira-
nega pravnika Metoda Fridla Graha, načelnika ptujskega odddelka za notranje zadeve.
#	s čim se bodo morale ukvar-
jati nove občine in s čim se bodo
lahko?
Metod Fridl Grah: To je
vprašanje, na katerega v tem pre-
hodnem obdobju oblikovanja lo-
kalnesamoupravenimogočeodgo-
voriti samo z vidika lokalne skup-
nosti. Ugotoviti jepotrebno, katere
pristojnosti si bo za stalno ali
začasno prilastila država.
Najvišji akt, ki ureja naloge
občine, je Ustava Republike Slove-
nije. Ta določa, da v pristojnosti
občine spadajo lokalne zadeve, ki
jih občina lahko ureja samostojno
in ki zadevajo samo prebivalce
občine. Pri neposredni uporabi us-
tave pa nastajajo težave, ker pojem
"lokalne zadeve" ni popolnoma raz-
jasnjen. Ne želim se spuščati v raz-
prave, kaj so lokalne zadeve javne-
ga pomena, ker je na koncu mero-
dajna le določitev v zakonu, zaradi
tega so odgovori omejeni le na že
sprejeto zakonodajo.
#	Kaj pa zakon o lokalni sa-
moupravi, je ta kaj konkretnejši?
Metod Fridl Grah: Zakon o lo-
kalni samoupravi določa, da
občina samostojno opravlja lokal-
ne zadeve javnega pomena, ki jih
določi s splošnim aktom občine ali
so določene z zakonom. Zakon na-
dalje našteva posamezne občinske
naloge, ki pa nepredstavljajo celot-
nega delokroga občine.
#	Kaj prinaša prevzem občin-
skih nalog s strani države ?
Metod Fridl Grah: Za lažje ra-
zumevanje reforme občine je po-
trebno najprej razložiti,katerih do-
sedanjih občinskih nalog nova
občina ne bo več opravljala, ampak
bo skrb za njih prevzela država.
Prevzem občinskih nalog s strani
države pomeni, da nova občina za
opravljanje teh nalog ne bo mogla
več ustanavljati upravnih organov,
zaposlovati delavcev in funkcio-
narjev ter zagotavljati finančnih
sredstev za njihovo delo, ampak bo
to enotno (centralistično) urejala
država.
#Kdaj se bo to zgodilo?
Metod Fridl Grah: S 1. januar-
jem 1955 se začne uporabljati nov
zakon o upravi, ki ureja pristojnos-
ti in teritorialno organizacijo nove
državne uprave. Na območjih do-
sedanjih občin se bodo ustanovile
upravne enote kot prva stopnja
državne uprave, kar pomeni, da
bodo sedanji občinski oziroma
novi državni upravni organi ostali
v mestu Ptuju, na isti lokaciji.
Zakon o upravi določa, da s 1. 1.
1955 prevzame država od občin vse
upravne naloge in pristojnosti na
področjih, za katera so ustanovlje-
na posamezna ministrstva, ter vse
druge z zakonom določene uprav-
ne naloge oblastvenega značaja iz
pristojnosti občin. Navedene
upravne naloge bodo opravljale
upravne enote, razen nalog geodet-
ske službe, nalog upravnega nad-
zorstva ter nalog na področju
obrambe in zaščite, ki jih opravlja-
jo neposredno pristojna ministrst-
va (kot izpostave ministrstva).
Takšna ureditev razdelitve pris-
tojnosti naj bi bila samo začasna,
dokler nebi bili sprejeti posamezni
zakoni, ki bi nekatere posamezne
pristojnosti kasneje prenesli nazaj
na občino.
#	Kaj bodo občani urejali v
državnih organih?
Metod Fridl Grah: Zakonoda-
jalec se ni spuščal v podrobnosti,
ampak je na splošno določil, da
prevzame "vse upravne naloge
oblastvenega značaja", kar pomeni
vse naloge, kjer je občina nastopala
iz pozicije oblasti, to pa je večina
nalog, ki si jih občani predstavljajo
kot "občinske". Država bo prevzela
vse inšpekcijske službe, izdajanje
dovoljenj za posege v prostor (loka-
cijska in gradbena dovoljenja), se-
danje občinske upravne naloge na
področju obrti, upravne naloge na
področju kmetijstva, upravne na-
loge na področju družbenih dejav-
nosti, v celoti pa prevzame po-
dročje notranjih zadev (potne listi-
ne, osebne izkaznice, matične knji-
ge, društva, javne shode, orožje,
prijava in odjava prebivališča, regi-
stracija vozil in vozniški izpiti).
#	O čem bo torej odločala nova
občina?
Metod Fridl Grah: Najpo-
membnejša skrb novih občin bo za-
gotavljanje javnih dobrin, torej
skrb za skupni življenjski standard
vseh občanov. Te naloge so le na
splošno urejene v zakonu o lokalni
samoupravi, podrobnejše pa v po-
sameznih področnih zakonih.
Ustrezna zakonodaja je na nekate-
rih področjih že sprejeta. Naj nave-
dem le najpomembnejše občinske
pristojnosti:
- stanovanjsko področje: zagot-
avljanje sredstev za graditev in pri-
dobitev socialnih stanovanj;
-	varstvo okolja: zagotavljanje
delovanja obveznih lokalnih jav-
nih služb na oskrbo s pitno vodo,
odvoz komunalnih odpadkov,
čiščenje javnih površin, urejanje
javnih poti;
-	gozdovi: vzdrževanje gozdnih
cest;
-	vzgoja in izobraževanje:
občina ustanavlja osnovne in glas-
bene šole ter vrtce in zagotavlja
sredstva za materialne stroške nji-
hovega delovanja;
-	zdravstveno varstvo: ustanav-
ljanje zdravstvenih domov in le-
karn ter zagotavljanje določenega
obsega sredstev za njihovo delo-
vanje;
-	gasilstvo: za gasilstvo kot ob-
vezno lokalno javno službo občina
zagotavlja določena sredstva za nji-
hovo delovanje.
Pri tem se ne spuščam v načine
izvajanja teh nalog, kot so ustano-
vitev javnega podjetja, ustanovitev
režijskega pbrata ali podelitev kon-
cesije, ker je odločitev o tem pris-
tojnost novega občinskega vodst-
va.
Druge pomembnejše naloge, ki
bodo morale biti podrobneje ureje-
ne z zakoni, ki se še sprejemajo, ali
pa z občinskimi akti, so:
-	omogočanje pogojev za gospo-
darski razvoj občine. V okviru te
naloge si predstavljamo npr. usta-
novitev sklada za kreditiran jeobrt-
nikov ali podjetnikov na območju
občine, ustanavljanje občinskih
podjetij itd;
graditev, urejanje in
vzdrževanje lokalnih cest;
-	nadzorstvo nad krajevnimi
prireditvami (pri tej pristojnosti
bo do dokončne ureditve potrebno
počakati do spremembe obstoječe
zakonodaje);
-	organiziranje komunalno-re-
darstvene službe in skrb za red v
občini;
-	določanje prekrškov in denar-
nih kazni za prekrške, s katerimi se
kršijo predpisi občine;
-	urejanje drugih zadev lokalne-
ga pomena.
# Kakšna je razlika med mest-
no in navadno občino?
Metod Fridl Grah: Mestna
občina ima več pristojnosti od na-
vadne. Najbolj zanimive so:
-	določanje namembnosti mest-
nega prostora in usklajevanje rabe
prostora z mejnimi občinami;
-	zagotavljanje delovanja infor-
macijsko-dokumentacijskih, kul-
turnih, znanstvenih, socialnih,
varstvenih in zdravstvenih usta-
nov, ki imajo pomen za širšo lokal-
no skupnost (to je za pokrajino) ali
za republiko;
-	določanje posebnih davkov v
skladu z zakonom za opravljanje
funkcij mesta;
-	ustanavljanje služb javnega po-
mena za širše območje na področju
vzgoje, izobraževanja, poklicnega
usposabljanja, socialnega skrbstva
in otroškega varstva.
# Kaj vse te spremembe pome-
nijo za žep davkoplačevalca ?
Metod Fridl Grah: Kot vidimo,
ostanejo občini predvsem tiste
pristojnosti, za katere je potrebno
zagotoviti finančna sredstva oziro-
ma pristojnosti, ki jih ni mogočeiz-
vajati brez jasno določenega načina
financiranja občin.
Zakon o lokalni samoupravi
določa, da bodo občini pripadali
prihodki od davka na premoženje,
davka na dediščine in darila, davka
na dobitke od iger na srečo, davka
na promet nepremičnin. Ob pri-
merjavi prihodkov od teh davkov
in občinskih potreb po sredstvih iz
prejšnjih let pa lahko ugotovimo,
da vsi našteti prihodki pokrijejo le
približno 5 % stroškov. Najpo-
membnejši prihodek občine je
delež na dohodnini (to je na davku
od dohodka, ki ga občani plačuje-
mo vsak mesec ob plači in se deli 40
% na občino, 60 % pa na republiko),
ki pokriva skoraj polovico občin-
skih stroskov. Navedeni prihodki
so ' lastna sredstva" občine.
# Kaj bodo občine "dobile na-
zaj" od dohodnine in kako bo z
manj razvitimi občinami?
Metod Fridl Grah: Preostali
stroški občine se krijejo delno pre-
ko financiranja "demografsko
ogroženih" območij, o čemer pa še
ni sprejet ustrezni zakon, ki bo
določil kriterije za ugotavljanje de-
mografske ogroženosti. Preostali
del stroškov občine krije država
preko "finančne izravnave", vendar
le do višine "90 % povprečne zago-
tovljene porabe" na prebivalca v
občinah v Republiki Sloveniji.
Višina sredstev, ki jih država razde-
li posamezni občini preko finančne
izravnave, jeodvisna od števila pre-
bivalcev. Vendar višina sredstev, ki
jih država razdeli v okviru finančne
izravnave, ni avtomatično enaka 90
% povprečne zagotovljene porabe
za vse občine. Višino teh sredstev
država pogosto določa glede na ob-
seg lastnih sredstev posamezne
občine in na manjši ali večji obseg
nalog (npr. v mestni občini), kar bo
v praksi pomenilo, da bodo nekate-
re občine deležne manjših, druge
pa večjih sredstev od povprečja.
Vedno pa bo v boljšem položaju
občinazvečjimi lastnimi prihodki.
Finančna usoda občin pa ni od-
visna samo od gospodarske moči
občanov, ampak tudi od politike,
saj bo Državni zbor v bližnji pri-
hodnosti sprejel poseben akt, s ka-
terim bo določil delež občine pri
dohodnini.
^DLŽ
Metod Fridl Grah
_SLOVENIJA - PRISTOPILA K SPLOŠNEMU SPORAZUMU O CARINAH IN TRGOVINI_
V zadnjem času veliko govorimo o pristopu Slovenje k splošnemu sporazumu o carinah inl'govini (GATT). Pristop je bil že podpisan in verificiran v držav-
nem parlamentu. Kmetijski delavci se niso kaj dosti odzivali na razprave o pristopu Slovenije v GATT. To je tudi odsev organiziranosti slovenskega kme-
tijstva tako po strokovni kot tudi politični plati. Sedaj je čas streznitve in iskanja poti naprej.
Pristop h GATT-u je postavil
slovensko kmetijstvo in živilstvo
pred odprte meje za tuje blago.
Zavedati se moramo, da ima slo-
vensko kmetijstvo zelo slabo
strukturo in zato bo težko
vzdržalo pritisk konkurence na
naš trg. V Sloveniji bomo morali
prilagoditi kmetijsko politiko no-
vim razmeram.
V kmetijstvu je potrebno spreme-
niti način dela. V ospredje prihaja
strokovno delo. Službe, ki skrbijo
za prenos znanja do kmetov, imajo
pred sabo velik izziv. Za kmete je
zelo pomembno, da se ustrezno or-
ganizirajo, da bodo lažje proizvaja-
li in prodajali svoje proizvode.
Sprememba družbenopoli-
tičnega in gospodarskega sistema v
Sloveniji je v zadnjih dveh letih
kmetijstvo pripeljala v močno raz-
drobljenost in individualnost. Ide-
ja o zadružnem organiziranju je
glas vpijočega v puščavi. Velike
dobičke zaradi tega ustvarjajo raz-
ni trgovci. Na deželi se opaža, kako
posamezni kmetje večajo svojo
proizvodnjo, svoja posestva, neka-
teri pa ostajajo na mestu ali propa-
dajo. Temu trendu se ne bomo mo-
gli izogniti, ker je to normalen pro-
ces prestrukturiranja kmetijstva v
evropskih državah. Zaskrbljujoče
je predvsem to, da ne zaživi oblika
organiziranosti. Menim, da je kriv
napačen pristop k reorganizaciji
zadružnega sistema. Splošen tipza-
drug bi se moral organizirati v spe-
cializirano obliko zadrug po posa-
meznih panogah. S tem bi ideja o
združevanju kmetov bolj zaživela.
Po informacijah bo zaradi uvoz-
nih kontingentov z nizko carinsko
stopnjo (4,5 - 7,7 %) najbolj na uda-
ru domača proizvodnja žit. Kon-
tingenti so visoko nastavljeni in
bodo imeli velik vpliv na cene
domačih žit. V začetni fazi bo imelo
to ugoden vpliv na živinorejsko
proizvodnjo, ker bo cena krme
nižja. Nižanje cen krmnih žit je
opazno že v letošnjem letu. Strošek
krme pa je pri živinorejski proiz-
vodnji največji. Kontingenti, ki so
določeni za goveje meso (16001) in
prašičje meso (2900 t) trenutno ne
ogrožajo domače proizvodnje,
mora pa biti zagotovljena ustrezna
kontrola uvoženih količin.
Slovenija je s pristopom v GATT
na nekaterih področjih gospo-
darstva pridobila in se ji odpirajo
vrata na svetovni trg. Kmetijstvo je
pri tem zaradi nekonkurenčnosti
domače proizvodnje do kmetijstva
v razvitih državah najbolj na uda-
ru. Vzroki so predvsem v nepri-
merni strukturi kmetijskih
zemljišč, prenizki proizvodnji na
enoto, slabi organiziranosti in ne-
poznavanju tržnih zakonitosti kot
posledica prejšnjega enopartijske-
ga družbenopolitičnega sistema v
Sloveniji. Zamnogekmetijepriha-
ja čas, ko bo za preživetje potrebno
spremeniti način dela. V vsaki
proizvodnji bo potrebno uporabiti
strokovna navodila za večjo, kvali-
tetnejšo in cenejšo proizvodnjo.
Nekatere kmeti je se bodo večale po
obsegu proizvodnje, druge bodo
propadale. Nekateri bodo s tržno
iznajdljivostjo in dodatnimi dejav-
nostmi (turizem, predelava, proda-
ja na domu, storitvami) zaslužili
dodatna sredstva.
Za vse kmetije pa je velikega po-
mena dobra medsebojna organizi-
ranost, ki služi na eni strani cenejši
pridelavi in na drugi strani organi-
ziranemu nastopu na trgu. Pri tem
je potrebno podpirati razvijanje
raznih povezav kmetov: strojnih
krožkov, združenj, društev in spe-
cializiranih zadrug, ki imajo
osnovni namen skrb za lažjo pride-
lavo kmetijskih pridelkov svojih
članov in organiziran nastop na
trgu. Individualizem in liberali-
zem, ki se že razvija na podeželju,
bo imel lahko dolgoročne posledi-
ce pri socialni strukturi kmetov in
tudi naokolju.
Pristop Slovenije v Gatt je pote-
kal brez velikega hrupa tudi zato,
ker je interes kmetijstva slabo zas-
topan. Ravno tu bi potrebovali
Kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki
bi z vlado usklajevala svoje inter-
ese, posamezni člani zbornice pa bi
imeli svoj vpliv. Morda ima zav-
lačevanje ustanavljanja Kmetij-
sko-gozdarske zbornice tudi svoj
smisel pri vodenju državne politi-
ke.
Peter Pribožič, dipl. ing. kmet.,
OZVŽ Ptuj
TEDNIK -17. NOVEMBER 1994
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
INFOND STOLP KA PRVi AVKCIJi
V soboto je bila v Mariboru v prostorih Zavarovalnice Maribor ustanov-
na skupščina delničarjev Infond Stolpa, največje štajerske poob-
laščene investicijske družbe. Sklad ima 33.399 delničarjev, ki so vanj že
precej časa pred zaključkom roka za zabiranje certifikatov vložili dobrih
devet in pol milijarde tolarjev. Ustanovna skupščina je sprejela sklepe, ki
so potrebni za registracijo družbe. Tako bo družba Infond Stolp sedmega
decembra že sodelovala na prvi avkciji sklada Republike Slovenije za raz-
voj. (JB)
_ JUTRI ODPRTJE CARINARNICE
Jutri ob 12. uri bodo na Rogozniški c. 33 v Ptuju slavnostno odprli novo
carinarnico. Gre za skupno naložbo Republiške carinske uprave,
občine Ptuj in Blagovno-trgovinskega centra Ljubljana. Od nove carinar-
nice ptujsko gospodarstvo precej pričakuje, soj naj bi pomagala vrniti in
okrepiti njegovo gospodarsko veljavo. Kot je povedala direktorica ptujske
izpostave BTC Danica Gajzer, so v torek (15. novembra) pričeli cariniti
blago za podjetja in podjetnike posameznike. V okviru nove carinarnice je
tudi industrijski tir, ki je v služnosti BTC, ni pa še usposobljen.
UVEUAVITEV OBRTNEGA ZAKONA
V organizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj je bil včeraj v gostišču
Svenšek na Selih regijski posvet predstavnikov enajstih območnih
obrtnih zbornic Podravja in Pomurja, na katerem so govorili o uveljavljan-
ju obrtnega zakona in o predlogu območij delovanja območnih obrtnih
zbornic.
_OBNOVA LEKARNE KIDRIČEVO
Obnova lekarne v Kidričevem se počasi končuje. Tehnični prevzem bo
predvidoma 21. novembra. Ptujske lekarne načrtujejo tudi obnovo
lekarne v Majšperku.
SKLEPNA PRIREDITEV V PTUJU
Zaključna prireditev, na kateri bodo podelili priznanja najboljšim v
letošnjem tekmovanju za najbolj urejeni kraj v Sloveniji, bo v Ptuju. Od
dogovorov s televizijo Slovenija, ki bo prireditev neposredno prenošala, je
odvisno, ali bo 2. ali 9. decembra. Znano pa je že, da sta se Ptuj in ptujsko
zdravilišče letos odlično uvrstila: Ptuj je zmagovalec med turističnimi kraji.
Terme pa so tretje med manjšimi zdravilišči.
IZDALI BODO MONOGRAFIJO PTUJA
Prejšnji torek sta predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen
in Primož PremzI iz istoimenega umetniškega kabineta iz Maribora
podpisala pogodbo o sofinanciranju izdaje monografije Ptuja, ki bo izšla
septembra 1995. leta. Deležobčine pri izdaji monografije bo20-odstoten
oziroma 1.1 40.000,00 tolarjev ali 180 izvodov monografij. Gradivo za
izdajo bo pripravljeno do konca leta. Tekste pripravlja Marjeta Ciglenečki
iz Pokrajinskega muzeja, fotografije pa Stojan Kerbler. Monografija Ptuja
bo izšla v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Oblikoval jo bo aka-
demski slikar Franc Mesarič, ki ima že dvajsetletne izkušnje na tem po-
dročju.
SKORAJ 41 ODSTOTKOV VEČ GOSTOV
Po podatkih statistike Sekretariata za gospodarstvo občine Ptuj je v de-
setih mesecih letos ptujsko občino obiskalo 15.1 57 gostovali za 40,9
odstotka več kot v enakem obdobju prejšnjega leta, število prenočitev pa
se je povečalo za 1 7,7 odstotka. Povprečno so gostje v Ptuju in okolici
bivali 2,5 dni. Največ jih je bilo v desetih mesecih iz Nemčije, Avstrije, Ita-
lije, Nizozemske in Hrvatske. Dober obisk se nadaljuje tudi v drugem no-
vembrskem tednu: gostov, ki so prenočevali v Ptuju in okolici, je bilo 477,
od tega 1 43 tujih.
_RADIOLOGI V MARIBORU
Prejšnjo sredo so se v Mariboru zbrali slovenski radiologi. Na strokov-
nem srečanju so izmenjali različne poglede na preiskave in posege v
ožilju, mariborski radiologi pa so ob tej priložnosti javnosti predstavili nov
aparat, s katerim lahko pregledajo celotno ožilje, tudi srčno. Kot je pove-
dal direktor mariborske bolnišnice dr. Rudi Turk, so doslej bolnike na
tovrstne preiskave morali pošiljati v Ljubljano, tam pa so morali čakati do
petnajst mesecev.
_SKLAD ZA SRCE
Ob 1 7. uri bo v dvorani Smelta na Dunajski cesti 160 v Ljubljani 4. letni
občni zbor Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Na njem bodo
ocenili društveno delovanje, podelili znake "varovalno živilo" in ustanovili
sklad za srce.
PODPORA NEKAJENJU V DRUŽINI
Jutri se bo v Rogaški Slatini pričelo srečanje dežel Alpe-Jadran, na kate-
rem bodo govorili o podpori nekajenju v družini, posvečeno medna-
rodnemu letu družine.
NA MARTINOVO PODRAŽILI KRUH
Ptujski peki so na martinovo v povprečju od šest do sedem odstotkov
povišali cene kruhu. Pri tem niso v celoti upoštevili z odredbo
določenih najvišjih cen za kruh iz mok tipa 500 in 800. Pariški kruh na
primer prodajajo po 1 18 tolarjev za kilogram, z odredbo določena naj-
višja cena je 1 31; štruca polbelega stane 105, dovoljena cena pa je 1 24
tolarjev.
_VEPOS V NOVIH PROSTORIH
Na praznik vinskega patrona Martina so pri Strelčevih v novi vasi pri
Markovcih slovesno odprli nove prostore trgovine Vepos, v kateri so
na voljo vsi pripomočki za vinogradnike in kletarje. Slovesnega odprtja se
je udeležilo več kot 200 povabljencev, novo trgovino pa je odprl Branko
Brumen, blagoslovil pa pater Frančišek Obran. Ob pomembnem trenut-
ku za Strelčeve so zapeli tudi sokrajani - člani moškega pevskega zbora iz
Markovcev. Kot so povedali, bodo v kletnih prostorih novega objekta že
prihodnje leto uredili polnilnico kvalitetnega haloškega vina iz lastnih vi-
nogradov. (-OM)
Pripravila: MG
_SAMO EKART / BORZNI KOTIČEK_
Kaj SQ vred-
nostni papirji
Prejšnjikrat sem predstavil borzo nasploh, danes pa
so na vrsti vrednostni papirji, s katerimi se na borzi
trguje in ki jih bo imel kmalu (če jih že nima) vsak iz-
med nas.
Vrednostne
papirje lahko iz-
dajajo le pravne
t)sebe. Najprej
potrebna
^ odločitev za iz-
^ dajo vrednost-
% nih papirjev. V
razvitem svetu
je to povečini ceneje kakor pa si
pridobiti kredit na banki. Odvis-
no od zahtev in potreb se lahko
odločijo za kratkoročne ali dol-
goročne vrednostne papirje. S
tem smo že pri njihovi prvi delit-
vi. Kratkoročni zapadejo v roku
do enega leta (blagajniški in ko-
mercialni zapisi), dolgoročni pa
imajo zapadlost nad eno leto ali
pa je sploh nimajo (obveznice in
delnice). Naslednji korak je iz-
daja vrednostnega papirja, ki se
nato prodaja na dva načina: jav-
no, s tem ima vsakdo možnost na-
kupa, ali privatno - za določen,
vnaprej znan krog oseb.
Ko so vrednostni papirji (t.i.
primarna emisija) vpisani in pro-
dani, lahko izdajatelj teh papir-
jev zaprosi za kotacijo na borzi.
Ko vrednostni papirji kotirajo,
so dostopni vsakomur, ki jih želi
kupiti. Pri izdajanju vrednost-
nih papirjev obstaja izjema:
lahko ga izda tudi fizična oseba,
in sicer ček, ki je pravi vrednostni
papir in-razumljivo-nebo niko-
li kotiral na borzi.
Druga razvrstitev vrednostnih
papirjev je po upravičencu in po
vsebini pravice. Po upravičencu
se delijo na imenske in na pri-
nosnika. Pri imenskih so upra-
vičenci imensko navedeni z ime-
nom in priimkom oz. z firmo, pri
prinosniških pa ne in je zato tisti,
ki papir ima, njegov lastnik.
Večina vrednostnih papirjev je
na prinosnika, zato je boljše
takšne papirje shraniti v sef ali jih
prepustiti v hrambo borznim
hišam, kajti če tak papir izgubite
ali vam ga kdo ukrade, niste več
njegov lastnik. Od tod njegova
prednost, ker se lastništvo pre-
naša enostavno z izročitvijo.
Imenski se prenašajo zindosa-
mentom (z odredbo) ali s cesijo oz.
odstopom (rekta vrednostni pa-
pirji). Če imenske papirje izgubi-
te ali vam jih ukradejo, najditelj
ali tat ni avtomatsko lastnik kot
pri prinosniških, vendar je kljub
temu bolje, da tudi te papirje zau-
pate v hrambo profesionalcem.
Ti naredijo za vas prepis last-
ništva ob morebitnem nakupu
ali prodaji, tako da ni potrebno,
da se osebno oglasite pri izdaja-
telju.
Po vsebini pravice delimo
vrednostne papirje na obvez-
nostnopravne in stvarnoprav-
ne. Pri obveznostnopravnih iz-
haja obveznost izdajatelja do
kupca teh papirjev oz. obstaja up-
nikova terjatev. Tukaj si izdaja-
telj denar izposodi od investitor-
jev, ti pa v zameno za to dobijo
obresti. Ker je to bolj tvegano kot
naložba denarja v banko, dobijo
investitorji višje obresti. Takšni
vrednostni papirji so obveznice,
blagajniški in komercialni zapi-
si, menice in čeki. Stvarnopravni
vrednostni papirji vsebujejo
določeno stvarno pravico in
predstavljajo stvar samo. Enos-
tavno povedano: postaneš last-
nik pravice do soupravljanja
podjetja, ki je te papirje izdalo
(večina ljudi pomotoma misli, da
postaneš solastnik podjetja). Tak
vrednostni papir se imenuje del-
nica. S privatizacijo bo vsak
postal lastnik nekaj delnic in bo
pridobil zraven članske (pravica
do soupravljanja delniške družbe
na skupščini delničarjev) še pre-
moženjske pravice (do udeležbe
na dobičku družbe/to se imenuje
dividenda in pomeni nagrado in-
vestitorjem za zaupanje in vla-
ganje kapitala v družbo - izplača
se praviloma enkrat letno po
sprejetju zaključnega računa in
potrditve le-tega na skupščini
delničarjev/, do prednostnega
nakupa delnic ob novih izdajah
ter do deleža v premoženja ob
prenehanju družbe).
Najvažnejša vrednostna papir-
ja sta torej obveznica (pisna listi-
na, s katero se izdajatelj zavezuje,
da bo osebi, navedeni na njej ali
po njeni odredbi, oz. prinosniku
izplačal določenega dne v obvez-
nici navedeni znesek) in delnica
( listina o lastnini sredstev,
vloženih v pravno osebo, ki lahko
pridobi dobiček). Obveznica ima
rok zapadlosti vnaprej določen (z
amortizacijskim planom), delni-
ca pa ne zapade nikoli. Pri nas so
obveznice nominirane v DEM,
kar je posledica tega, da je bila ve-
lika večina izdana v času velike
inflacije pri nas. Zato se za
obračunavanje njihove vrednos-
ti uporablja srednji tečaj Banke
Slovenije za DEM. Delnice so
nominirane v tolarjih, najnižja
vrednost pa je 1000 oz. 2000 SIT
ali večkratnik tega (v Nemčiji 50
DEM, v Avstriji 100 ATS). To so
vrednosti, ki jih imajo delnice,
ko se izdajo. Pri kotaciji na borzi
pa se ta cena spreminja, odvisna
pa je najbolj od pričakovanih in
že izplačanih dividend (s tem je
seveda povezano poslovanje del-
niške družbe) in od pričakovanj
investitorjev (pozitivno mišljen-
je dviguje cene). Nasprotno cena
obveznic ni toliko povezana s
poslovanjem izdajatelja ampak z
inflacijo in gibanjem obretnih
mer. Pri večji mesečni inflaciji se
poveča zanimanje za tolarske
naložbe, takrat upade zanimanje
za obveznice (npr. prejšnji ali ta
mesec), ko pa obrestna mera pada
(zaradi majhne mesečne inflaci-
je), pa se zaradi tega, ker so obvez-
nice nominirane v DEM, zani-
manje zanje zelo poveča. V raz-
merah, ko pa je inflacija kon-
stantno zelo visoka oz. pred
pričakovanimi devalvacijami pa
je varčevanje v obveznicah sploh
najprimernejše. V primeru, da
pride do likvidacije delniške
družbe, se najprej poplačajo up-
niki, med drugimi upniki pa so to
tudi lastniki obveznic, šele nato
so na vrsti lastniki delnic. To po-
meni, da je obveznica varnejši
vrednostni papir kot delnica,
vendar je zato dobiček precej
manjši.
Osnovno pravilo nalaganja de-
narja je: bolj ko je naložba denar-
ja tvegana, večji dobiček ti mora
prinesti zaradi tveganja. Vsak in-
vestitor se mora pri sebi odločiti,
ali bo mirno spal (in bo imel de-
nar varno naložen ob majhnem
dobičku) ali pa bo dobro jedel
(ker bo z večjim tveganjem več
dobil).
Naslednjič bom podrobneje pred-
stavil različne vrste obveznic in del-
nic ter že prejšnjikrat najavljeno
borzno tečajnico.
PTUJ / FIDES ODSTOPA OD NAPOVEDANEGA BOJKOTA
Petkih slovenskemu vodstvu
čeprav je bilo v ponedeljek sklen-
jeno, da člani Fidesa do drugačne
odločitve odstopajo od napoveda-
nega bojkota dežurstev, s čimer so
želeli doseči izpolnitev zdravniških
zahtev, ki so bolj ali manj jasne, to še
ne pomeni, da ne bodo vztrajali pri
svojih zahtevah o ureditvi plač in
delovnem času. Sedaj so se odločili
za drugo metodo: svoje zahteve so
strnili v peticijo, ki jo pošiljajo vla-
di, državnemu zboru in ministrstvu
za zdravstvo. Javnosti želijo tudi
sporočiti, da z odklanjanjem dela
preko rednega delovnega časa nika-
kor ne odklanjajo neprekinjene
zdravniške pomoči 24 ur na dan,
zahtevajo pa, da se delo organizira v
okviru rednega delovnega časa,
osnovna plača zdravnika pa mora
biti najmanj tri osebne dohodke v
gospodarstvu.
V ptujski bolnišnici so povedali, da
je v ponedeljek, ko naj bi nehali
dežurati na internem in kirurškem
oddelku, delo na vseh oddelkih pote-
kalo normalno. Odločb o prehodu na
turnusno delo na teh dveh oddelkih
še niso dobili. Napovedana ureditev
dela v okviru turnusa, za kar so se v
petek odločili na seji strokovnega
sveta bolnišnice, je povzročila, da je
vršilec dolžnosti predstojnika inter-
nega oddelka dr. Janez Mršek v pone-
deljek napisal nepreklicno odpoved.
V odstopni izjavi je med drugim zapi-
sal, da je sindikat Fides verjetno ho-
tel dokazati, da se s 40-urnim delov-
nikom na teden ne more niti pri-
bližno opraviti potrebnega dela.
Predlog za turnusno delo je pomagal
sestavljati v veri, "da gre za akcijo, ki
bo dokazala nasprotno od tega, kar se-
daj prevehementno in strokovno ne-
prejemljivo želi dokazati direktor
ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko"
(citat iz odstopne izjave dr. Mrška),
ki tudi zahteva, da se obseg dela ne
sme spremeniti, da ne sme biti nobe-
nega podvajanja dela popoldan in
ponoči ter da se ne sme spremeniti
kakovost dela. Za Tednik pa je izjavil
le, da je odstopil zato, ker dela, kot ga
zahteva direktor bolnišnice, in na
takšni strokovni ravni ni sposoben
organizirati.
-»MG
C0V0RI5C...
... DA je furisf minister pred dne-
vi začel na svojevrsten način (s
predrtim auspuhom) po Ptuju in
okolici razglašati, da se bliža
bučno martinovanje.
... DA je zadnje čase mogoče
tudi kakšnega od ptujskih di-
rektorjev videti v gumijastih
škornjih. Posebno če ima v firmi
poplavo, kot npr. muzejalski
šef.
... DA predsednik ptujskoobčin-
ske vlade zagotavlja, da so pro-
metne zapore potrebne za raz-
voj našega mesta. Ker ima Ptuj
na razvojnem področju veli-
kanske apetite, lahko pričaku-
jemo, da bo postajal vse bolj
zaprto mesto.
... DA so po mestu že postavili
nekaj nagravžno plavih pano-
jev. Kako nagravžni šele bodo,
ko bodo z njih zrli nasilnoprijaz-
ni ksihti kandidatov.
... DA so stranke pred lokalnimi
volitvami neverjetno soglasne:
skoraj vse so se sporazumele,
da kandidirajo vsaka svojega
župana.
... DA so kandidati za župane
veliki mazohisti, saj sami sebe
mučijo s kandidaturo in že vna-
prej vedo, da bodo skoraj vsi
župansko bitko izgubili.
... DA so zdravniki grozili s stav-
ko, a so jih menda zadnji hip
(vsaj nekatere) protistavkovno
cepili. Če je bilo cepivo v obliki
seruma ali šumečega papirja,
še ni znano.
4-PONAŠIH KRAJIH
17. NOVEMBER 1994 TEDNIK
LJUTOMER / NEZADOVOLJNI RAZLAŠČENCI SV SLOVENIJE
Čudna pota vračanja premoženia
Predstavniki razlaščencev od Žalca do Prekmurja (vseh razlaščencev je v Sloveniji okoli 200.000) so prišli v Ljutomer,
da bi se pogovorili z ministrom za kmetijstvom dr. Jožetom Ostercem ter predstavniki drugih ministrstev in vladnih re-
sorjev o neizvajanju denacionalizacijskega zakona, posebej zaradi nevračanja zemlje in nadomestnih nepremičnin. Na
zbor so povabili tudi Iva Bizjaka, varuha človekovih pravic v državi Sloveniji. Kot je dejal eden izmed številnih raz-
pravljalcev, jih je bilo menda nekoliko strah priti pred tolikšno število nezadovoljnih ljudi, sitih zavlačevanja izvajanja
zakona o denacionalizaciji, ki ne zaupajo skoraj nikomur več. Namesto njih so dobili pet strani dolgo vladno sporočilo,
s katerim pa niso bili zadovoljni.
Pred domom kulture je stalo
zjutraj veliko traktorjev; s tem so
pokazali, da s preoravanjem njiv
mislijo zares, če pričakovanih za-
gotovil na zboru ne bodo dobili.
Kljub vsemu pa na njive niso šli,
saj so menili, da ne bi bilo prav, če
bi pšenico, ki že raste, podorali,
ker kmetje ne uničujejo tega, kar
na poljih že raste. Sklenili pa so,
da se bodo o svojih problemih po-
govorili tam, kjer nastajajo, to je v
Ljubljani na raznih resornih mi-
nistrstvih, kamor nameravajo
poslati delegacijo, vendar pa
mora vračanje zemlje oziroma
nadomestne zemlje urejeno naj-
kasneje do L marca.
Ker se bližajo lokalne volitve, je
bilo pri dogajanju v dvorani precej
politike. Slišati je bilo, da če država
neupošteva zakonov,potem tegani
potrebno državljanom in raz-
laščenci si bodo vzeli tisto, kar je
njihovo.
Na nedeljskem zboru so govorili
zlasti o 72. členu zakona o denacio-
nalizaciji, ki govori o že prejeti
odškodnini, kakršnakoli je že bila.
Danes zemlje zaradi čeprav mnogo
prenizke prejete odškodnine ne
morejo dobiti nazaj, lahko jo samo
odkupijo. Ministrstvo za kmetijst-
vo je namreč menilo, da ob
vračanju nacionaliziranega pre-
moženja upoštevajo nizko
določene administrativne cene iz
tistih časov, ko se je zemlja jemala
in ko prometa z zemljišči ni bilo.
Razlaščenci zahtevajo, da jim
sklad kmetijskih zemljišč zagotovi
nadomestna zemljišča tudi za tiste
nacionalizirane površine, ki jih po
zakonu ni mogoče vrniti v naravi.
Ministrstvi za kmetijstvo in pravo-
sodje se pri tem izgovarjata na neu-
rejenost kmetijskega katastra, še
posebej pa na neurejene komasaci-
je, kar vračanje zemlje v naravi zav-
lačuje. Zborovalci v Ljutomeru so
na nedeljskem zborovanju zatrje-
vali, da je nadomestnih zemljišč v
severovzhodni Sloveniji dovolj.
Razpravljalcisobiliogorčenijsaj
menijo, da ni politične volje, da se
izvede zakon o denacionalizaciji.
Občinske denacionalizacijske ko-
misije, ki zakon o denacionalizaciji
izvajajo, so velikokrat kot med tna-
lom in nakovalom: na eni strani so
razlaščenci, ki želijo odvzeto pre-
moženje čim prej vrnjeno, na drugi
strani pa državne institucije, ki
delo zavirajo, saj se denimo
odškodninski sklad pritoži na vsa-
ko odločbo, zato v mnogih prime-
rih postopkov ne morejo zaključiti.
Razlaščenci, siti vsega, so zagrozili
celo z internacionalizacijo proble-
ma, saj nameravajo, če vlada ne bo
ukrepala, povedati svetu, kako
(ne)demokratična država Sloveni-
ja je in kako upošteva splošno de-
klaracijo o pravicah človeka.
Ob koncu so sprejeli resolucijo,
ki so jo naslovili na vse najvišje
državne in vladne institucije, s ka-
tero zahtevajo, da opravi vlada v
zvezi z denacionalizacijo postopke
na vseh ravneh upravnih organov,
dasepospešiizvajanjezakonatako,
kot je napisan, in da se odstranijo
vse ovire, ki onemogočajo njegovo
izvajanje. Izrecno pa zahtevajo
"upoštevanje zakonskih rokov na
vseh ravneh, prvenstveno vračilo
zemlje in drugega odvzetega pre-
moženja v naravi, kot to določa za-
kon. Vlada pa naj končno ustanovi
državno agencijo za denacionaliza-
cijo, ki bo zastopala interese upra-
vičencev in pospeševala zakon."
Vida Topolovec
Dvorana ljutomerskega doma kulture je bila polna jeznih razlaščencev.
lO-LETNICA MAISTROVIH PRIREDITEV
Kulturni forum iz Maribora prireja v soboto skupaj s turističnim
društvom na Zavrhu slovesnosti v počastitev slovenskega generala
in pesnika Rudolfa Maistra. Ob 16. uri bo Maistrov borec Friderik
Kralj položil venec k reliefu generala Maistra. Osrednja svečanost
Maister in sloveskogoriška pesem pa bo ob 16.30 v završki dvorani kultur-
nega doma. V kulturnem programu bodo sodelovali: pesnik in dram-
ski igralec Tone Kunter, Darinka Čobec, Silvo Safran, Završki fantje
in ženski nonet iz Voličine. Ob 18. uri bo otvoritev razstave s sloven-
skogoriškimi motivi akademskega slikarja Bojana Golije.
VSE VEČ ODRASLIH BRALCEV
V matični knjižnici v Lenartu so letos imeli 15950 obiskovalcev, kar
je za 17 odstotkov več kot lani. Ravnateljica knjižnice Breda Zorko
je povedala, da je naraslo število odraslih bralcev, še zlasti tistih ki so
izgubili zaposlitev. Ti največkrat posegajo po strokovni literaturi, pa
tudi leposlovju. Bralci so si letos izposodili 36.650 knjig, kar je 16 od-
stotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
V knjižnici imajo kadrovske in prostorske težave. Povečano število
bralcev zahteva več zaposlenih, zdaj pa delata s polnim delovnim
časom le dve delavki ter ena s polovičnim. Kljub računalniški opremi
še vedno ne vodijo računalniške izposoje, ker jim zmanjka čas za vnos
knjig. Če bi imeli zaposlenega vsaj še enega delavca, ki bi opravil to
delo, bi tudi izposoja bila enostavnejša in hitrejša, pravi Breda Zorko.
Že lani jim je lenarška vlada obljubila, da bodo pomagali preurediti in
povečati prostore knjižnice, a so za zdaj ostali le pri besedah.
Jeseni obiskujejo knjižnico osnovnošolci iz zunanjih šol ter vrtcev in
se seznanijo z izposojo ter knjigami, delavke pa jim polepšajo obisk
knjižnices prebiranjem pravljic in ugank.
V knjižnici jim vsako leto zmanjkuje denar ža nove knjige. Ker je na-
raslo zanimanje za strokovno literaturo, so morali dokupiti te knji-
ge, a so precej drage. Ker so zelo skromno opremljene osnovnošolske
knjižnice, morajo v matični knjižnici skrbeti za knjige, ki jih potrebu-
jejo za osnovnošolsko in srednješolsko leposlovno branje. Tako so le-
tos porabili že ves razpoložljivi denar in povečali knjiž;ni fond le za
tisoč devesto novih knjig, še vedno pa ne morejo kupiti nekaterih
knjig, ki jih iščejo obiskovalci.
Ker v posameznih krajevnih skupnostih nimajo knjižnic, jim knjige
za izposojo dvakrat mesečno pripelje v kraj bibliobus.
PRIMARNO VODOVODNO OMREŽJE
V avgustu so Nizke gradnje iz Ptuja začele gradnjo vodovoda v neka-
terih zaselkih krajevne skupnosti Jurovski Dol. Prebivalci Gastera-
ja, Zg. Partinja in Žitnic so namreč v zadnjih sušnih poletjih tudi po
več mesecev bili brez redne oskrbe s pitno vodo. Za napeljavo vaškega
vodovoda je posamično gospodinjstvo moralo odšteti dvesto tisoč to-
larjev, pet milijonov tolarjev so dobili iz proračuna občine Lenart, ne-
kaj je primaknilo ministrstvo za finance, ministrstvo za okolje pa je od-
stopilo nekaj denarja od sredstev za demografsko ogrožena območja.
Tajnik krajevne skupnosti Jurovski Dol Samo Kristl pravi, da če bodo
dela potekla tako kot doslej, bodo končali v maj u 1995.
VSAK PO SVOJE
Pričakovali smo, da bodo ob prazniku sv. Martina prireditve tudi v
Lenartu, saj mestece leži v osrčju Slovenskih goric, pa osrednjega
martinovanja v Lenartu tudi letos ni bilo, ker odgovorni niso našli
skupnega interesa za to prireditev. Seveda pa to ne pomeni, da tam-
kajšnji prebivalci niso ohranili šeg in navad ob dnevu, ko mošt dozori
v vino.
Vinogradniško društvo Lenart je opravilo krst mošta v gostišču Eder
pri Sveti Ani. Zelo domiselno in izvirno pa so slavili prebivalci na-
selja Froleh nedaleč od Svete Ane. V prijetnem kmečkem gostišču Se-
nekovič so se zbrali na Martinovi pojedini.
Nedopustno bi bilo, da bi slovenskogoriški vinogradnik "pozabil"
proslaviti ta dan, tako kot so pozabili turistični in gostinski delavci
v središču Lenarta.
Marija Slodnjak
Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM fNE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Korak v svet
Znani ameriški zannst-
venik in vesoljec sloven-
skega rodu dr. Ronald Sega
je po nedavnem ogledu
vrhunskega slovenskega
inštituta Jožef Štefan izja-
vil, da bi ta inštitut s svoji-
mi potenciali lahko sode-
loval v nekaterih delih
ameriškega vesoljskega
programa. Ta izjava bolj
kot karkoli drugega
potrjuje, da ima naša zna-
nost "svetovne razsežnos-
ti" in da se na marsikate-
rem področju lahko pri-
merja in kosa s svetovnimi
dosežki. Na to opozarja
tudi direktor Instituta
Jožef Štefan dr. Danilo
Zavrtanik, ko govori o
vpletenosti in vpetosti
inštituta v svetovno doga-
janje in svetovno znanost.
DAJANJE IN ČRPAN-
JE IZ SVETOVNE
ZAKLADNICE
V nedavnem pogovoru
mi je dr. Zavrtanik dejal,
da je pri nas velikokrat
slišati vprašanje, zakaj
nam je sploh treba razisko-
vati za svetovno za-
kladcnio znanja. Ali je
prispevek nas kot majhne
države sploh pomemben za
svet in ali ni za Slovenijo
predrago, da opravlja razi-
skovanja, ki bogatijo sve-
tovno zakladnico? V zna-
nosti ni majhnih ali veli-
kih držav, gre za dobro ali
slabo znanost, ne glede na
to, k j e se posamezne naloge
opravljajo - ali v Ameriki
ali v Sloveniji. V znanosti
je edino merilo kakovost.
Tudiglededileme,alise iz-
plača ali ne prispevati v
svetovno zakladnico, jeod-
govor lahko vedno pritrdi-
len. S tem, ko prispevamo v
to zakladnico, imamo tudi
dostop vanjo in smo uspo-
sobljeni, da lahko iz nje
tudi jemljemo. Posebej za
majhne narode in majhne
države je to še kako po-
membno, ker lahko z rela-
tivno majhnim vložkom
dobijo nazaj sorazmerno
veliko.
SLOVENIJA NAD
SVETOVNIM
POVPREČJEM
Vsekakor si velja za-
pomniti eno izmed po-
membnih ugotovitev dr.
Zavrtanika, da imamo v
Sloveniji področja, ki tako
po šolanju kadrov kot po
raziskovalni dejavnosti se-
gajo visoko nad svetovno
povprečje. Drugo po-
membno dejstvo je to, da
imamo na področju zna-
nosti veliko ljudi, ki veliko
pomenijo v evropskem in
svetovnem merilu. Sloven-
ci so predsedniki medna-
rodnih združenj velikih
raziskovalnih področij,
tajniki mednarodnih
združenj, mednarodni
eksperti in podobno. Pose-
bej ilustrativno dokazilo
uspešnega mednarodnega
sodelovanja in mednarod-
nega upoštevanja so tudi
lanski in letošnji obiski
nobelovcev v Institutu
Jožef Štefan. Lani in letos
sta naš inštitut obiskala po
dva nobelovca, pravi di-
rektor dr. Danilo Zavrta-
nik. "To so ljudje, ki so so-
delovali in ki sodelujejo z
inštitutom, ki se vanj
vračajo, z nj imi smo skupaj
delali in delamo." To pa se-
veda nekaj pomeni.
KAJ JE PARADNI
KONJ
Dr. Danilo Zavrtanik na
rahlo cinično vprašanje,
češ da je njegov inštitut od
nekdaj velja za nekakšnega
paradnega konja, odgovar-
ja, da jih prav nič ne moti
oznaka paradni konj, če je
to res povezano z naj-
boljšim, če to pomeni, da je
to najbolje dresiran konj,
ki daje najboljše rezultate.
"Naša želja ni, da bi bili
umetno napihnjen konj za
razkazovanje z lepo
počesano grivo. Mi želimo
biti podobni našim kole-
gom v svetu, hočemo dose-
gati enake rezultate, kot j ih
imajo oni."
Dr. Zavrtanik opozarja,
da so se slovenski znanst-
veniki, seveda ne brez od-
porov, odločili za načelo,
da je lahko samo kakovost-
no raziskovanje tisto, ki si
ga Slovenija lahko pri-
vošči. Gre za stalne preiz-
kušnje, za stalno tekmo,
poudarja dr. Zavrtanik in
pojasnjuje, da raziskovalca
v njegovem inštitutu čaka
stalna služba šele potem,
ko se je že izkazal. To pa za-
gotavlja, da je hiša stalno
odprta, da prihajajo mladi.
Povprečna starost v inšti-
tutu je 37 let.
Za Institut Jožef Štefan
je še posebej pomembno
pridobivanje evropskih
projektov. "Če v medna-
rodni konkurenci pridobi-
mo projekt," pravi dr.
Zavrtanik, "to pomeni, da
smo mednarodno pri-
merljivi in konkurenčni.
Vse to je za nas dokaz, da
smo mednarodno odprti,
mednarodno zanimivi in
upoštevani."
PRVI NA SVETU
Seveda je zanimivo, da
se naši znanstveniki lahko
pohvalijo tudi s stvarmi in
projekti, ki jih delajo kot
prvi na svetu. "Začeli smo
se ukvarjati s stvarmi, ki
jih po svetu ne delajo, pa bi
jih pri nas lahko zaradi
možnosti posrečenih kom-
binacij timov s strokovnja-
ki z medicinskega po-
dročja ter s strokovnjaki in
primerno opremo s
tehničnega področja in na-
ravoslovja. Nadaljnja
stvar, ki bi jo v Sloveniji
gojili dolgoročno kot našo
komparativno prednost, je
sodelovanje med ortopedi-
jo, ki je v Sloveniji zelo raz-
vita, in Jožefom Štefanom
pri kinematiki - gibanju
čoveških delov telesa. Ena
izmed idej, o kateri inten-
zivno razmišljajo, je, kako
podaljšati življenjsko dobo
umetnega kolka, ki po do-
sedanjih metodah vsaje-
vanja po določenem ob-
dobju zahteva zamenjavo z
novim. Če bi s tem uspeli v
doglednem času, bi bila to
novost za ves s vet", pou dar-
jadr. Danilo Zavrtanik.
TUJI EKSPERTI
SO VSE?
Ob takšnih dosežkih in
takšni evropski in svetovni
naravnanosti slovenske
znanosti se seveda zdi
čudno in nenormalno, da
slovenski znanstveniki
tožijo o zapostavljenosti
doma. "Osebno si težko
predstavljam razvoj Slove-
nije kot moderne evropske
države brez določenega
vpliva naravoslovno-
tehnične inteligence," pra-
vi dr. Zavrtanik. "Če ne
drugače, vsaj pri dolgo-
ročnem razvoju." Direktor
Jožefa Štefana dodaja, da bi
se strogo uprl temu, da bi
prišel nekdo od zunaj in
delal vizijo razvoja Slove-
nije. "Vizijo razvoja Slove-
nije moramo napraviti
sami, če si je ne znamo na-
rediti, potem ne zaslužimo
države. To bi bilo nedo-
pustno in ponižujoče."
Dr. Zavrtanik opozarja
še naenčudenpojav: "Poli-
tika je pripravljena najeti
poljubnega eksperta iz tu-
jine, da bi povedal, kaj je z
nami narobe, in takšno
mnenje jemlje za sveto, pri
čemer naše stroke in naših
ekspertov, ki so sicer sve-
tovno znani, ne vpraša za
mnenje."
NAGRADE ZA
ŽIVLJENSKO DELO
Sicer pa je ministrstvo
za znanost in tehnologijo
pretekli teden razdelilo
štiri nagrade za življenjsko
delo štirim znanstveni-
kom, ki so vsak zase in vsi
skupaj zaslužni za za-
vidljiv strokovni nivo slo-
venske znanosti. V obraz-
ložitvah podeljenih na-
grad tako lahko prebere-
mo, da je znanstvenik dr.
Radovan Komel poskrbel,
da področje njegovega ra-
ziskovanja, ki je bilo pred
osmimi leti v velikem zaos-
tanku za razvitim svetom,
danes že uspešno sladi sve-
tovnim dosežkom in da
metodološko v ničemer ne
zaostaja za svetom. Prof.
dr. Janez Sketelj dosežke s
področja svojih raziskav
redno obljavlja v prizna-
nih in odmevnih medna-
rodnih revijah, kjer ga po-
gosto citirajo. Akademik
prof.dr. Peter Gosar se
lahko pohvali s številnimi
raziskovalnimi dosežki s
področja prevodnosti, aka-
demik prof dr. Peter Fajfar
pa z dosežki s področja po-
tresnega inženirstva, ki
odločilno vplivajo na večjo
protipotresno varnost
zgradb.
Vsi ti znanstveniki so
globoko vpeti v mednarod-
ne vezi in sodelovanje in
zato marsikdaj z začuden-
jem in ironično spremljajo
različne male in velike slo-
venske zdrahe in komplek-
se. Dr. Zavratnik poudar-
ja, da se ne počuti niti malo
nelagodno, ko se srečuje s
svetovnimi znanstveniki.
"Zakaj bi se počutil nela-
godno?" Tudi sicer opozar-
ja, da Sloveniji zaradi nje-
ne majhnosti ni treba imeti
nobenih kompleksov.
Prof dr. Fajfar pa je ob pre-
jemu nagrade izjavil, da
pripisuje velik pomen
mednarodnemu sodelo-
vanju, ker je to zanj "trans-
fuzija, brez katere bi člo-
vek v teh ozkih krogih de-
generiral".
•»Jak Koprive
TEDNIK-17. NOVEMBER 1994
KULTUR\, IZOBRAŽEVANJE - 5
CIRKOVCE / LIKOVNI IZDELKI NA NATEČAJU "RAINBOW"
Priznanje Matjažu za tehniko batik
Nekoliko presenečeni so bili
na osnovni šoli v Cirkovcah, ko je
prišla velika pisemska ovojnica
in v njej priznanje za njihovega
učenca Matjaža Krambergerja.
Matjaž je namreč dobil bronasto
priznanje na natečaju "Rainbovv -
Mavrica" s svojim likovnim izdel-
kom v tehniki batik na papir.
Natečaj pripravljajo na Madžar-
skem že precej let, namenjen pa
je "umetnostni galeriji za otroke"
iz različnih držav.
Deset likovnih izdelkov je
učiteljica likovnega pouka na
natečaj na Madžarsko poslala že
marca. Kot je povedala učiteljica
Andreja, so se pri likovnem krožku
lotili tehnike batik na papir, risali
so z voskom in uporabili tianting,
kot to poimenujejo na Japonskem.
Matjaž je na svoj izdelek narisal tri
cvetove in jih odznotraj pobarval z
vodenimi barvami; modra, zelena
in vijoličasta so bile osnovne barve
cvetov.
Matjaž je bronasto priznanje za
izredne dosežke dobil šele v
četrtem razredu, ki ga obiskuje v
tem šolskem letu. Ob obisku je
obljubil, da bo v prihodnje narisal
še kakšno risbico, ob risanju pa rad
zapoje tudi v šolskem zboru.
Tatjana Mohorko
Mladi nagrajenec Matjaž Kramberger.	Fofo: D. Sterle
____________________PTUJ / RAZSTAVA MALIH ŽIVALI_____________________
N^ ogled vei kot 6(WživaUl
Društvo gojiteljev malih živali je minuli konec tedna v športni dvorani Mladika pripravilo
razstavo pasemskih malih živali. Obiskovalci so si lahko ogledali kunce, golobe, perutni-
no, okrasno in vodno perutnino, hrčke, po tudi kozo. Razstavili so več kot 600 živali več
kot sto pasem, med njimi tudi takšne pasme, ki jih v Sloveniji le redko najdemo.
Razstava, ki jo na Ptuju pri-
pravljajo že vrsto let, pa ima poleg
predstavitve še tekmovalni
značaj. Dan pred odprtjem raz-
stave so vse živali ocenjevali sod-
niki državne zveze, najboljšim in
najkvalitetnejšim pa so ob koncu
podeleli naziv "prvak pasme".
Kot je ob odprtju razstave pove-
dal predsednik ptujskega društva
gojiteljev malih živali Ivan Brlek,
so se na letošnjo razstavo pripravl-
jali že dalj časa, predvsem v
zadnjem tednu so imeli precej dela.
Za dobro počutje živali, za red in
čistočo, za pravilno prehrano so
dobro poskrbeli, saj so noč in dan
organizirali dežurstva. Vsak obi-
skovalec je na razstavnem prostoru
lahko dobil podrobne informacije
o posamezni pasmi živali, nekatere
pa je bilo mogoče tudi kupiti.
Po tekmovalnem delu razstave
so med 18 pasmami kuncev pode-
lili 15 nazivov "prvak pasme", pri
golobih smo lahko zasledili 70 pa-
sem, zanje pa je bilo podeljenih 55
nazivov. Med perutninskimi pa-
smami so letos predstavili 18 vrst,
najbolje pa so sodniki ocenili 10
pasem živali. Precej razstavljenih
živah niso uvrstili v tekmovalni raz-
red, saj kot je povedal Ivan Brlek,
njihovo število ni ustrezalo razstav-
nim pravilom.
V ptujskem društvu gojiteljev
malih živa li je trenutno 45 članov, v
zadnjih treh letih pa so dobili tudi
nekaj novih. Novega članstva si v
društvu še želijo. Srečujejo se vsak
mesec v lastnih društvenih prosto-
rih na Bregu, kjer se dogovorijo o
vseh nadaljnjih aktivnostih. Ivan
Brlek je še dodal, da so vzadnjih le-
tih, predvsem v lanskem, opazili,
da se pri vseh vrstah živali pojavlja-
jo različne bolezni. Pri kuncih so je-
seni opazili miksomotozo, ki po-
meni pogin živali. Rejci v društvu
se trudijo, da do teh bolezni ne bi
prišlo, dobro pa sodelujejo tudi z
Obdravskin zavodom.
Že januarja bo v Celju velika
državna razstava pasemskih malih
živali, udeležili pa se je bodo tudi
ptujski rejci.
Tatjana Mohorko
Zajček se je otrokom predstavil s svojim programom.
Foto: D. Sterle
__LJUBLJANA / 1. SLOVENSKI FESTIVAL ZNANOSTI_
Quo va.diSe z^nonoslf
Od 7. do 12. novembra je bil v Ljubljani 1. slovenski festival znanosti. Slovenska
znanstvena fundacija ga je pripravila po vzoru podobnih festivalov sirom Evrope.
Največ idej za vsebino je dobila po dveh letošnjih obiskih in sodelovanju na festiva-
lih znanosti v Edinbourghu (International Science Festival) in Loughboruughu (Fes-
tival Of Science).
Festival je potekal
pod geslom "Quo vadiš,
znanost na Sloven-
skem" in je bil sočasno s
tednom slovenske zna-
nosti za razvoj, ki je že
ustaljena prireditev Mi-
nistrstva za znanost in
tehnologijo Republike
Slovenije. Njegov glav-
ni namen je, da bi se iz-
boljšalo razumevanje
znanosti med ljudmi v
Republiki Sloveniji.
Tako so poleg vrhun-
skih znanstvenikov sode-
lovale s predstavitvami
projektov nekatere
osnovne in srednje šole,
kar zagotavlja raznoli-
kost in razgibanost.
Vrhunski znanstveniki,
ki so prišli zobeh univerz,
inštitutov (Jožef Štefan,
Kemijski inštitut. Peda-
goški inštitut...) ter neka-
terih centrov, kot npr.
Medicinski center za mo-
lekularno biologijo, so
predavali tako za širši
krog poslušalcev kot tudi
za ozko specializiran
krog znanstvenikov. Naj
naštejem samo nekaj
naslovov predavanj:
Znanost in javnost,
AlDS vletu 1994, Razi-
skovanja v plastični kir-
urgiji itd. Vsa predavanja
so potekala v prostorih
Gea College v stolpnici
World Trade Centra. V
istih prostorih so bile tudi
okrogle mize: Znanost in
mediji, Raziskovalna
dejavnost dijakov in pro-
fesorjevna gimnaziji. Na-
cionalni naravoslovni ta-
bori za osnovnošolce.
Ves čas festivala je bila
v galeriji podjetja Smelt
International na ogled
posebna razstava o rezul-
tatih uvajanja mladih v
znanost in tehnologijo, ki
so jo pripravili nosilci re-
gionalnih programov. V
istem prostoru so bile na
ogled poljudnoznanstve-
ne in strokovne knjige
slovenskih avtorjev in bil-
teni regijskih srečanj
mladih raziskovalcev.
Pravtako se je na panojih
predstavila Slovenska
znanstvena fundacija.
V času festivala so bili
brezplačni strokovni og-
ledi Narodnega muzeja,
Arhiva Slovenije in Na-
rodne in univerzitetne
knjižnice.
Robert Ivanuša
LENART / SLABO DELO TURISTIČNOINFORMATIVNEGA CENTRA?
V TIC-u zavračalo obtožbe
Ko turist pride v kraj, je zelo pomembno, kako ga tam sprejmejo, ali mu nudijo vse potrebne
informacije, ga popeljejo po ogledih kulturnih ter drugih znamenitosti, ki jih imajo. Da bi vse
te dejavnosti povezali, so pred časom skoraj v vseh slovenskih mestih ustanovili turis-
tičnoinformativne centre. V lenartu so ga lani odprli tudi v avli kulturnega doma.
Ker pa v lenarškem občinskem
proračunu že vseskozi zmanjkuje
denarja za področje turizma, so se
člani izvršnega sveta odločili, da
se za vodenje TlC-a lahko prijavi-
jo obrtniki in podjetniki s
sedežem v občini Lenart, ki so re-
gistrirani za opravljanje turis-
tičnih dejavnosti. K razpisnim
pogojem so pozneje dodali, da za-
radi ekonomičnosti delovanja
lahko bodoči upravljalec TlC-a
opravlja v teh prostorih tudi svojo
osnovno dejavnost: prodajo spo-
minkov, izdelkov domače obrti,
cvetja, brošur ter podobno iz svo-
je registrirane dejavnosti, organi-
zira izletniške in druge dejavnos-
ti. Na javni razpis se je prijavilo
kar nekaj ponudnikov, izbrali pa
so obrtnico Sašo Lovrenčič, ki
ima zraven turističnoinformativ-
ne dejavnosti cvetličarno. A je na
delovanje TlC-a veliko pripomb,
saj Lenarčani menijo, da v njem
ne dobijo ustreznih informacij o
turistični in drugi ponudbi njiho-
ve občine. Motijo jih tudi rože in
cvetlični aranžmaji ob vhodu v
TIC.
Saša Lovrenčič zavrača obtožbe
in dodaja: "Na svoje stroške sem
opremila prostor v avli kulturnega
doma in upoštevala tudi dogovor v
pogodbi, da dejavnost ne sme ovi-
rati vhoda v dvorano ter motiti ude-
ležbe gostov oziroma izvedbe kul-
turnih in zabavnih prireditev. Od
občine sem na začetku dobila dves-
to tisoč tolarjev, oproščena pa sem
bila tudi plačila najemnine. Ne
strinjam se s tistimi, ki mi očitajo da
v centru nismo izvajali ustrezne tu-
ristične propagande in drugih sto-
ritev, ki so v interesu občine in po-
sameznikov na področju turizma.
Vsi ti, ki zdaj kritizirajo delovanje
centra, niso videli tistih posamez-
nikov ali organiziranih skupin, ki
so bili pri nas in so dobili vse po-
trebne informacije. Nekaterih
načrtovanih aktivnosti pa nisem iz-
peljala, ker je med Lenarčani pre-
malo zanimanja. Mnogo prireditev
je bilo, a so jih prebivalci ignorirah
ali prezrli."
Katere turistične prireditve pa
ste v tem obdobju organizirali.>
Saša Lovrenčič: "Uvedli smo
koledar prireditev v lenarški
občini, a se vsi organizatorji niso
držali dogovorjenih terminov. Se-
veda za to nismo krivi delavcivcen-
tru. Sodelovali smo tudi na nekate-
rih športnih ter drugih prireditvah
in tam predstavljali občino."
Bi informacijski center lahko
preživel kot samostojna dejav-
nost?
Saša Lovrenčič: "Kot samostoj-
na dejavnost zagotovo ne. Mogoče,
če bi bil njegov koncept delovanja
drugače zastavljen - tako kot ga
imajo vdrugih krajih: da bigostinci
ter drugi obrtniki plačevali
določeno članarino in bi se tako or-
ganiziralo dodatno financiranje.
Tako pa nikakor ne."
Na zadnji seji lenarškega
izvršnega sveta so razpravljali tudi
o tem, da se prouči uspešnost TIC-
a v preteklem obdobju ter o odvze-
mu koncesije dosedanjemu upravl-
jalcu. Kot nam je povedal Franc
Breznik, ki je v občini Lenart za-
dolžen za področje turizma, Saša
Lovrenčič doslej res ni izpolnila
zastavljenih programov. Še vedno
namreč ni institucije, ki bi v občini
povezovala razpršeno turistično
ponudbo in poskrbela za ustrezen
promocijski ter drugi material, na
podlagi katerega bi se turisti
odločili za obisk naših krajev, poja-
snuje Breznik.
Vrjetno bodo morali v prihod-
nosti vsi tisti, ki delajo in so kakor-
koh odgovorni za turizem v občini,
bolj sodelovati. Nekaterih podat-
kov zdaj ne zbira in nima nihče, kot
recimo, koliko turistov in od kod so
prišli tisti, ki so letos obiskali to
mestece in pokrajino v osrčju Slo-
venskih goric. Pa so ti podatki za
bodočo turistično strategijo zelo
pomembni.
M. Slodnjak
Vodja lenarškega TlC-a Saša Lov-
renčič: "Lenarčani samo kritizirajo,
ničesar niso pripravljeni prispevati."
Ob vhodu v turističnoinformativni center.
PULJ / POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ SE PREDSTAVLJA
Italat«iRiisiAtol
m^oMik^
NA POVABILO PULJSKEGA ARHEOLOŠKEGA MUZEJA BO
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ NOVEMBRA IN DECEMBRA
GOSTOVAL NA HRVAŠKEM
Pokrajinski muzej
Ptuj, ki je praznoval v
lanskem letu stoletni-
co obstoja, je že leta
1992 pripravil razsta-
vo Nakit - magična
moč oblike. Z njo smo
se predstavili v Can-
karjevem domu v
Ljubljani na medna-
rodnem kongresu
oblikovanja, nato pa
je bila na ogled na
ptujskem gradu. V
lanskem letu je bila
predstavljena v Gale-
rijskem centru v za-
grebu in v muzeju v
Szombathelyju na
Madžarskem, pred
kratkim pa smo z njo
gostovali v Arheo-
loškem muzeju v
Poreču, kjer je bil ko-
nec septembra Med-
narodni kongres za
starokrščansko ar-
heologijo. Vsakokrat
si jo je ogledalo lepo
število obiskovalcev.
Razstava je sestavl-
jena iz treh različnih
delov, katerih poveza-
va je izdelava nakita:
rimski nakit iz zbirke
Pokrajinskega muzeja
Ptuj je pripravila Moj-
ca Vomer Gojkovič,
prazgodovinski, rim-
ski in srednjeveški na-
kit iz Arheološkega
muzeja izZadra je pri-
pravil Radomir Jurič,
po predlogah nakita iz
obeh muzejev pa je
oblikovalka Miša Jel-
nikar izdelala mode-
ren srebrn nakit. Ob
razstavi je izšel tudi
katalog, v katerem so
predstavljene tehnike
izdelovanja nakita in
časovni pregled ar-
heoloških najdb. Raz-
stavo v Poreču in Pul-
ju je oblikovala Nejka
Uršič Jesenik iz ptuj-
skega muzeja.
Po uspehu v vseh
krajih, kjer je bila raz-
stava prikazana, se v
naslednjem letu seli
še vnekajkrajevvtuji-
ni. Tako se zanjo zani-
majo v Hamburgu,
Ziirichu, v Italiji in
drugod.
Pokrajinski muzej
Ptuj bo razsiavo Nakit
- magična moč oblike
odprlvčetrtek, 17. no-
vembra, ob 12. uri v
galeriji Capitolium v
Mestni hiši vPulju.
•❖Mojca Vomer
Gojkovič
PTUJ / PRIREDITVE V
LETU DRUŽINE
Plavanje
in okrogla
miza
V mednarodnem letu
družine bosta v tem in
prihodnjem tednu no
Ptujskem še dve pririe-
ditvi.
Sekretariat za družbene
dejavnosti ptujske občine pri-
reja v soboto v ptujskih Ter-
mah srečanje družin,
združeno s plavanjem. Vsi
družinski člani bodo imeli od
14. ure brezplačen vstop, na
razpolago rekvizite za igro in
rekreacijo. Za popestritev
bodo tekmovanja s šaljivimi in
spretnostnimi igrami v vodi.
Najmlajši bodo imeli organizi-
rano varstvo v otroškem baze-
nu, na voljo pa bo tudi otroška
gugalnica.
V torek, 22.novembra, pa
prireja ptujski Center za soci-
alno delo v avli SŠC v Ptuju
okroglo mizo Nasilje v
družini. Predavanje se bo
pričelo ob 17. uri.
.»MS
6 - NASI KRAJI IN UUDJE
17. NOVEMBER 1994- TEDNIK
__LJ u B u AN A / SIMPOZIJ "GOTIKA V SLOVE NIJI"_
Filozofska fakulteta Hubljanske univerze in Narodna galerija v Ljubljani sta od 19. do 23. oktobra organizirali
simpozij z naslovom Gotika v Sloveniji Gre za del velikega projekta z istim naslovom, katerega zaključek bo
velika razstava o gotski umetnosti na tleh Slovenije, ki bo odprta aprila prihodnje leto. Vodja celotnega
projekta je dr, Janei Hofler, predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in
sam velik poznavalec gotskega stenskega slikarstva. Priprave na razstavo tečejo že nekaj let, dr. Hofler pa je k
delu uspel privabiti nekaj najuglednejših imen evropske umetnostnozgodovinske stroke.
Za Ptujčane je bilo še posebej po-
membno, da je bil velik del refera-
tov, ki smo jih tri dni poslušali v
prostorih Narodnegalerije, v celoti
ali vsaj delno posvečenih gradivu,
ki )e ohranjeno na Ptuju. Tako je
dr. Samo Štefanac, profesor na
ljubljanski Filozofski fakulteti,go-
voril o arhitekturi iz časa 1400 na
Slovenskem in sepri tem še posebej
zadržal pri gradbeni podobi cerkve
na Ptujski Gori. Kiparski delavci
"lepega sloga" na Ptujski Gori je ce-
loten referat posvetila Ptujčanka
Klementina Jurančič in ob tem
razgrnila nekaj novih interpretacij
izjemnega kiparskega fonda, ki je
vezan na gradnjo in opremljanje
znamenite romarske cerkve. Pred
leti smo njena razmišljanja na to
temo lahko poslušali na predavan-
ju, ki ga je imela ob otvoritvi neko-
liko prenovljene postavitve ptuj-
ske grajske galerije. Tomislav
o Vignjevič, kustos v Narodni gale-
riji v Ljubljani, je naravnost bril-
jantno interpretiral pred leti odkri-
to stensko slikarijo iz sredine 15.
stoletja v južni ladji ptujskeproštij-
ske cerkve. Slikarija, ki predstavlja
tri stanove takratne družbe, ni
zgolj slikarski spomenik, pač pa
pripoveduje o strahu višjih slojev
pred vzpenjajočim se meščanst-
vom in se veže na nekatere zanimi-
ve filozofske spise, na katere so v
15. stoletju prisegali izobraženci.
Znamenitemu Laibovemu oltarju,
ki stoji v krstni kapeli proštijske
cerkve, se je posvetil dr. Gottfried
Biedermann, direktor Stare gale-
rije v Gradcu. Ponovno je odprl
vprašanje avtorstva posameznih
delovoltarja,kijedokaj nenavadno
sestavljen, prav posebej pa se je
zadržal tudi pri izboru upodoblje-
nih svetnikov, saj je sv. Bernardim
Sienski na ptujskem oltarju ena
prvih znanih upodobitev tega svet-
nika, ki je bil kanoniziran leta
1450, oltar pa je datiran v čas med
1457 in 1460.
V nedeljo, 23. oktobra, se je sim-
pozij nadaljeval z ekskurzijo v kar-
tuzijanski samostan v Žičah,pot pa
nas je vodila še naprej na Ptujsko
Goro in Ptuj. Na Ptuju smo se usta-
vili v minoritskem samostanu,
proštijski cerkvi, dominikanskem
samostanu in v galeriji na gradu.
Strokovnjaki so se najbolj zadržali
pri Marijinem kipu iz minoritske-
ga samostana, pri Laibovem oltar-
ju in slikarijah na zahodni empori v
proštijski cerkvi, pri kamnitih got-
skih plastikah, ki so razstavljene v
stari kapeli bivšega dominikanske-
ga samostana, vrhunec dneva pa je
bil ogled tako imenovane "veliko-
nedeljske kiparske skupine", ki je
razstavljena v muzejski galeriji na
gradu. Namen ekskurzije je bil z
ogledom spomenikov še enkrat
predebatirati referate iz prejšnjih
dni, nekatere nove trditve potrditi
ali tudi ovreči, poznavalci pa so si
seveda še s posebnim zanimanjem
ogledovali umetnine, s katerimi so
se prvič srečali. V izjemno zado-
voljstvo nam je lahko, da so naj-
večje avtoritete s področja gotske
umetnosti v Evropi dr. Gerhard
Schmidt, dr. Arthur Rosenauer in
dr. Arthur Salinger (prva dva z
Inštituta za umetnostno zgodovino
univerze na Dunaju in zadnji di-
rektor Avstrijske galerije na Duna-
ju) z vso pozornostjo pregledali na-
vedeno gradivo. Na splošno lahko
vse nekajurne razgovore strnemo v
navdušeno spoznanje: ptujsko gra-
divo izobdobjagotikejebilo vedno
visoko ovrednoteno, na nedeljski
ekskurziji pa so ga poznavalci pos-
tavili šeza stopnjo višje. Zato lahko
tudi Ptujčani radovedno in z
nestrpnostjo pričakujemo spomla-
dansko razstavoGotikav Sloveniji,
kjer bo naogled kar nekaj gradiva iz
naših krajev, na novo ovrednotene-
ga v več spremljajočih publikaci-
jah.
V Narodni galeriji so celotni sim-
pozij izpeljali brezhibno. Tudi
Ptujčani smo se izkazali kot gosti-
telji. Na Ptujski Gori nas je prijaz-
no pozdravil pater Stanko Skledar,
pater Marjan Vogrin pa nam je bil
za spremljevalca v minoritskem sa-
mostanu. Največ dela so ude-
leženci simpozija povzročili mu-
zejskim delavcem, ki so se še prav
posebej potrudili. Kolegi, ki skrbi-
jo za stike z javnostjo, so z vso dis-
kretnostjo poskrbeli za udobje po-
potnikov. Potovanjejebilo povsem
prilagojeno zanimanju strokovnja-
kov, zamuda se je nabirala, juha
hladila ... Iz trenutak v trenutek je
bilo potrebno prilagajati spremni
program, pa se mu to ni prav nič
poznalo. Za ogled so bili v poznih
popoldanskih urah predvideni
prav listi deli muzejskih zbirk, ki
niso razsvetljeni. Muzejska
tehnična ekipa je poskrbela za im-
provizirano razsvetljavo in tudi si-
cer pripravila zbirke za neoviran
ogled vseh najmanjših podrobnos-
ti. Že nekoliko utrujene romarje po
sledeh gotike je v romanskem pala-
ciju ptujskega gradu sprejel muzej-
ski ravnatelj, večer pa se jezaključil
na Vičavi z Martinovo gosjo, ki jeza
to priložnost nekoliko prehitela
svoj urnik.
Simpozij je tudi za Ptujčane
odprl mnoge možnosti novih stro-
kovnih stikov. Po eni strani smo
bili deležni mnogih informacij in
predlogov, po drugi pa so deževala
vprašanja. Od naše pripravljenosti
je odvisno, ali bomo uspeli
obdržati zanimanje za Ptuj na tako
visoki ravni.
MarjetaCiglenečki
Udeleženci simpozija v romanskem palači ju na ptujskem gradu. V krogu stoji-
jo: Boris Miočinovic, dr. Gerhardt Schmidt, dr. Arthur Rosenauer, dr. Arthur
Salinger in dr. Janez Hofler.
VELIKA NEDELJA / NASTOPILI PEVCI IZ AVSTRIJSKE KOROŠKE
tjubezen cfo sloivemks besedi ih pmsmi
Prijateljstvo med Veliko Nedeljo in Pliberkom traja že poldrugo desetletje. Vezi med posameznimi družinami iz Velike
Nedelje in Pliberka, ki so bile vzrok kasnejših druženj, so se ob pogostih srečanjih pliberških pevcev ter velikonedeljske
dramske skupine še poglabljale. Tako so 1984. leta v Veliki Nedelji posadili kot simbol medsebojnega prijateljstva lipo,
letos pa so ob njej postavili še obeležje z napisom mešanega pevskega zbora Podjuno ter letnico njene posaditve.
Mešani pevski zbor Podjuna iz
Pliberka, ki praznuje letos dvaj-
seletnico, ter moški pevski zbor
Kralj Matjaž iz Libuč, v katerem
pevci skupno prepevajo petnajst
let, sta v soboto, 5. novembra,
zvečer pripravila v Veliki Nedelji
prijeten koncertni večer, ki ga je
popestrila z igranjem na citre di-
jakinja celovške gimnazije
na Nahhar.
Jurij Mandelj, ki poje pri obeh
zborih in je predsednik libuškega,
je povedal, da je pri njih pevska tra-
dicija dolga, vendar so se organizi-
rali šele zadnjih petnajst let, ko jih
je 'vzel v roke' sedanji pevovodja,
takrat sedmnajstletni Janez
Košutnik. Ob ustanovitvi je zbor
štel 22 mož, danes pa jih je veliko
manj. Pogosto so nastopali po raz-
nih krajih Avstrije, peli pa so že
tudi v Italiji ter Sloveniji. Njihov
cilj petje slovenskih pesmi in obu-
janje starih običajev, ki so jim po-
svetili tako imenovane vaške
večere. Pevci nimajo svojega pros-
tora za vadbo in sestajanje, to pa je
jesevedadokajšen problem.
Podobno se godi mešanemu pev-
skemu zboru Podjuna iz Pliberka,
ki sicer vadi v prostorih glavnešole
v Pliberku, vendar kot je povedal
prof. Tone Ivartnik, ki zboru diri-
gira že petnajst let in prihaja v Pli-
berk z Raven na Koroškem, pre-
našajo note iz ene omare v drugo,
nimajo prostora, kjer bi lahko v
miru sedeli in katero rekli. Posebej
pogrešajo prostor, v katerem bi
lahko obesili ali razstavili vsa šte-
vilna darila in priznanja. Pa kljub
temu vztrajajo, celo napredujejo. V
zboru, ki je v dobrih časih štel tudi
do triinpetdeset pevk in pevcev, jih
je danes okoli petintrideset. Sprva
so peli preprostejše zborovske pe-
smi, sedaj pa se že lotevajo težjih.
Dirigent meni, da je to potrebno, če
hočeš, dabo zbor živel in serazvijal.
Slovenska pesem bo vsaj v Podju-
ni in okolici Pliberka živela dalje,
kajti mešani pevski zbor ima
podmladek - je Mlado Podjuno, v
kateri pojejo mladi od četrtega do
sedemnajstega leta. Kot je povedal
Fritz Kert, predsednik zbora in
učitelj na glavni šoli v Pliberku,
bodo v kratkem imeli pri Mladi
Podjuni kar dva zbora - otroškega
in mladinskega. Sicer pa se tudi 'o-
drasla'Podjuna pomlajuje, saj jepo
besedah predsednika zbora pri njih
samo še nekaj okoli deset tistih, ki
so pri zboru pričeli peti pred dvaj-
setimi leti.
Kakšen je njihov repertuar ? Po-
jejo v glavnem pesmi skladateljev
Radovana Gobca, ki je mnogokrat
pisal posebej zanje, pa Karla
Lebiča iz Prevalj, ki si ga lastijo za
svojega, nadaljujejo tradicijo Pavla
Kernjaka ter Franca Lebra -
Lisičnjaka iz Globasnice pri Pli-
berku in številnih drugih.
Vida Topolovec
Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka na velikonedeljskem odru.
ZBIRALEC IMEN
T\'oja senca sem. nič drugega;
kaj senca, ta se te dotika vsaj v
tanki črti, o! O! Prosim, povej
mi, kaj čutiš do mene. Ne drži me
v negotovosti, tega ne prene-
sem. Povej mi! Mar ne zaslužim
tvojega odgovora? Govori o
čustvih, ne o telesu in okolju!
Povej mi!"
Ana se je stisnila čisto pod lo-
puto, jo najprej hotela že odpreti
ter skočiti ven, verjetno pa na-
padalec pričakuje prav to, zato
seje premislila. Še vedno lahko
zbeži kasneje, ko bo vstopil. A
zakaj ji neprestano govori, be-
sede in stavke, ki bi jih re-
snično rada slišala, pa ne
iz ust te pošasti. Spomni-
la seje koščenega fanta z
ladje-le kaj je z njim?
"Poglej, kaj ti pri-
našam, čisto novo sekiro!
Vzel sem jo zate in dajem
ti jo! Ljubezen je želja po
dajanju! Kot sem ti že dal
srce in roko, tako ti dajem
tudi to. Vse. kar imam, ti
dajem!"
Slišala je tlesk kovine ob kovi-
no in zakričala.
Iz svojega skrivališča je vide-
la le del šoferjevega trupla, ki se
je nenadoma razsvetlilo na siju
dneva, nato gaje prekrila tema,
zagrabili sta ga krvavo umaza-
ni roki ter ga pričeli dvigovati.
"Razumem, nerodno ti je, ker
nisva sama," je slišala glas iz
zunanjosti, "odmaknil bom tega
gospoda, potem se bova lahko v
miru pogovorila in končno mi
boš povedala, kaj čutiš do
mene."
Truplo je izginilo in na usnju
sedeža je ob robu ostala le kr\ a-
va sled. Svetloba in napeto
usnje sta trajala le sekundo,
nato sta se na stol spustili dve
goli nogi.
"Prihajam na pogovor," je re-
kel.
Prva noga se je dotaknila tal.
Ana je planila pokonci, hotela
pobegniti ven. Med iskanjem
opore je sunila z levico predse, z
desnico pa pograbila zapiralo
lopute ter se za-
vedla brnenja,
obračanja sten
okoli nje in divje-
ga kričanja nje-
nega napadalca.
Noga, ki se je poprej že dota-
knila tal, je bingljalavzraku.
"0... o... 0...." je stokal napada-
lec, "ujela si me. Ujela si me."
Ujela gaje? Kupola je bila res
obrnjena v drugo smer - poneve-
doma je pritisnila gumb za nje-
no vrtenje in verjetno je cev pri-
tisnila napadalca, kije ravno na
pol že zlezel v tank, na pol pa še
ostal zunaj. A kako? Saj bi se
lahko upognil in splazil proč?
Gotovo ji laže, da bi jo privabil
ven.
"0.... 0.... zataknil sem se ob
sekiro. Ujela si me. Nič me ne
more ustaviti, kadar se želim
pogovoriti s tabo. Nič. Priha-
jam. Prihajam. Pol sekire je zu-
naj, pol notri in stisnjen sem
obnjo. Suval bom dol in bom
prišel. Ne skrbi. Prišel bom. Dol.
Dol. Dol."
Ob vsaki besedi je po nogi v
zraku pripolzelo nekaj svežih
kapelj krvi in pljusknilo ob ko-
vinska tla.
"Prihajam! Prihajam!"
Kri se je spremenila v droben
curek in noga se je pričela pri-
bliževati tlom.
"Prihajam! Prihajam! Še bolj
z veseljem, ko vem, da me nekdo
čaka! Še malo! Še malo!"
Kapljanje krvi, luža na tleh.
Palec je migal že čisto nad tlemi.
"NE! NE!"jeza\'pilaAnainsi-
lovito udarila po gumbu pred
sabo. "DOSTI IMAM TE NO-
ROSTI, TEGA BEŽANJA!
CRKNI! CRKNI! CRKNI!"
Brnenje motorja je preglasilo
tuljenje, nato pok pokajočega
lesa- kosti? - in ob visečih nogah
- ne smem tega gledati, ne
smem! - je kri pljusknila čez
sedež in se razlila po tleh. Ana je
še naprej stiskala gumb in ni
mogla odtrgati pogleda. Nogi
sta padli na tla in po svoje trzali
sredi krvi. Sledil jima je še
zgornji del trupa, ki se je s
sedeža odvalil proti pregradi,
čezenj pa seje vsula drobovina.
Režeča lobanja se je obrnila in
seje ustavila šele, ko so se njune
oči našle.
"Še všeč ti nisem bil," je rekel
in bilje tako...
...ZLOMLIEN! ZLOMLJEN!
Ana ni mogla več. Planila je
ven, se prepognila prek mitral-
jeza na kupoli ter bruhala
čezenj. Skozi migetanje pred
očmi in valove slabosti je pogle-
dala po travniku in videla sredi
njega tri pretepajoče se starce,
zraven njih tistega lepega otro-
ka, ki seje obrnil k njej, jo zagle-
dal in se napotil v njeno smer.
S hrbtiščem dlani sije obrisa-
la ostanke žolča okoli ust. Otrok
je ne sme videti take. Tank je
zelo počasi peljal naprej in po
smeri je videla, da bo zapeljal v
morje in - upala je - za zmerom
izginil. Starci so davili drug
drugega in se za dečka niso zme-
nili. Skočila bo na tla, stekla do
dečka, ga zgrabila in skupaj
bosta pobegnila iz te more.
"Ne skrbi," mu je rekla, četudi
je bil predaleč, da bi jo lahko
slišal.
*
Šimeje vedel, danima več veli-
ko časa. Preveč umiranja je vi-
del do sedaj, da bi se slepil. Z le-
vico je tiščal vase drobovje, kije
kipelo in puhtelo pod dlanjo ter
ga zalivalo s tekočino, pred očmi
pa so mu vstajale slike vojaških
pokopališč. Dolge vrste belih
križev sredi skrbno negovane
trate. Vsi do zadnjega brez
imen. Kje so njihova imena, kod
se potikajo, kam so se izgubila?
Bilo je strašno, kršenje narav-
nega reda: telo položijo vzemljo,
ime pa naj počiva na križu nad
njim. Mora najti ime, še preden
umre. Beli križi, tiste vrste, ne,
NE!
Zagrabil je Adriana, ki je še
vedno hropel, kljub temu daje
curek iz vratne žile že skoraj
uplalinil. On je bil, zagotovo!
Le kam bi lahko skril ime, po-
tem, ko mu gaje ukradel?
Širne je z desnico pobrodil po
krvi in pogledal dlan. Ničesar.
Biti mora miren in hiter. Raz-
mišljati.
Adriano se je umiril, kljub
temu pa gaje gledal tako čudno,
kot bi nekaj skrival.
Za očmi.
Tam bo.
Šimeje zasadil palec med
dupljo in belino ter truplu pod
sabo iztaknil oko. Obračal gaje
v dlani, se sklonil naprej in ril po
krvavi luknji. Ni našel imena.
Zameglilo se mu je in komaj se
je obdržal pokonci. Za drugim
očesom, tam mora biti.
Samo še toliko moči. Samo še
... prosim... prosim... .samo....
Toliko.
*
Raf je videl premikanje tanka
ob robu gozda, Lojzetovo smrt,
spopad starcev, njihovo medse-
bojno klanje in gledal je brez
čustev, stvari so se dogajale,
sam pa je že davno otopel. Videl
je dekle bruhati ob mitraljezu in
po smeri dečkovega pogleda je
vedel, daje ona naslednja žrtev.
Nenadoma se je zganil in se
zravnal.
Stekel je do vhodnih vrat in
stopil na teraso. Zapuščen tank
je drdral ob robu gozda, dekle se
je pripravljalo za skok na tla in -
vedel je! - tek proti dečku - hoče
ga rešiti! -, zbiralec je že šel v
njeno smer in mu kazal desni
bok in večji del hrbta.
Raf se je zavedel podobnosti s
pastjo na grebenu. Žrtev čaka,
otrokov hrbet in kopje v Rafovi
roki. Spet bo tekel. Tokrat ne bo
storil napake. Ne bo se spota-
knil. Tekel bo s kopjem v roki.
mislil na njen obraz in končal
moro.
-Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK -17. NOVEMBER 1994
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
PTUJ / IZ 7. POKRAJINSKEGA ŠTABA TO
pmnaniff mpovišania lastnikom
v palaciju ptujskega gradu so minuli četrtek svečano podelili priznanja in proglasili povišanja
iVlinistrstva za obrambo Republike Slovenije zaslužnim pripadnikom sedmega pokrajinskega
Štaba za teritorialno obrambo.
Na svečanosti je po pozdravnem
govoru člana predsedstva SO Ptuj
Branka Tonejca priznanja podelil
poveljnik TO vzhodnoštajerske
pokrajine brigadir Ladislav Lipič.
Na temelju odredbeo priznanjih
Ministrstva za obrambo je zlato
medaljo slovenske vojske za izjem-
ne zasluge, požrtvovalnost in pri-
zadevnost pri krepitvi in uspehih
prejel Vladimir Maher, srebrno
Ožbalt Fajmut, bronasto pa Ciril
Bigša, Jože Budja, Alojz Filipič,
Slavko Harc, Adolf Korošec, Mi-
lutin Radenkovič, Davorin
Rečnik, Metka Sinic in Oto
Smolkovič.
Bronasto medaljo generala Mai-
stra z meči je prejel Bojan Srt, bro-
nasto medaljo generala Maistra pa
Danilo Bračko, Boris Klemenčič
in Bojan Vogrinc.
Poleg tega so bili na temelju
odredbe o napredovanjih in ime-
novanjih povišani v čin polkovni-
ka Alojz Steiner, v čin podpolkov-
nika Alan Geder, Jože Majceno-
vič, Jože Murko, Franc Ošljak,
Bojan Porok in Miroslav Ravter,
včinmajorjaRudiKošmrljin Ma-
rijana Mavsar, v čin stotnika Mi-
halj Bukovec, Bojan Horvat,
Dušan Lazar, Robert Petek, Vili-
bald Polšak, Davorin Rečnik in
Jože Žišt, v čin poročnika Emest
Anželj, Franc Koračin in Marko
Unger, v čin majorja pripadnika
redne vojske pa Stjepan Radič.
Dvajsetim mladim častnicam in
častnikom pa so podelili čin vodni-
ka.
V kulturnem programu je četrt-
kovo svečanost z igranjem na cim-
bale obogatil Andi Sobočan.
D. Sterle
5 svečanosti v palaciju ptujskega
gradu
STREJACI^ MEZGOVCI / ODPRLI ASFALTIRANO LOKALNO CESTO

Kraiani Strejacev in Mezgovcev so pred štirinajstimi dnevi slovesno odprli novo asfaltirano lokalno
cesto, dolgo 1400 metrov. Kraievni skupnosti Dornava in Polenšak sta asfaltiranje financirali s
pomočjo sredstev državnega in občinskega proračuna.
Kot so na sobotni slovesnosti
povedali, so si krajani precej let
prizadevali za asfaltiranje te ces-
te, želje pa so uresničili šele letos.
Krajani so pri urejanju ceste veli-
ko postorili, ob lokalni cesti pa so
asfaltirali še tri krajše odseke kra-
jevne ceste v Strejacih. Gramoz
je dala krajevna skupnost Dorna-
va, izvajalec del je bil ptujski
Tampon, cesto pa je asfaltiralo
podjetje Cesta. Precej materiala
je prispevalo Cigulovo podjetje
MGM iz Dornave, material in fi-
nance pa je prispevalo tudi pod-
jetje Valenko.
Celotna vrednost investicije je
blizu 4 mili jone tolar jev; 30 odstot-
kov denarja so dobili iz samopris-
pevka in po osebni pogodbah s kra-
jani, 20 odstotkov je prišlo izobčin-
skega proračuna, polovico denarja
pa so primaknili iz Sklada za demo-
grafsko ogrožena območja.
Slovesno je novo asfaltirano ces-
to odprl predsednik sveta KS Po-
lenšak Franc Pisanec, ob novi as-
faltirani cesti pa se je zbralo precej
vaščanov in povabljenih gostov. Za
pester kulturni program so
poskrbeli otroci iz Strejacev in hu-
morista.
Tekst in fotografiji:
Tatjana Mohorko
Humorista - "predstavnika inšpekcijskih služb" - sta se pripeljala s kočijo. S
končnim videzom ceste sta bila zadovoljna.
_PTUJ / DOGODKI IN PRIREDITVE V LETU DRUŽINE_
Občina Ptuj je aktivno pristopila k izvajanju aktivnosti v mednarodnem letu družine že na začetku.
Da spodbudijo dejavnosti v podporo družini, so po posameznih programih potekale vse leto števil-
ne kulturne in športne prireditve, predavanja, okrogle mize, srečanja... Mnoge akcije še tečejo, ne-
katere pa načrtujemo v zadnjih dveh mesecih letošnjegan leta.
Med pomembnejše dogodke v
letu družine prištevamo:
-	ustanovitev javnega zavoda
(Center interesnih dejavnosti) za
opravljanje interesnih dejavnosti
za otroke in mladino na območju
občinePtuj;
-	ustanovitev lokalne akcijske
skupine za koordinacijo na po-
dročju zlorabe drog oziroma zasvo-
jenosti;
-	podpis pogodbe s studiom Mar-
jetka Čas za sodelovanje osnovnih
šol naše občine v prijektu Upanje
2000, s katerim bi omogočili dvig
kvalitete življenja osnovnošolske
mladine v občini Ptuj;
-	okrogla miza "Družina, kdo bo
tebe ljubil?" - v januarju pripravilo
Društvo izobražencev Viktorina
Ptujskega;
-okroglamiza"Vplivslabših ma-
terialnih razmer na odnose v
družini" v maju - organiziral Cen-
ter za socialno delo;
-	ssrečanje družin Ptuja in okoli-
ce "Družina družini v letu družine"
- v juniju pripravila Frančiškanska
družina sv. Jurija v Ptuju;
-	pohod družin od Narapelj do
Gorce pri Podlehniku - v aprilu or-
ganiziralo Planinsko društvo Ptuj;
-	prireditve za otroke in starše ob
Tednu otroka v sodelovanju Vzgoj-
novarstvenega zavoda Ptuj,
Knjižnice Ivana Potrča in osnonih
šol;
-	drugi pogovori, sestanki in pre-
davanja, okrogle mize, mladinske
delavnice, izdajo publikacije ... z
vsebinami, ki zadevajo otroke in
njihove starše.
Letos načrtujemo še nekatere
pomembnejše prireditve:
-	19. novembra bo srečanje
družin, združeno s plavanjem, v
Termah, d.o.o., Ptuj ob sodelovan-
ju Plavalnega kluba Ptuj. Vsi bodo
imeli tega dne v bazenu ves čas na
razpolago rekvizite za igro in re-
kreacijo. Za popestritev bo izvede-
no tekmovanje s šaljivimi in spret-
nostimi igrami v vodi, otrokom pa
bo v otroškem bazenu na voljo gu-
galnica in varstvo.
-	22. novembra načrtujemo
okroglo mizo na temo "Nasilje v
družini" v organizaciji Centra za
socialno delo Ptuj in drugih stro-
kovnjakov.
-	v decembru bodo potekale no-
voletne prireditve za otroke iz mes-
ta in okolice.
Še enkrat vljudno vabljeni na
prireditev "Družinske igre v vodi"
19. novembra ob 14. uri.
Silva Čerček
_TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE / S 23. SKUPŠČINE_
Turizem - enakovredna gospo-
darska in družbena deiavnost
"V obdobju med letoma 1990 in 1994, času osamosvojitve, ie prišlo do velikih sprememb tudi na
profesionalnem turističnem področju. Po občutnem nazadovanju v letu osamosvojitve se počasi
približuiemo tistemu, kar smo dosegli že pred leti. Sedaj pa so naša prizadevanja na vseh ravneh
turističnega gospodarstva in tudi v okviru društvene organizacije usmerjena v kar se da kakovost-
no izboljšanie položaia te sicer že najmočnejše svetovne gospodarske panoge," so zapisali v
poročilu o delu Turistične zveze Slovenije v mandatnem obdobju 1991 -1994, ki so ga preteklo sredo
podali na 23. redni volilni skupščini v Liubliani.
Skupščino je po izvolivi delov-
nega predsedstva, sprejemu pos-
lovnika in izvolitvi drugih delov-
nih teles odprl predsednik Turis-
tične zveze Slovenije dr. Marjan
Rožič in v uvodnem referatu po-
vedal nekaj več o pomenu turiz-
ma za Slovenijo ter o perspekti-
vah v prihodnje.
V	poročilu o delu TZS za obdob-
je 1991-1994 je bilo moč razbrati,
da se turistični dejavnosti v Slove-
niji iz leta v leta posveča več pozor-
nosti. Tudi organizacijskastruktu-
ra turistične društvene organizaci-
je se nenehno izboljšuje, saj je med
22. in 23. skupščino TZS število tu-
rističnih društev naraslo z 291 na
312 in to kljub zaostreni situaciji v
zvezi s financiranjem in delovan-
jem društev in zvez, kar je še pose-
bej razveseljiv podatek. Vse več je
društev in zvez, ki uspešno nasto-
pajo kot povezovalci ljubiteljske in
gospodarske dejavnosti ter tako
kot dobri povezovalci celotne tu-
ristične ponudbe kraja. Seveda je
marsikje delo turističnih društev
in zvez tudi zamrlo, vendar je opa-
ziti, da mnoga ponovno oživljajo in
delujejo z novimi, svežimi progra-
mi.
V	nadaljevanju poročila so pred-
stavili vse aktivnosti in projekte
doma in na tujem, s katerimi si je
TZS prizadevala k razvoju in pro-
mociji slovenskega turizma. Podali
so še poročila posameznih komisij
ter nadzornega odbora, za tem pa se
usmerili na oris smernic delovanja
v mandatnem obdobju 1994-1998.
TZS se bo tudi v prihodnje zav-
zemala za politiko, ki bo slonela na
temeljih, ki jih svet v turizmu ure-
sničuje ob koncu tega in na pragu
novega tisočletja. Ustvarjati je tre-
ba take pogoje razvoja in gospodar-
jenja, ki bodo omogočili širok raz-
mah turizma na kakovostnih raz-
vojnih temeljih, uresničevali nje-
govo vpetost v družbena dogajanja
ter enakopravno in povezano celo-
to skupaj z drugimi gospodarskimi
in družbenimi dejavnostmi. Turi-
zem naj povsod postane enako-
vredna gospodarska in družbena
dejavnost. Postane naj upoštevan
in polnopraven dejavnik v prizade-
vanjih za spoštovanje vrednot in
zakonitosti ekologije, za njegovo
povezanost s kulturo ter športom,
za vzporeden hitrejši in kakovost-
nejši razvoj turistične,prometnein
komunalne infrastrukture, za so-
dobno trgovino in vseh drugih ses-
tavin, ki bistveno oblikujejo turis-
tično ponudbo. Slovenija mora iz-
koristiti vse priložnosti, danosti in
primerjalne prednosti ter tako sto-
piti v ospredje turističnih dogajanj
razvitega sveta.
TZS bo na razvoj slovenskega tu-
rizma vplivala tudi preko priprave,
sprejetja in uresničevanja turis-
tične zakonodaje, zlasti zakona o
turizmu, zakona o gostinski dejav-
nosti, zakona o igralništvu ter dru-
gih zakonskih in podzakonskih ak-
tov, pomembnih za turizem. Poleg
tega bodo nadaljevali projektni
način delovanja ter tako povezovali
zainteresirane posameznike,
državne organe, strokovne ustano-
ve, podjetja, lokalne organe, druge
društvene organizacije in sredstva
informiranja.
V nadaljevanju skupščine so
odprli razpravo o poročilih ter raz-
rešili dosedanje organe TZS, po
obravnavi in sprejemu sprememb
in dopolnitev statuta TZS pa izvo-
lili nove.
Ob tem velja omeniti, da bosta v
novem mandatu TZS delovala tudi
Ptujčana, in sicer kot član nadzor-
ne komisije Albin Pišek, kot člani-
ca komisije za informativno-pro-
pagandno dejavnost pa Slavka
Gojčič.
Ob koncu 23. skupščine TZS so
zaslužnim za njeno delovanje ter za
uspehe na področju turizma pode-
lili priznanja in nagrade.
Dušan Sterle
PREJELI SMO
NEZADOVOUSTVO
ZDRAVNIKOV
BOLNICE PTUJ S
PLAČAMI
Dolgoletno nezado-
voljstvo slovenskih
zdravnikov nad podcen-
jevanjem njihovega delaš
strani oblastnih struktur
je doseglo svoj višek ob
nedavnem "povišanju"
njihovih plač. Kot vemo,
je bil dvig plač zdravni-
kom le simboličen in v
večini primerov ni dose-
gel niti stopnje letošnjega
odstotka slovenske infla-
cije.
Z novim sistemom
vrednotenja dela, pri pri-
pravi katerega zdravniki
nismo sodelovali, so se
občutneje popravile le
plače starejših zdravni-
kov, ki predstavljajo v
naši bolnici le 16%zdrav-
niškega kadra. Zdrav-
niško delo ostaja še naprej
temeljito podcenjeno, saj
naj bi se povprečna plača
slovenskega zdravnika
od leta 1991 do letos
znižala za dobro tretjino
(37% po razpoložljivih
podatkih RO Fides).
Iz omenjenih razlogov
je sindikat Fides naše
bolnice obravnaval pred-
log o prenehanju opravl-
janja dežurstev kot meto-
di pritiska na vlado s cil-
jem po ustrezni ureditvi
osnovne plače. Odbor Fi-
des bolnice Ptuj je poslal
vsem zdravnikom v pod-
pis izjavo, s katero so se z
91% (to je 31 od 34 zdrav-
nikov) izjavili ZA prene-
hanje dela preko rednega
delovnega časa. Na ta
način smo zdravniki bol-
nice Ptuj pripravljeni de-
lati le 40 ur tedensko, kot
je to zakonsko določeno.
Dogovor našega odbora
Fides je bil, da začnemo z
izvajanjem omenjene
zahtevezdne21.11.1994,
kar je na svoji seji 2. 11.
1994 potrdil tudi Repu-
bliški odbor Fides.
Šele ko bo in če bo iz-
polnjena zahteva po
ustrezni osnovni plači
(tri povprečne plače v go-
spodarstvu za specialista
z 10 - 15 leti delovne
dobe), smo se pripravlje-
ni pogovarjati o drugih
oblikah dela.
Odbor Fides bolnice
Ptuj se na ta način pri-
družuje vseslovenski
centralno vodeni akciji
RO Fides, ki je pričela
teči z 2.11.1994 na pobu-
do Regionalnega odbora
Fides bolnice Maribor.
Sindikat Fides in nje-
govi voditelji ne zahteva-
jo evropskih plač, zahte-
vajo paevropska razmerja
med osnovno zdravniško
plačo in povprečno slo-
vensko plačo. V parla-
mentarni postopek na-
merava Fides vložiti
zahtevo za spremembo
zakona o razmerjih plač v
javnih zavodih.
Omenjeni protest
zdravnikov sindikata Fi-
des bo dodobra prizadel
obseg in kakovost dela v
javnih zdravstvenih usta-
novah in na ta način šepo-
daljšal čakalne dobe za
zdravstvene storitve tudi
v naši bolnici.
Glede na sestavek v
zadnji številki ptujskega
Tednika, v katerem di-
rektor obvešča javnost o
plačah predstojnikov od-
delka in najvišji plači v
Bolnici Ptuj, je potrebno
podati ustrezno obraz-
ložitev. V omenjenem
primeru gre za predstoj-
nika oddelka s preko 30
leti delovne dobe in cca
200 nadurami v mesecu
septembru. Ker je bil
omenjeni najvišji znesek
izplačan kot mesečna
plača, moram kot pred-
stavnik Fidesa objaviti
nekaj podatkov o neto
plačah velike večine
zdravnikov v Bolnici
Ptuj:
-	zdravnik pripravnik -
60.000,00 SIT
-	zdravnik specializant
-69.000,00 SIT
-	zdravnik specialist z
10-15 leti delovne dobe
in 60 - 70 nadurami za
september zasluži od
120.000,00 do 130.000,00
SIT.
Slednjih je v ptujski
bolnici največ. Njim se je
OD povišal približno za
21 %, takšen pa je tudi od-
stotek uradno povečane
letošnje inflacije.
Glede na odločitev RO
Fides bomo z prenehan-
jem dežurstev zdravniki
naše bolnice pričeli šele
21. 11. 1994 skupaj z
zdravniki vseh drugih
zdravstvenih zavodov v
Sloveniji in ne 14/11, kot
je bilo sprva objavljeno.
Odbor Fides Bolnice
Ptuj:
dr. Urban Toplak,
specialist - internist
ODPRTO PISMO
GOSPODU JANEZU
DRNOVŠKU
Podpisani delavci, za-
posleni v podjetju EME
ENGINEERING iz Do-
lan pri Ptuju, člani Neod-
visnih sindikatov Slove-
nije, se obračamo na Vas,
da Vam opišemo situaci-
jo, v kateri se nahajamo.
Delavci, zaposleni v
omenjenem podjetju,
smo večinoma mladi
ljudje, na pragu življenja,
kibisiželeliustvaritisvo-
jo prihodnost. To nam je
onemogočeno, ker nam
zaposlitev, ki jo imamo,
tega ne dopušča. Lastnik
podjetja gospod E. Mla-
kar nam že štiri mesece ni
izplačal plač in regresa za
leto 94. Nekateri celo niso
dobili regresa še iz leta
'93.
Po informacijah, ki jih
imamo, naj bi gospod E.
Mlakar dobil od Mi-
nistrstva za delo sredstva
za 445 delovnih mest in
od Ministrstva za gospo-
darstvo, Ministrstva za
znanost in tehnologijo.
Sklada Republike Slove-
nije za razvoj malega go-
spodarstva jamstva in
kredite - sredstva za svoje
podjetje. Kljub temu da
bi podjetje moralo imeti
konec letošnjega leta za-
poslenih zraven 51 še 125
na novo zaposlenih del-
avcev (konec leta 1995 pa
okrog 445), se to ni zgodi-
lo; še celo mi, ki smo za-
posleni, nimamo dela ter
nas je lastnik poslal na
"brezplačni dopust" in
nam, kot smo že omenili,
ne izplačuje osnovne
plače za preživetje.
Sprašujemo se, kaj
počne država, da ne
poskrbi za osnovne pogo-
je preživetja svojih držav-
ljanov in dovoljuje, da se
posamezniki lahko igrajo
z nami kot mačka z mišjo.
Kako lahko država razsi-
pava s sredstvi, zbranimi
od davkoplačevalcev, in
iz tega ni koristi za širšo
skupnost? Nikakor ne
moremo razmeti, kako
lahko imajo vladni
uslužbenci redne in za
nas astronomsko visoke
prejemke, medtem pa mi,
ki denar "ustvarjamo",
bedno životarimo, država
pa niti s prstom ne migne,
da bi uredila položaj nas,
malih ljudi. Očitno velja-
jo dvojna pravila, da ima-
jo eni preko zvez vse, kar
hočejo, drugi pa smo le
navadni hlapci in o resni-
ci in kvalitetnem življen-
ju ne smemo niti raz-
mišljati.
S spoštovanjem!
PredsedttikOSNSS:
Zdenko Kolar in
16 podpisnikov
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17. NOVEMBER 1994 TEDNIK
ORMOŽ / SPET NESKLEPČNA SKUPŠČINA
Kostanj in mošt kot nagratbi
čakanje na sklepčnost je v ormoški občinski skupščini postalo že skoraj navada.
Samo še dve sta predvideni do konca tega podaljšanega mandata, na obeh pa je
potrebno sprejeti še nekatere za delovanje občine kot celote pomembne sklepe.
Mednje brez dvoma sodijo zdravstvena mreža v občini Ormož, odlok o rebalansu
občinskega proračuna za leto 1994 in mogoče sklep o podelitvi najvišjih priznanj
občine Ormož.
Mnogi med tistimi, ki so spom-
ladi 1990. leta podpisali, da bodo
kot poslanci sodelovali na sejah
skupščine, so na obljubo in pod-
pis pozabili. Mučno je vsakokrat-
no čakanje zapoznelih poslancev
in telefoniranje, naj za božjo volje
le pride jo. Pa razen tega, da so šte-
vilčno sklepčni, od njih ni večje
koristi. Se tisti, ki kronično
manjkajo na skupščinskih sejah
(pa saj ni Ormož edini in
osamljen primer), zavedajo, da
tistim, ki na skupščino prihajajo
ter čakajo, ali seja bo ali ne,
jemljejo njihov čas?
Minuli četrtek so kljub telefoni-
ranju zaman čakali na zapoznele
poslance. Čakali so debelo uro, pa
jih ni 'nakapljalo' toliko, da bi bili
vsaj za silo sklepčni. Po mučnem
čakanju so bili vsi, ki so ostali zvesti
skupščinskim klopem, nagrajeni s
kavo, in ker je bil naslednji dan
praznik vinskega patrona, še z
moštom in kostanji.
Bodo danes, ko je župan dr. Jože
Bešvir ponovno sklical 34. sejo
skupščine, prišli? Kostanjev in
mošta sicer ne bo, bodo pa v obrav-
navi druge, prav tako zanimive
stvari.
^ VT
PTUJ
Piedsednik Kučan med vojaki
Predsednik države Milan
Kučun je prejšnjo sredo obi-
skiii štabe in enote teritorial-
ne obrambe vzhodnoštajerske
p@kra|ine, da se seznani z nji-
bojno pripravljenostjo.
Tako je obiskal tudi ptujsko
vojašnico, kjer ga je sprejel
poveljnik 730. učnega centra
podpolkovnik Jože Murko.
V	spremstvu gostiteljev si je
predsednik ogledal učne in bival-
ne objekte ptujske vojašnice in se
nato z vodstvom vojašnice
zadržal v krajšem pogovoru.
V	Ptuj je Milan Kučan prispel iz
mariborske vojašnice generala
Maistra in se nato odpeljal še v
Mursko Soboto. Predsednika
Kučana sta spremljala državni se-
kretar v ministrstvu za obrambo
Gorazd Vidrih in načelnik RSTO,
generalpolkovnik Albin Gutman.
^JB
Predsednik Milan Kučan in poveljnik 730. UC TO podpolkovnik Jože Murko med
ogledom ptujske vojašnice.
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
LDS
NA LOKALNIH VOLITVAH
Ob združit\'i štirih strank v moderno in močno sredinsko
lil)eralno stranko na združitvenem kongresu na Bledu so tudi v
naši sredini jx)tekala prizadevanja v tej smeri V Ptuju so se
združile tri stranke, in sicer: Demokrati, Lil)eralno-denwkratska
stranka in Socialisti.
Istočasno z ustanavljanjem nove LDS so pričele teči aktivnosti v
z\'ezi s preohrazlx) lokalne samouprave. Tako so bile pred nami
naenkrat tri velike in zahtevne naloge: združite\', ustanovitev
novih občinskih odlx)rov stranke, in priprave na lokalne volit\>e.
Danes lahko rečemo, da smo usj>eli.
Po j)oletnem ustanovit\'enem zlx>ru stranke smo v jesenskem
času ustanovili nove odtxjre v vseh de\'etih novo nastalih
občinah, kar je podatek, s katerim se ne morejo ponašati ravno
vse stranke.. Z^to lahko danes ix>roč.amo, da je stranka s
s\'ojimi listami prisotna v vseh de\'etih novo nastalih ol^mah; s
s\>ojimi žuimni [m kandidiramo v sedmih.
V vseh sredinah lx)mo sledili programskim izhodiščem stranke s
jx)udarkom na lokalni problematiki. Naša stranka meljavlja
lilM^ralno in demokratično ureditev, ki jx)meni s]X>štovanje
čUn^ekovih pravic in državljanskih s\>oboščin, enah)pravnost,
uf>oštevanje razlik in enakosti hkrati, sjKfštovanje avtonomije
strok in ne širi svojega vpliva nanje. Zavzemamo se za ločenost
cerh'e od drža\e, za laično javno šolstvo, za distanco med
državo in hdtumim ust\'arjanjem ter za policentrizem in
skladen regionalni raz\>oj
LDS ni vsemogočna stranka, je jxi stranka, ki skuša združe\>ati
in blažiti polarizacijo v slo\'enskem prostoru. Zato želimo ob
pričetku pred\'olilne kampanije posel^ej j^udariti, da se
za\'zemamo za strj)en in pošten dialog med strankami Naše
stališče ni disk\'alifikacija jx)litičnega "nasprotnika", amjxik
jHviuditi \>olilcem program, ki jim je blizu in možnost lastne
izbire. Naj lx> \K)Ulec tisti, ki bo odločal, ne [hj {)olitika nizkih
udarcev.
Predsednik LDS Slovenije
Janez DRNOVŠEK
Ptvdsednik LDS Puij
Milan ČVČEK
NOVEMBER/MESEC
BOJA PROTI
ALKOHOLIZMU
Življenje
brez.
alkohola
. in
cijgaret
Alkoholu in cigaretam naj bi se
mladi odpovedali in zaživeli dru-
gače - njihov izziv naj bi postalo
življenje brez alkohola in cigaret.
S tem naj bi dokazali svojo zre-
lost, ne pa da jo izkazujejo s ciga-
reti in alkoholom. Pri tem jim
želijo pomagati tudi v dispanzerju
za šolske otroke in mladino. Po-
vabili so jih k sodelovanju v akciji
pod geslom: Mi živimo drugače -
brez alkohola in cigaret.
Akcijo so začeli 14. novembra.
Učenci naj bi skupaj z učitelji izde-
lali plakate ter jih izobesili na vid-
nih mestih, da bi tako za reševanje
omenjene problematike vzbudili
zanimanje širše javnosti. Najboljše
ideje in izdelkebodo nagradili. Cilj
akci je Afj živimo drugače - brez alko-
hola in cigaret je, kot pravi dr. Zlata
Ivetič iz šolskega dispanzerja, ki je
pobudnica akcije, pomagati sebi in
drugim ter spodbuditi javno raz-
pravo o alkoholu in cigareti. Obu-
dili naj bi tudi akcijo "jabolko", ki je
bila že leta 1985 simbol delovanja
društva za zdravo življenje, v kate-
rem so si mladi iz centra in osnov-
nih šol ptujske občine prizadevali
za drugačno in bolj zdravo življen-
je.
•o MG
PODLEHNIK / SREČANJE SODNIKOV ZA PREKRŠKE SLOVENIJE	"
(I novostih vznkonoda ji
O NOVOSTIH V PREDLOGU NOVEGA ZAKONA O PREKRŠKIH # GOSPODARSKI PRESTOP.
Ki POSTAJAJO DEL PRAVA O PREKRŠKIH # ZA USKLADITEV TERMINOLOGIJE RAZ.
LIČNIH ZAKONOV
Minulo sredo in četrtek je v
motelu Podlehnik pri Ptuju pote-
kal redni letni občni zbor in semi-
nar Društva sodnikov za
prekrške Slovenije. Udeležilo se
ga je okrog 80 sodnikov. Zanje so
v okviru delovnega programa
srečanja v sredo pripravili okro-
glo mizo na temo "Prekrški v kaz-
novalnem pravu", na kateri so
predstavniki Ministrstva za pra-
vosodje, Sodniškega društva Slo-
venije, višjega državnega tožilst-
va v Ljubljani in Mariboru ter Re-
publiškega senata za prekrške po-
dali svoja mnenja glede osnutka
novega zakona o prekrških ter
delu sodnikov za prekrške, zako-
na o državnem tožilstvu ter pro-
blematiki v kaznovalnem pravu.
Slednje je pri nas še zmeraj delje-
no v kazensko pravo in pravo o
prekrških, medtem ko medna-
rodno okolje "kazensko pravo"
uporablja kot enoten pojem za
oboje.
V osnutku zakonu o prekrških,
ki bi ob potrditvi v državnem zboru
prešel v uporabo naslednje leto, je
ena pomembnejših novosti ta, da
bodo gospodarski prestopki postali
del prava o prekrških, višina kazni
zanje pa bo upoštevana po že uvel-
javjenem zakonu o gospodarskih
prestopkih. Obenem bo predmet
obravnave novega zakona postalo
še 18 kaznivih dejanj iz drugih za-
konov, vse skupaj pa bo znatneje
povečalo obseg dela sodnikov za
prekrške.
Med razlogi za upravičenost nas-
tanka, sprememb in sprejetja nove-
ga zakona o prekrških so navedli
zastaranje, spremembe v družbe-
nopolitičnem sistemu, kazenskem
pravu ter v mednarodnih odnosih.
Poleg tega so govorili o odnosu
kazenskega zakonika do drugih za-
konov ter o potrebi po njihovi us-
klajenosti, predstavili pa so tudi
novi zakon o državnem tožilstvu. V
okviru slednjega ni posebnih no-
vosti glede pristojnosti tožilcev, le
način njihovega izbora je nekoliko
spremenjen. Odslej se bodo
okrožni državni tožilci imenovali
na podlagi razpisa, ki ga bo izdalo
Ministrstvo za pravosodje. Člane
državnega tožilstva bo izbrala vla-
da, republiškega državnega tožilca
pa parlament na predlog vlade Re-
publike Slovenije.
Udeleženci srečanja sodnikov za
prekrške Slovenijeso svoje delo na-
daljevali tudi v četrtek, ko so v po-
govoru s predstavniki Ministrstva
za notranje zadeve razpravljali o
problematiki uporabe kaznovalne-
ga prava za tuje državljane. Dejstvo
namreč je, da je v Sloveniji po osa-
mosvojitvi vse več tujcev, ki pri nas
vidijo potencialne možnosti za za-
poslitev oziroma nastanitev. Z
večanjem njihovega števila se veča
tudi število prekrškov in prestop-
kov, katerih povzročitelji so, razlo-
gi zanjepa so največkrat od primera
do primera zelo specifični.
Organizator letošnjega srečanja
sodnikov za prekrške - Občinsko
sodišče za prekrške Ptuj - je pripra-
vil tudi družabni del srečanja, v
okviru katerega so si sodniki ogle-
dali Ptuj, pokušali vino v ptujski
vinski kleti ter se udeležili spreje-
ma pri predsedniku občinske
skupščine in izvršnega sveta v
Mestni hiši.
Tekst infoto: D.Sterle
Med srečanjem sodnikov la prekrške v Podlehniku
ORMOŽ, PODGORCI^ SVETI TOMAŽ / OBSEŽNI NAČRTI ZA PRIHODNJIH PET LET
Referendumi o samoprispevkih
v Ormožu, pri Svetem Tomažu in v Podgorcih se konec januarja prihodnjega leta izteče plačevanje
sedanjih krajevnih samoprispevkov. V vseh treh krajevnih skupnostih razpisujejo referendum za
nadaljevanje krajevnih samoprispevkov za obdobje med 1. februarjem 1995 in 31. januarjem leta
2000. Povsod namenjajo tudi v prihodnje veliko sredstev za urejanje komunalne infrastrukture.
V Ormožu bodo s samoprispe-
kov predvidoma zbrali 130 milijo-
nov tolarjev. Zaposleni bodo
plačevali od neto plač 1,8 odstot-
kov, upokojenci od pokojnin 1,4
odstotke, štri odstotke bodo
plačevali kmetje od svojega ka-
tastrskega dohodka, dva odstotka
pa obrtniki od bruto zavarovalne
osnove. Tako so v skupni pro-
gram uvrstili urejanje in obnovo
kulturnozgodovinskih objektov,
vzdrževanje športnih objektov
terobjektov v rabi krajevne skup-
nost. Posamezne dele ceste bo
potrebno na novo prevleči z as-
faltno prevleko, skrbeti za obe po-
kopališči in mrliški vežici (v
Ormožu in na Humu) Del zbrane-
ga denarja bodo namenili za delo-
vanje krajevne skupnosti, vaških
svetov, dotacije društvom,
požarno in cestno preventivo ter
za druge aktivnosti v sami krajev-
ni skupnosti.
Ostali del programa so razdelili
na mesto in deset okoliških vasi. V
mestu bodo denar namenili sofi-
nanciranju popravila ulic, iz-
gradnji avtobusnih postajališč, ka-
nalizaciji, javni razsvetljavi, ure-
ditvi prostora za mladino, urejanju
mesta ter mestnega parka. Po vaseh
nameravajo tudi v naslednjem ob-
dobju asfaltirati in urejati vaške
ceste, kanalizacijo, obnavljati in
urejati domove, razsvetljavo, avto-
busna postajališča, popravljati af-
alt, širiti plinovod, financirati
mostove ter urediti odvodnike pri
nekaterih potokih.
Pri Svetem Tomažu bodo v nas-
lednjih petih letih zbrali predvido-
ma 35 milijonov tolarjev. 60 odstot-
kov sredstev namenjajo za modern-
izacijo in vzdrževanje krajevnih
cest, pri čemer računajo na soude-
ležbo krajanov, 25 odstotkov za de-
lovanje krajevne skupnosti ter ob-
jektov in opreme, ki so v njenem
opravljanju, 15 odstotkov pa za so-
financiranje izgradnje mrliške
veže, telovadnice in zunanjih re-
kreacijskih objektov. Zaposleni
bodo plačevali 2 odstotka od svojih
neto osebnih dohodkov, upokojen-
ci,kiprejemajopokojninedomaali
iz tujine, 2 odstotka od pokojnin,
zavezanci, ki opravljajo samostoj-
no obrtno dejavnost, bodo plačeva-
li 2 odstotka od zavarovalne osno-
ve, zavezanci, ki plačujejo davek po
pavšalnem letnem znesku, 4 od-
stotke od odmerjenega davka,
kmetje bodo plačali letno 7 odstot-
kov od katastrskega dohodka in od
prodanega lesa. Krajevni samop-
rispevek bodo plačevali tudi zdom-
ci in to 200 mark, preračunano v to-
larsko protivrednost. Vsi tisti, ki
nimajo v krajevni skupnosti stalne-
ga bivališča, posedujejo pa stano-
vanjsko hišo, vikend, vinsko klet
ali samo zemljišče, pa bodo prispe-
vali letno po 100 mark v tolarski
protivrednosti.
V Podgorcih so v celoti ure-
sničili program, za katerega so gla-
sovali pred petimi leti. Novega so
razdelili na A, B,C in D program. V
programu A programa so vključili
modernizacijo in vzdrževanje kra-
jevnih cest v Podgorcih, Cvetkov-
cih, Bresnici, Preclavi, Ritmerku,
Sterjancih in Osluševcih. Ob tem
bodo gramozirali tudi krajevne
ceste. V B program so vključili dru-
gekomunalnedejavnosti. Sem sodi
vzdrževanje mostov in prepustov
ob krajevnih cestah, vzdrževanjein
širitev javne razsvetljave,
vzdrževanje pokopališča, mrliške
veže, ureditev dovozne ceste na po-
kopališče in ureditev parkirišča ob
njem. Sofinancirali bodo tudi
gradnjo dela kanalizacije v strnje-
nih naseljih, pločnike ob magi-
stralni cesti, avtobusna postaja-
lišča ter dokumentacijo za kabel-
sko televizijo. V C program sodi
krajevna samouprava ter družbene
dejavnosti in društva, v D pa vse,
kar v krajevni skupnosti šeostane.
V petih letih bi predvidoma
zbrali nekaj nad41 milijonovtolar-
jev; 46 odstotkov jih bodo porabili
za program A, 35 za program B, 18
za program C ter približno odsto-
tek za program D. Samoprispevek
bodo plačevali krajani, ki imajo
stalno bivališče v tej krajevni skup-
nosti, in sicer zaposleni 2 odstotka
od neto osebnih dohodkov, kmetje
6 odstotkov od katsterskega do-
hodka, upokojenci 2 odstotka od
svojih pokojnin, obrtniki 2 odstot-
ka od zavarovalne osnove zavezan-
ca in 4 odstotke od pavšala, zdomci
100 nemških mark v tolarski proti-
vrednosti in lastniki nepremičnin s
stalnim bivališčem izven območja
krajevne skupnosti Podgorci po 50
nemških mark letno. Letno bodo
zbirali po gospodinjstvu v denarju
tudi enodnevni zaslužek za delavca
pri vzdrževanju in urejanju poko-
pališča, višino pa določi svet kra-
jevne skupnosti vsako leto v skladu
z rastjo cen.
Vida Topolovec
TEDNIK 17. NOVEMBER 1994
OD TOD IN TAM - 9
PTUJ / OBISK NEMŠKEGA VELEPOSLANIKA
Dr« GiJiither Sei-
bert navdušen
Torek je v Ptuju minil v znamenju obiska nemškega
veleposlanika v Sloveniji dr. Guntherja Seiberta. Ob
prihodu v Ptuj se je z ženo najprej ustavil v Mestni
hiši ter se zadržal v krajšem pogovoru s ptujskim
županom Vojtehom Rajherjem in člani izvršnega sve-
ta. Veleposlanika so seznanili z zgodovino in po-
membnostjo Ptuja, ki jo je mesto imelo včasih, obe-
nem pa mu orisali njegov položaj danes.
v nadaljevanju si je ogledal zna-
menitosti starega mestnega jedra
ter obiskal Perutnino Ptuj, kjer se
je pogovarjal z vodstvom podjetja.
Direktor dr. Roman Glaser je po
pozdravnem nagovoru spregovoril
nekaj več o poslovanju Perutnine
ter težavah in omejitvah, s katerimi
se srečuje podjetje ob uresničevan-
ju izvoznega programa. Dr. Seibert
je podal svoje gledanje na trenutne
gospodarske razmere, sploh v od-
nosih med Nemčijo in Slovenijo,
ter se zavzel za nadaljnje sodelo-
vanje med državama.
Po programu obiska si je nemški
veleposlanik po kosilu v ptujskih
Termah v popoldanskem času og-
ledal Srednješolski center Ptuj ter
se pogovarjal z vodstvom šole. Za
konec je obiskal še ptujsko vinsko
klet.
Pred odhodom je izrazil željo, da
še kdaj obišče Ptuj in okusi prist-
nost najstarejšega slovenskega
mesta.
Tekst in foto: Dušan Sterle
Med pogovorom nemškega veleposlanika s ptujskim županom.
MesIm^piisUna
obvoiniia - IL
POJASNILO V ZVEZI S ČLANKOM "MESTO S PRISILNO OB-
VOZNICO", Ki JE BIL OBJAVLJEN V TEDNIKU DNE 10. NO-
VEMBRA 1994
Ptuj je v razvojni fazi, ko iz
prejšnjega divjega parkirišča
postaja poslovni, kulturni, uprav-
ni in prireditveni center tega dela
Slovenije. Tudi začasna zapora
Trstenjakove ceste je posledica
gradnje trgovsko-poslovnega
centra, ki bo obogatil ptujsko po-
nudbo in zagotovil nova delovna
mesta. V času gradnje pa je po-
trebno tudi zapirati ulice, če se ne
da drugače urediti prometnega
režima. Pri tem je pomembno, da
se gradi izven turistične sezone in
da se hkrati vzpostavlja nov ko-
munalni standard na tistem po-
dročju.
Poznano je, da se za prometno
ureditev Ptuja pripravljata dva
odločilna projekta, in sicer podvoz
z obvoznicami na Mariborski cesti
in Spuhlji, ki se bo začel graditi v
kratkem, in to z investitorjem Mi-
nistrstvom za promet in zveze in
Evropsko banko za obnovo in raz-
voj, ter projekt novega mostu, ki bo
povezoval Terme z mestom. Za ta
projekt je v pripravi lokacijska do-
kumentacija in bo naslednje leto
možno začeti gradnjo.
Izvršni svet občine pripravlja
tudi skupaj z investitorjem gradnje
podvoza - Ministrstvom za promet
in zveze in domačini strokovnjaki -
začasno rešitev, ki bo v času
gradnje omogočila čimbolj tekoče
odvijanje prometa v mestu, zlasti
na vpadnicah, in bo seveda
poskrbljeno tudi za to, da ne bi v
upravnih postopkih prihajalo do
takih nesmotrnosti, kot so se zgo-
dile s hkratno zaporo Trstenjakove
in Cafove-Dravske ulice. Do tedaj
je potrebno prositi občane Ptuja za
razumevanjein potrpežljivost, ki je
in bo polačana z novo kvaliteto bi-
vanja v našem mestu.
Branko Brumen
ORMOŽ / ŠTIRI VOLILNE ENOTE
Okoli 140 kandidatov za
svetnike in trije za župane
v Ormožu, ki je razdeljen na
štiri volilne enote, kandidira za
mesto 26 občinskih svetnikov
okoli 140 kandidatov. Kandidat-
ne liste so predložili SKD in Zele-
ni Slovenije, DeSUS, ZLSD,
SSDS, SLS in LDS. Poleg šestih
strankarskih list so za posamezne
volilne enote predložili še 5 neod-
visnih list. Za župana kandidirajo
Miroslav Hanželič iz SLS, ki ga
podpirajo še SKD in Zeleni Slove-
nije, Andrej Pučko, ki mu je dala
podporo ZLSD, in neodvisni kan-
didat Vili Trofenik, za katerega je
podpisalo več kot 160 občanov.
Vida Topolovec
Strankarska kronika
PTUJ • LDS ima sedem kandi-
datov za župane
Občinski odbor Liberalne demo-
kracije v Ptuju je prejšnji teden
predstavil svoje kandidate za župa-
ne v sedmih od devetih novih občin
na območju nekdanje ptujske
občine. Prizadevanjaza utrditev po-
zicije Ptuja kot šestega najpomemb-
nejšega mesta v Sloveniji in s tem
njegovega okolja želijo uresničiti
pod geslom "Vrnimo življenje Ptu-
ju in njegovi okolici!" Kandidat
LDS za župana v mestni občini Ptuj
je Branko Brumen, v Kidričevem
Janko Baštevc, v Gorišnici Andrej
Horvat, v Dornavi Anton Velikon-
ja,v Vidmu Janko Kozel, v Destrni-
ku-Trnovski vasi Ivan Lovrenčič
in v Majšperku Milan Jager. V
Juršincih so podprli kandidata
Ljudske stranke Alojza Kaučiča, v
Zavrču pa neodvisnega kandidata
Petra Vesenjaka. (MG)
PTUJ • Dr. Miroslav Luci -
kandidat za župana
Dr. Miroslav Luci je kandidat
strank slovenske pomladi (Social-
demokratska stranka Ptuj, Sloven-
ska ljudska stranka Ptuj in Sloven-
ski krščanski demokrati) za župana
mestne občine Ptuj. Predstavniki
vseh treh strank so si bili namreč
enotni v tem, da dr. Miroslav Luci
daje vsa zagotovila za izvedbo pro-
gramov vseh treh strank ter da bodo
stranke lahko svoje programe učin-
kovito promovirale in izpolnjevale
prek omenjenega kandidata. Pred-
stavniki strank so si enotni, da po-
meni takšen dogovor o skupnem
nastopu na lokalnih volitvah korak
naprej, hkrati pa je potrebno povda-
riti, da takšnih primerov v Sloveniji
ni veliko. S to kandidaturo so stran-
ke v medsebojnem dogovoru na
račun skupnih interesov in iskanja
stičišč v programih presegle ozke
strankarske interese ter se na ta
način zbližale pri skupnih te-
meljnih izhodiščih programov po-
sameznih strank. (JB)
PTUJ # Demokrati za župana
Ignaca Vrhovška
Demokratska stranka Slovenije
je imela na Ptuja ustanovni zbor 27.
septembra in v skladu s statusom
stranke so se organizirali v občinski
zbor. 4. novembra so določili in
potrdili kandidate ter listekandida-
tov za člane občinskega sveta. Volil-
na konvencija za svetnike na
območju bodoče mestne občine
Ptuj je bila opravljena s sodelovan-
jem Slovensko obrtno-podjetniške
stranke Ptuj. Demokratska stranka
Slovenije bo za območje bodoče
mestne občine Ptuj na svoji listi
predlagala 19 kandidatov. Potrdili
so tudi kandidaturo, da za župana
mestneobčinePtuj kandidira Ignac
Vrhovšek- Naca. Na drugem volil-
nem zboru, ta je bil 8. novembra, so
še predlagali in potrdili predlagano
listo kandidatov za člane sveta nove
občine Destrnik - Trnovska vas.
(TM)
PTUJ # Srečanje z mag. Jane-
zom Kocijančičem
V domu Franca Krambergerja v
Ptuju bo zvečer ob 18. uri srečanje s
predsednikom Združene liste soci-
alnih demokratov Slovenije mag.
Janezom Kocijančičem. Članom in
simpatizerjem stranke bo predsta-
vil trenutne razmere v Sloveniji in
njeno bodočnost, pogovoril pa se bo
tudi s kandidatkami in kandidati
ZLSD Ptuj za lokalne volitve '94.
(MG)
VIDEM # Zeleni so predlagali
Stranka Zelenih je za kandidate
za občinski svet občine Videm v vo-
lilni enoti 1 določila Stanka Vaupo-
tiča, Stanislavo Zafošnik, Marjana
Nahbergerja, Tatjano Mohorko,
Štefana Murka, Jožeta Zelenka in
Zmagoslava Zajca, v volilni enoti 2
pa Daniela Zavratnika, Romano
Mere in Zdenko Vindiš - Zavratnik.
(JB)
ORMOŽ # Skupni kandidati
SKD, SLS in Zelenih
SKD, SLS in občinski odbor Ze-
lenih Slovenije so v ponedeljek
predstavili kandidata za župana, 55-
letnega Miroslava Hanželiča iz
Hardeka, ki ga predlaga SLS - po-
družnica Ormož, podpirata pa ga
obe omenjeni stranki. Ob tem so
predstavili tudi kandidate za svete
SKD in Zelenih Slovenije - po-
družniceOrmož. V prvi volilni eno-
ti (Sveti Tomaž, Ivanjkovci) je nosi-
lec skupne liste upokojenec Jakob
Školiber iz Stanovna, v drugi ( Mi-
klavž, Kog, Središče ob Dravi) Pe-
tra Skvorc, v tretji volilni enoti
(Ormož) Alojz Sok, predsednik
občinskega odbora SKD, na dru-
gem mestu pa je Ivan Kukovec,
predsednik Zelenih Slovenije, v
četrti volilni enoti (Velika Nedelja,
Podgorci) pa so za nosilca skupne
liste določili Rudolfa Meška.(VT)
SVETI TOMAŽ O Občni zbor
SKD
Minulo nedeljo so se na rednem
občnem zboru zbrali predstavniki
krajevne organizacije stranke Slo-
venskih krščanskih demokratov,
kotgostjepapredsednikobčinskega
odbora SKD iz Ormoža Alojz Sok,
predsednik Zelenih Slovenije - po-
družnice Ormož Ivan Kukovec, no-
silec liste SKD prve volilne enote
Marjan Goričan, Mirko Hanželič,
skupni kandidat SKD, SLS in Zele-
nih Slovenije - podružnice Ormož
za bodočega župana občine Ormož,
ter še predstavniki iz drugih stran-
kinih krajevnih odborov.
Alojz Sok je med drugim govoril
o SKD in vladni koaliciji ter pouda-
ril, da se v slovenski vladi kljub vse-
mu da delati, vendar bo morala LDS
obravnavati SKD kot enakovredne-
ga partnerja. (VT)
LENART • Izvolili novo
vodstvo SLS
V	torek, 8. novembra, je v Lenar-
tu imela kandidacijski i n občni zbor
podružnica Slovenske ljudske
stranke. Dosedanji predsednik po-
družnice Peter Kraner se je zavzel
za enotnost stranke. Opozoril je, da
je župan Jože Škrlec včasih delal
brez soglasja vodstva podružnice
SLS. Ta je zavračal obtožbe in nani-
zal uspehe, ki so bili v zadnjih letih.
S tajnim glasovanjem so za novega
presednika podružnice SLS v Len-
artu izvolili Janeza Krambergerja,
dr. vet. med., in potrdili tudi svoje
kandidate za člane občinskega sve-
ta. (MS)
LENART # Za župana Ludvi-
ka Mat jašiča
Pred kratkim so v Lenartu usta-
novili občinski odbor Zelenih Slo-
venije. Za predsednika so izvolili
Ludvika Matjašiča, opravili pa so
tudi kandidacijsko konferenco za
občinske svetnike v občini. Nosilci
liste v posameznih volilnih enotah
so: v volilni enoti Lenart, Franc
Breznik, dr.vet.med., v volilni enoti
Cerkvenjak in Benedikt FrancBrat-
kovič, v volilni enoti Jurovski Dol
in Sveta Ana Stanislav Senekovič in
v volilni enoti Sv.Trojica in
Voličina Srečko Šalamun. Kandi-
dat Zelenih za bodočega lenarškega
župana je Ludvik Matjašič. (MS)
SLOVENSKA BISTRICA #
Kandidira sedem strank in šest
kandidatov za župane
V	Slovenski Bistrici, kjer je se-
dem volilnih enot s 35 občinskimi
svetniki, jevloženih 48 kandidatnih
list: v tretji, šesti in četrti volilni
enoti po osem, drugod pa po šest.
Kandidatne liste za občinske svet-
nike je predložilo sedem strank:
LDS, SKD, SLS, ZDSD, DeSUS,
SSDS, skupaj pa na volitvah nasto-
pata Demokratična stranka in
SOPS. Vseh kandidatov za občinske
svetnike je več kot 200. Predloženih
je tudi šest imen kandidatov za
župane: Rudija Voršo je predlagala
ZLSD, Janija Bradana LDS, Leo-
polda Turka SKD, Ludvika Pol-
janca DS in SOPS,dr. IvanaŽagar-
ja SLS in SSDS, neodvisni Danilo
Utenkarpa jezbral določeno število
podpisov. (VT)
10-OD TOD IN TAM
17. NOVEMBER 1994 TEDNIK
70 LET - FRANCA FIDERŠKA
Utelešena skromnosti, delavnost in poštenost
Lahko bi rekli kar znanec iz sosednje ulice, kajti Franc Fideršek to na ptujskem območju zagotovo je. Njegovo ime je vtkano v povojno zgodovino ptujske občine z
vidnimi in občutnimi nitkami na različnih področjih in prepleteno tako no široko, da ne bo zlahka zbledelo.
Njegov življenjski in de-
lovni tovariš Feliks Bagar je
pred leti ob Fiderškovem ju-
bileju v Tedniku zapisal:
"Njegova značilnost je
predvsem skromnost, delav-
nost in poštenost, v javnosti
pa jecenjen kot eden najaktiv-
nejših delavcev na različnih
področjih, ki ni nikoli poznal
42-urnega delavnika." To
lahko v mnogočem potrdimo
tudi danes, ko jeza njim že se-
dem križev. Čeprav je že od
leta 1986 v pokoju, mu njego-
va klena haloška kri ne da
miru. Gara še naprej: čez te-
den v Ptuju, ob koncih tedna
pa v svojih Nadolah - povsod,
kolikor zmore in pošteno.
Tudi njegova novinarska žili-
ca mu ne da miru, saj je še
zmeraj med rednimi dopisni-
ki Tednika. Vzrok več torej,
da sem ga povabil ob njego-
vem jubileju na klepet.
- Najprej čestitke mojemu
dolgoletnemu šefu. Re-
snično vam ne bi prisodil 70
let. Kadarkoli vas vidim na
ulici z vašo torbo pod pazdu-
ho, nekam hitite in obdaja
me občutek, kot da je vse
skupaj minilo tako hitro...
F. Fideršek: "70 let življen-
ja je kar precej dolgo obdobje,
pa vendar prekratko za vse
zastavljene in želene cilje.
Nek mislec je nokoč zapisal,
da bi moral človek imeti dve
življenji: prvo poizkusno, da
bi se na napakah kaj naučil, da
bi potem drugo življenje iz-
peljal boljše, mimo čeri in
brez napak. Žal popravnega
izpita v življenju ni. Zase pa
menim, da ne bi bilo prav nič
drugače, če bi to življenje
živel še enkrat ali morda
počasneje. Človek enostavno
ne more iz svoje kože. Takšen
sem."
Rojeni ste bili 4. novem-
bra 1924 v Nadolah sredi Ha-
loz, od koder ste kot mlade-
nič kmalu začeli svojo živl-
jenjsko zgodbo, ki je v več
kot dveh tretjinah povezana
s Ptujem in predvsem s čas-
nikarskim peresom...
F. Fideršek: "Svojo živl-
jenjsko pot sem opisal v šte-
vilnih feljtonih, ki so bili ob-
javljeni v Tedniku. V podlist-
ku Delegat Nace sem opisal,
kako sem začel kot vaški akti-
vist v Nadolah. V nadaljevan-
ki Prelomno leto 48 sem opi-
soval dogajanja okrog spora s
Sovjetsko zvezo ob resoluciji
Informbiroja. Pisal sem tudi
nadaljevanko Epidemija
KOZ, v kateri sem obudil
spomine na kmetijske obde-
lovalne zadruge (KOZ-e).
Obdobje po začetku druge
svetovne vojne pri nas sem
opisoval v feljtonu Iz kapitu-
lacije v upor, o prisilnih mo-
bilizacijah v nemško vojsko
in o svojih doživetjih v
nemški vojski pa sem raz-
glabljal v nadaljevanki To-
povska krma v nemški voj-
ski."
Kaj vas je iz Nadol pripel-
jalo v Ptuj?
F, Fideršek: "Po osvobo-
ditvi so mi domačini precej
zaupali in me verjetno tudi ce-
nili, saj so me izvolili za tajni-
ka okrajnega ljudskega odbo-
ra v Nadolah. Potem sem bil
nekaj časa tajnik krajevnega
ljudskega odbora Žetale. Od
tam sem bil leta 1949
nameščen za tajnika okrajne
zadružne zveze v Ptuju. Od tu
sem po šestih tednih odšel na
tečaj v Ljubljano. Iz tega
tečaja so me takoj obdržali na
republiški zvezi kmetijskih
zadrug v Ljubljani; tam sem
bil okoli pol leta. Po razformi-
ranju te zveze sem bil pre-
meščen na oblastni ljudski
odbor v Maribor, kjer sem bil
referent za kmetijsko plani-
ranje, od tam naokraj v Ljuto-
mer; po letu 1951, ko mi je
umrla mama, pa sem se vrnil
domov. Kerpases kmetovan-
jem ni dalo živeti, sem sprejel
ponudbo in leta 1952 bil iz-
voljen za tajnika občinskega
ljudskega odbora Žetale. Leta
1955, ko so iz občin nastale
komune,pasem bil nameščen
na okrajnem komiteju, ker so
potrebovali človeka, ki zna pi-
sati zapisnike in poročila, to
pa mi je kar lepo ležalo. Poleg
tega pa sem imel dovolj
možnosti tudi za dopisovanje
v časopise."
Predvsem po tem vas do-
bro poznamo, kajti odkar je
izšla prva številka predhod-
nika ptujskega Tednika
Naše delo, ste njegov dopis-
nik...
F. Fideršek: "Pisati sem
začel takoj po osvoboditvi, ko
so nastajali stenski časopisi.
Takrat sem prvič nabil svoj
prispevek nastenčasnaokraj-
nem ljudskem odboru. Pokli-
cali so me na uredništvo, kjer
so sicer vsebino članka po-
hvalili, vendar mi je urednik
povedal, da je kaznivo kar
tako obešati neke članke na
desko, ampak jih je treba
predhodno oddati uredniku.
Pozneje sem dopisoval tudi v
Kmečki glas, kjer sem imel
leta 1946 objavljenih kar ne-
kaj člankov. V Slovenskem
poročevalcu je bil leta 1947
objavljen nagradni razpis za
najboljšo reportažo o delu
ljudskih odborov. Takrat sem
v svojem precej dolgem ses-
tavku bolj poetično opisal
OLO Žetale in si prislužil
drugo nagrado. V tem časopi-
su sem dobil prvo ponudbo,
da lahko grem k njim za novi-
narja, če končam tromesečni
novinarski tečaj. A ker sem
bil navezan na domač kraj,
sem to ponudbo odklonil,
čeprav je bila to morda moja
napaka."
Kdaj ste napisali prvi ses-
tavek za Naše delo oziroma
za Tednik?
F. Fideršek: "Že kar takoj v
prvo številko, ki je izšla julija
1948. Spomnim se, da je vse
sestavke za Naše delo takrat
zbiral 'agitprop' pri komiteju
in posebnost je bila, da so bili
članki raznih sodelavcev, ki
so jih izbirali sami, objavljeni
brez podpisa ali pa pod ime-
nom katerega od funkcionar-
jev. Vendar kot veste, so bili to
izredno nevarni časi zaradi
informbiroja. Z eno samo be-
sedo bi lahko storil živl-
jenjsko napako, zato si moral
biti strašno previden. Na
srečo so se pozneje časi ven-
darle normalizirali."
Dolga leta ste bili naš no-
vinarski človek - nekaj časa
kot urednik radia, pozneje
kot odgovorni urednik zavo-
da Radio-Tednik. Svoje
spomine na to obdobje ste
obširneje opisovali v Tedni-
kovem podlistku "Naša jubi-
leja". Kakšni pa so na kratko
spomini na začetke obeh
medijev?
F. Fideršek: "Zadeva je po-
vezana s takratnim razvojem.
Po tistem administrativnem
socializmu se je vse bolj
pričenjala demokratizacija
družbe in decentralizacija.
Pripravljala se je nova ustava,
ki je bila sprejeta leta 1963, in
v skladu s tem je bilo načrto-
vano tudi več decentralizacije
na področju informiranja.
Poleg lokalnih časopisov so
kmalu začele nastajati lokal-
ne radijske postaje. Mislim,
da smo v Ptuju takrat ustan-
avljali peto lokalno radijsko
postajo v Sloveniji. Ideje sta
nastavila takratni predsednik
Socialistične zveze Branko
Gorjup in sekretar SZDL
Franc Tetičkovič. V Ptuj je
bil premeščen javni tožilec iz
Slovenj Gradca Stane Kan-
duč, ki je imel velik smisel za
novinarsko delo in je že imel
nekaj izkušenj pri ustanovitvi
radia Slovenj Gradec. Zato je
ptujska delegacija kmalu po
obisku te radijske postaje ok-
tobra 1962 s pomočjo ptuj-
skih radioamaterjev začela
graditi provizorični studio na
ptujskem gradu in začela pre-
našati prvi program radia
Ljubljana. Radio Ptuj pa se je
s svojim informativnim pro-
gramom prvič oglasil 2. janu-
arja 1963."
Se spominjate imen prvih
napovedovalcev?
F. Fideršek: "Vem, da so
bili med prvimi programski-
mi delavci Sršenova, potem
Irraa, katere priimka se ne
spomnim, pa Vida Kuhar, se-
daj Vidovičeva, ter Mišo Kol-
tak. Vse skupaj je potekalo
bolj poskusno. Ves program
so pripravljali na SZDL,
predvsem sekretar Franc
Tetičkovič, ki je program us-
klajeval, pripravljal in urejal.
Marca 1963 pa je bil sprejet
zakon, ki je nalagal vsem me-
dijem imenovanje odgovor-
nih urednikov; za prvega od-
govornega urednika radia
Ptuj je bil takrat imenovan
Stane Kanduč. Da pa so se na
SZDL razbremenili, so ime-
novali tudi upravnika radia in
to je bil Franc Plohi, ki je poz-
neje tako tragično umrl."
O tragični smrti prvega di-
rektorja radia Ptuj je bilo že
veliko zapisanega, vendar
ostaja še naprej dvom o vzro-
ku njegove smrti. Vi ste že v
"tistih časih" o tem pisali
malce drugače kot drugi, kaj
menite danes?
F. Fideršek: "Moje mnenje
o tem in vse odnose s
Plohlom, tudi zaplete, sem v
glavnem zapisal v feljtonu
Naša jubileja. Novega lahko
povem le to, da sem pred dne-
vi med brskanjem po arhivu
našel literarni sestavek, ki
sem ga napisal z naslovom
Tudi to so morilci. Namreč,
osebno sem že takrat - in tudi
danes - prepričan, da so po-
kojnega Franca Plohla spra-
vili v tak položaj, da je obupal
nad življenjem. In v tem ses-
tavku sem zapisal, da če neko-
ga pahnem, zabodem z nožem
ali udarim tako, da umre, sem
kazensko odgovoren, ker sem
ubijalec. Če pa imam moč in
nekoga pripravim v tako
duševno stanje, da sam obupa
in si vzame življenje, pa sem
čist in nisem morilec. Čeprav
dejansko sem..."
Leta 1964 ste postali od-
govorni urednik radia Ptuj
kot zunanji sodelavec. Kako
to?
F. Fideršek: "Tudi Stane
Kanduč pred mano je bil od-
govorni urednik radia kot zu-
nanji sodelavec. A je bil kot
javni tožilec premeščen v Ko-
per. Franc Tetičkovič, za ka-
terega smo bili vsi prepričani,
da bo postal novi urednik, je
odšel v Ljubljano. In potem
so izbrali mene ter me imeno-
vali za začasnega odgovorne-
ga urednika,dabi mesčasoma
zamenjal kateri od tistih, ki
bodo prišli iz šol. Vendar je
naneslo tako, da je naključje
postalo stalnost."
Lep čas ste spremljali raz-
voj tega medija. Kako je ra-
sel programsko?
F. Fideršek: "V začetku
smo imeli radijske oddaje le
enkrat na teden - ob nedeljah,
potem dvakrat tedensko, v
drugi polovici leta 1965 pa
smo imeli oddaje že skoraj
vsak dan; le en dan v tednu
smo mirovali. Oglašali smo se
ob popoldnevih, takoj po os-
rednjih poročilih radia
Ljubljana - od 15.30 do 17.
ure, ob nedeljah pa od desetih
do dvanajstih in dalje, če so
bile čestitke."
Leta 1976 je prišlo do
združitve radia in Tednika
in vi ste postali odgovorni
urednik obeh medijev. Ker
sem bil tudi sam takrat novi-
nar Tednika, se spominjam,
da smo bili tako na Tedniku
kot kolegi na radiu proti tej
združitvi in da nas je v bistvu
združila takratna občinska
politika šele po nekaj
"vročih" sestankih. To stan-
je trpimo sesedaj.
F. Fideršek: "Delno je res.
Vendar je treba vedeti, da ta-
krat ni bilo dovolj kadra, da bi
se posvetil enemu mediju, za
drugega pa sodeloval
občasno, ali obratno. Proti
združitvi radia in Tednika sta
se bojevala oba kolektiva od
leta 1968, ko se je začel poli-
tični pritisk v tej smeri. Po po-
litični prisili v združitev je
odgovorni urednik Tednika
Anton Bauman zapustil to
mesto, ker se s tem ni strinjal.
njegov namestnik in dokaj
sposoben novinar Jože
Rakuša je postal urednik ra-
dia Ormož, ti in Zdenko Ko-
drič sta bila pri vojakih in od
prejšnjega kolektiva Tednika
je ostala le /Majda Gajzer, se-
daj Goznik. Vendar pa mis-
lim, da smo bili dober kolek-
tiv, da smo se trudili in delali
po najboljših močeh in volji
ter da sta kljub temu oba me-
dija sčasoma vsebinsko na-
predovala. Seveda ob veliki
obremenitvi novinarjev, pa
tudi sam sem pogosto ob
uredniških poslih napisal še
normo za enega novinarja.
Vse je šlo v glavnem na račun
nas, programskih delavcev."
Resnično je bilo tako.
Spominjam se vaše vneme,
saj ste preživljali v ured-
ništvu cele dneve: od jutra
do poznega večera ste sedeli
za pisalno mizo in za pisal-
nim strojem. Spomninjam
pa se tudi izredno dobro pos-
lušanih radijskih kvizov, ka-
terih avtor ste bili prav vi...
F. Fideršek: "Začeli smo s
kvizom Spoznavajmo svoj
domači kraj, ki je po šolah na-
letel na velik odziv, nadalje-
vali s kvizom V znanju je moč,
ki je imel tudi med poslušalci
velik odmev, potem s kvizom
o NOB itd. Osebno me je zelo
privlačila lokalna zgodovina,
saj sem vneto zbiral vse podat-
ke in jih tudi zapisoval. Precej
so mi pomagali učitelji in pro-
fesorji zgodovine, vsa
vprašanja pa sem pripravjal
sam, seveda poleg rednega ra-
dijskega in časopisnega dela."
Za vaše vsestranske ak-
tivnosti ste bili večkrat po-
hvaljeni, nagrajeni, dvakrat
pa tudi državno odlikovani:
leta 1961 z medaljo dela, leta
1978 pa z redom dela s
srebrnim vencem. Vaša de-
lovna vnema pa ni pojenjala
tudi po odhodu v pokoj. Po-
leg Haloz, kjer ste običajno
ob koncih tedna, se razdaja-
te še marsikje. Vemo, da ste
eden od ustanovnih članov
društva mobiliziranih Slo-
vencev v nemški vojski, da
ste aktiven član izvršnega
odbora Zgodovinskega
društva Ptuj, da ste aktivni v
krajevnih organih, da vas
poiščejo tudi za najraz-
ličnejše, tudi pogrebne go-
vore itd. Ali sploh imate še
kaj prostega časa?
F. Fideršek: "O ja... Res pa
je, da sem po odhodu v pokoj
leta 1986 imel kar 14 različnih
funkcij - od predsednika
hišnega sveta do člana tiskov-
nega sveta pri republiški kon-
ferenci SZDL. Z leti sem
funkcije seveda izgubljal, da-
nes pa sem jih še vendarle ne-
kaj ohranil. Tako sem poleg
naštetega še tajnik aktiva sin-
dikalnih aktivistov, pa več
kot 20 let eden od osmih
občinskih pooblaščencev za
sklepanje zakonskih zvez...
In med drugim ste
poročili tudi tri naše novi-
narje, takrat kot njihov šef...
F. Fideršek: "Tako je pač
naneslo. Sicer pa mi
matičarka Breda Sever
obljublja, da bo seštela, koli-
ko zakonskih parov sem v teh
letih poročil. Zelo rad grem v
naravo, v svojeNadole, kjer se
srečujem s spomini na mla-
dost. Rad nabiram gobe, ki jih
je letos še posebej veliko, rad
kuham slivovo žganje..."
Imate še kaj neizpolnje-
nih načrtvo, o katerih ste go-
vorili v začetku?
F. Fideršek: "O ja. Zelo rad
bi še napisal in orisal obdobje
med NOB na območju Haloz,
vendar ne tako, kot smo bili
vajeni zgodovino pisati prej,
ampak čisto objektivno in
pošteno. Tudi vsenapakepar-
tizanov in podobno. Vendar
menim, da še ni primeren čas,
kajti kljub mojemu dobremu
namenu bi lahko marsikdo
menil, da poskušam blatiti
NOB. Zato bora še počakal.
Rad bi obširneje opisal tudi
povojno zgodovino. Nekaj
malega sem opisal v nanizan-
ki Naša jubileja, vendar je še
zelo veliko drugih zanimivos-
ti. A mnogi ljudje so še živi in
bi se kljub objektivnosti
lahko čutili tako ali drugače
prizadeti. Ne bi rad dočakal,
dabiseljudjenaulici obračali
od mene in podobno. V krat-
kem pa bom vendarle opisal
nekaj, kar je že skoraj po-
zabljeno, a vendar naše: o
vražah pri nas nekoč in danes,
o strahovih in legendah z
območja Haloz in podobno.
Veliko imam že zapisanega in
mnogi že zahajajo k meni po
najrazličnejše podatke o tem,
zato jih bom poskušal čim
prej pripraviti za objavo."
Resnično želim, da bi svo-
je spomine in zapiske čim
prej prenesli na papir. Za to
pa poleg dobre in garaške
haloške volje potrebujete
tudi zdravje. Naj vam služi
še naslednjih nekaj križev.
Pa hvala za vaše delo, vzgle-
de in nasvete v imenu vseh,
ki smo jih bili kdajkoli
deležni - in ostanite to kar
ste: naš tovariš Fideršek!
•o M.Ozmec
Fofo: Langerholc
l»REiEU SMO
ODGOVOR NA
ČLANEK
"SPRENEVEDANJE
PREDSEDNilKA IS"
v rubriki Prejeli smo je bil
objavljen članek z naslov-
om Sprenevedanje pred-
sednika IS. v katerem pred-
stavnika KS Hajdina pole-
miziratazodgovorom pred-
sednika IS Branka Brumna
v zvezi z uvedbo lokalne sa-
mouprave v KS Hajdina.
Kot predstavnik občine
Ptuj v projektni skupini pri
Inštitutu za javno upravo pri
Pravni fakulteti v Ljubljani
sem sodeloval pri zbiranju
vseh podatkov o krajevnih
skupnostih in pri njihovem
posredovanju vladni službi
za lokalno samoupravo.
Prosim vas, da objavite ta
odgovor in naj bralci sami,
kljub predvolilnemu času,
dobijo ustrezne podatke,
da se bodo lahko odločili,
kaj je argumentirano in kaj
je zavajanje.
1 Mestno občino Ptuj
(skupaj z določitvijo krajev-
nih skupnosti, ki spadajo
vanjo) je ustanovil Državni
zbor, ko je sprejel zakon o
ustanovitvi občin ter o
določitvi njihovih območij z
dne 3/10-1994. V postopku
sprejemanja tega zakona
se je glasovalo tudi o
amandmaju glede ustano-
vitve samostojne občine
Hajdina, ki pa ni bil izglaso-
van Pri tem ni šlo za upor-
abo podatkov iz naše študi-
je, ampak KS Hajdina ni
imela v Državnem zboru do-
volj vplivnih politikov, kot
npr. KS Juršinci in Zavrč.
2. Vsi podatki, ki jih je
predsednik Izvršnega sveta
SO Ptuj posredoval vladni
službi za lokalno samou-
pravo, so bili zbrani v okviru
študije "Projekt - organiza-
cija in delovanje dvosto-
penjske lokalne samoupra-
ve na opazovalnem
območju Ptuj", ki jih je zbral
Inštitut za javno upravo pri
Pravni fakultati v Ljubljani. Ti
podatki so bili poslani vlad-
ni službi za lokalno samou-
pravo oz. mag. Vlaju že ko-
necleta1993.
Na podlagi teh podatkov
je bilo konec leta 1993 pri-
pravljenih več predlogov za
ustanovitev občin na
območju dosedanje
občine Ptuj, v skladu s te-
danjim besedilom zakona o
lokalni samoupravi, ki je
vseboval le splošne pogoje
in ni določal spodnje meje
števila prebivalcev za usta-
novitev občine. Med tremi
variantami (ki jih je predla-
gal IS) je bila tudi varianta, ki
je predvidevala ustanovitev
samostojne občine Hajdi-
ne.
Po spremembi zakona o
lokalni samoupravi (spre-
menjeni 13. člen in novi 13.
a člena zakona o lokalni sa-
moupravi - UL RS, št.
57/94), to je po določitvi po-
goja, da mora občina imeti
najmanj 5.000 prebivalcev,
in po določitvi drugih pogo-
jev območje KS Hajdina ni
več izpolnjevalo pogojev za
samostojno občino.
Pri ustanavljanju občine
se morajo kritenji iz 13. in
13 a člena o lokalni samou-
pravi upoštevati kot celota.
KS Hajdina ima 4.081
prebivalcev, tako ne izpoln-
juje pogoja najmanj 5.000
prebivalcev iz 13. a člena
navedenega zakona. Iz-
med pogojev, določenih v
13. členu istega zakona, pa
ne izpolnjuje pogoja zagot-
avljanja primarnega
zdravstvenega varstva
občanov.
3. Ker smo nasprotniki za-
vajanja javnosti, je potreb-
no objaviti točne rezultate
referendumskega izida za
ustanovitev občine v KS
Hajdina in bralcem omo-
gočiti, da sami ugotovijo,
kakšna je bila dejanska vol-
ja prebivalcev te krajevne
skupnosti.
V KS Hajdina je sedem
naselij, od katerih se je v šti-
rih naseljih večina prebival-
cev izrekla proti ustanovitvi
občine Hajdina. "Proti" so
bila naselja: Draženci, Haj-
doše, Skorba in Hajdina
("za" je glasovalo 478, "pro^
ti" pa 509 prebivalcev). "Za"
so bila naselja: Gerečja
vas,SlovenjavasinZg Haj-
dina ("za" je glasovalo 580,
"proti" pa 388 prebivalcev).
V isto referendumsko
območje je bilo vključeno
tudi naselje Kungota, ki se
sicer nahaja v KS Kidričevo
in je danes vključeno v novo
občino Kidričevo. Vtem na-
selju je za občino Hajdina
glasovalo 125 prebivalcev,
proti pa je bilo 87 prebival-
cev.
Kar se tiče določanja refe-
rendumskih območij, se le-
ta niso določala na podlagi
"sugestij s strani IS SO Ptuj
vladni službi za reformo lo-
kalne samouprave", ampak
v skladu z izraženo voljo na
zborih krajanov. Ta volja pa
se je ugotavljala za posa-
mezna naselja, ne pa za
krajevno skupnost. Zato je
napačna trditev v članku,
da je volja, izražena na zbo-
ru krajanov v KS Ivana Spo-
lenaka, odločala, v katero
referendumsko območje
bo spadal del naselja Hajdi-
na ob Manborski cesti. Do-
kaz za to je, da je naselje
Kungota spadalo v referen-
dumsko območje Hajdina,
čeprav je temu nasprotoval
ves preostali del KS Ki-
dričevo.
Glede števila prebivalcev
pa je imela KS Hajdina po
podatkih iz registra prebi-
valcev leta 1992 4.076 pre-
bivalcev, v času referendu-
ma pa 4.081 prebivalcev.
4.	Glede sestanka pri
predsedniku IS SO Ptuj dne
7/10-1994 obstaja uradni
zapisnik, ki je bil posredo-
van svetu KS Hajdina. Ali je
svet ta zapisnik obravnaval
oziroma i.mei zoper njega
pomisleke, pa nam ni zna-
no.
5.	Glede dohodnine, iz
katere se napaja občinski
proračun, je KS Hajdina res
med bogatejšimi krajevnimi
skupnostmi (po podatkih iz
leta 1992) s 23.909 SIT na
prebivalca, vendar jetopre-
cej manj od mestnih krajev-
nih skupnostih, ki prispeva-
jo v povprečju 35.274 SIT na
prebivalca.
6.	Očitno še ni razčiščeno
vprašanje, kako je z nado-
mestilom za uporabo mest-
nega zemljišča, ki se
obračunavainkonstivmes-
tu Ptuj, Kidričevem in
Majšperku. Predlog IS SO
Ptuj o širitvi obveze
obračunavanja nadomesti-
la za celotno območje
občine Ptuj leta 1993, s ka-
terim so tuditaobmočjapri-
dobila pravico, da s projekti
participirajo na teh sredstv-
nih, v skupščini občine ni bil
sprejet. Mestna občina Ptuj
kot pravni naslednik
današnje občine Ptuj z uve-
denim obračunavanjem
nadomestila (kot enegapo-
membnejših virov financi-
ranja lokalne samouprave)
bo zbrana sredstva lahko
koristila na celotnem
območju občine. Nove
občine, ki nimajo uvedene-
ga zbiranja, pa ga bodo
morala šele uveljaviti preko
novih občinskih svetov. Na
navedeno se je opozarjalo
ob obravnavi odloka iz leta
1993, ki pa ni bil sprejet.
Sprejemamo legitimno
pravico predstavnikov KS
Hajdina, da zastopajo in
uresničujejo interese kraja-
nov Hajdine. vendar pa sov
pravni državi Republiki Slo-
veniji z zakonodajo
določene druge poti, ki pa
se v časopisnih razpravah
ne bodo razrešile. V projek-
tu Inštituta za javno upravo
smo v Sloveniji edini zago-
tovili vse potrebne kvalita-
tivne in kvantitativne podat-
ke, potrebne za preobraz-
bo lokalne samouprave, in
s tem omogočili tudi pred-
stavnikom KS Hajdina, da
lahko nastopajo pred pris-
tojnimi organi, to je pred
Državnim zborom in Ustav-
nim sodiščem
Metod Grah,
član projektne skupine
za uvedbo lokalne samou-
prave prilS 80 Ptuj
TEDNIK -17. NOVEMBER 1994
TRZNI KAŽIPOT - 11
12 ■ ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
17. NOVEMBER 1994- TEDNIK
_______________PTUJ / VREME SKAZILO MARTINOVANJE '
S številnimi prireditvami, ki so se v ormoški občini vrstile od slovenskega kulturnega
praznika do sklepne minuli petek, so se Ormožani poklonili spominu svojega rojaka
- duhovnika, pisatelja, dramatika in pesnika Franca Ksavra Meška. Ob 120. obletnici
rojstva in 30. obletnici smrti se velikega ljubitelja slovenske besede in domovine
hvaležno spominjajo vsi Slovenci, še posebej njegovi rojaki v Priekiji ter Korošci,
kjer prebil skoraj vse svoje življenje.
Martinovanje, kakršnega si je
za letošnji 11, november pro-
gramsko zamislil organizator -
Turističnoinformativni center
Ptuj -, je domala v celoti skazilo
deževno vreme, tisto, kar smo
kljub zoprnim vremenskim nad-
log videli in slišali, pa je bila le
okrnina. Pozdravne govore župa-
na Vojteha Rajherja, enologa
mag. Toneta Skaze in vinograd-
nikov, kar bi se kot uvod v marti-
novanje moralo zgoditi pred ma-
gistratom ob 11. uri in II minut, je
odplavil naliv. Zal alternativni
prostor( kljub novembru!) ni bil
določen.
Popoldanski del se je začel pred
hajdinsko cerkvijo sv. Martina z
nastopom pevcev in kopjašev iz
Markovcev. Sledila je vzorno pri-
pravljena maša z blagoslovom vina.
Z veličastnostjo, ki jo je smiselno
dopoljnjeval še mešani zbor iz
Kungote, ni bila leobliž na jutranji
spodrsljaj, temveč kot se je kasneje
izkazalo, edini svetal dogodek
letošnjega ptujskega martinovan-
ja. Ob somaševanju z domačim
župnikom g. Romanom Maierjem
in duhovnikom podružnične cer-
kve v Slovenje vasi g. Pavlom Puc-
kom je mašo daroval znani član mi-
noritskega reda in eden šestih slo-
venskih vinskih vitezov pater Mir-
ko Pihler. Z govorom, v katerem je
marsikoga presenetil z "resnicami"
o sv. Martinu in martinovanju, je
dokazal, da poleg dušnopastirske-
ga dela ni le slikar in pesnik, mar-
več tudi realist in izvrsten prozaist.
Med drugim je namreč povedal, da
je bil ta priljubljeni jesenski svet-
nik najprej vojščak in nato mašnik,
dokler ga niso izvolili za škofa, z vi-
nom pa nima opraviti prav nič! S to
našo najbolj priljubljeno pijačo ga
povezujemo le zato, ker se ravno v
času njegovega godovanja začenja
mošt spreminjati v vino. Korenine
t.i. martinovanja je treba iskati v
poganski preteklosti. V novembru
so se namreč naši poganski predni-
ki z raznimi slavji zahvaljevali bo-
govom za dobro letino in jih hkrati
prosili za naklonjenost v pri-
hodnje. Krščanstvo vseh teh praz-
novanj nikakor ni mogloodpraviti,
zato jih jeCerkevrajepokristjanila,
jih prevzela in jih vsebinsko oboga-
tene umestila v svo) koledar. Pril-
jubljeni svetnik Martin, ki goduje
ravno v času jesenskega obilja,pa se
je zdel pravšnja osebnost za prev-
zem poganskih zahvalnih obredij.
Vobliki različnih šeg in navad jih je
nato pod imenom martinovanje po-
nesel skozi stoletja vse do
današnjih dni. Praznik je med vi-
nogradniki zelo priljubljen in tako
seveda tudi pri nas na Ptujskem,
vendar, je poudaril g. Pihler, naj se
naše martinovanje ne spremeni v
požrtijo in pijančevanje brez vsebi-
ne! Vino nas naj plemeniti ter
združuje v prijateljstvu in dobroti,
je končal.
Po blagoslovu vina, ki so ga v
manjšem sodu, nekoliko je puščal,
prinesli v cerkev markovski kop-
jaši, pa je zaželel: "Vsem, ki bodo to
vino pili, želim dušno in telesno
zdravje!" Fantje iz Markovcev so
sodu nabili pipo, v kupice je steklo
še nekoliko kalno, vendar vino že
dobrega okusa, in želeč drug druge-
mu vse najboljše, so trčili: ptujski
župan Vojteh Rajher,župan pobra-
tenega mesta Škofja Loka Igor
Draksler, predsednik IS občine
Ptuj Branko Brumen, duhovniki,
vseh šest kandidatov za bodoče
županeobčinePtuj in drugi.
Sod z blagoslovljenim vinom so
zatem s konjsko vprego, kar je da-
nes že prava redkost, odpeljali na
Ptuj pred Mestno hišo, kjer je
navzlic zoprnemu vremenu bilo
deležno še enega krsta - tistega šal-
jivega, ljudskega. Pred nekaj sto
občani, ki se niso ustrašili nad-
leženega pršenja spod neba, sta to
opravila Ljubo Huzjan in Jože Ek-
art. V krajšem, okrnjenem progra-
mupasošesodelovali: ptujskagod-
ba na pihala, otroškafolklornasku-
pina Rožmarin iz Sel, moški vokal-
ni kvartet, kopjaši iz Markovcev in
folklorna skupina iz Cirkovc.
Besedilo in foto: I.C.
Pater Mirko Pihler s somašnikoma blagoslavlja mošt.
Na zdrav/e z mladim vinom!
PREDSTAVLJAMO VAM / LJUDSKI PISATELJ JOŽE KRIŽANČIČ
Peščica zemlie tragičen zapfs
Q izgnanstvu in hkrati opomin
^^Ljudje so poUJelzali na svojo zemljo, se sklanjali, jo poljubljali
in ji tako rekli: ^^Zhogom!^^
Ko je Francek z voloma peljal
prtljago mimo svoje že zorane njive, je
pokleknil na ornico in z roko zajel
peščico zemlje, jo zavilv beliprtiček ter
potisnil v žep rekoč: "Ti si dajala kruh
vsem mojim prednikom. Vsak rod ti je
posebej obljubil zvestobo, te obdeloval
in ljubil, kolikor zmore človeško srce.
Ti me boš spremljala, kjerkoli bom ho-
dil. Tudi če bom legel na tujem v grob,
me boš prva pokrila."
To je eden najbolj presunljivih
odlomkov knjige Jožeta
Križančiča Pešcica zemlje, v ka-
terem se simbolizira vsa tragika
izgnanstva, ko so človeka v bistvu
oropali vsega, le zavest o pripad-
nosti zemlji je ostala. Ljudje so jo
skušali ohraniti in spodbujati na
različne načine. Za večino je bila
to peščica zemlje.
Jože Križančič se je rodil leta
1926 v Vrtni vasi na Bizeljskem,
kjer je tudi preživel otroška leta.
Leta 1941 so ga izgnali v Nemčijo.
Najprej je bil v taborišču Vald-
heim, zatem so ga preselili v
Gornzdorf, nazl^dnje pa je bil v
Ehrenfriedersdorfu. Po končani
nižji in srednji kmetijski šoli je di-
plomiral na Višji agronomski šoli v
Mariboru. Celo delovno dobo je
preživel na kmetijskem gospo-
darstvu v Podlehniku pri Ptuju. Ta
leta so v njem zapustila neizbrisen
pečat. Velika revščina, socialni in
drugi problemi ljudi na tem
območju so ga priklenili nase. Iz
njih ječrpalmočinprizadevanjeza
drugačno, predvsem pa kvalitet-
nejše življenje teh ljudi. Zato mu je
v tistih časih zmanjkalo časa za
daljše pisanje. Zapiski, ki jim je že
ob nastanku bilo usojeno, da bodo
nekoč postali romani, so sicer nas-
tajali sproti. Za objavo je v tistih
časih pripravil nekaj krajših del:
članke za različne časopise, črtici
Poslednji kozarček in Jutro v tabo-
rišču, ki sta izšli v Borcu in Zborni-
ku izgnancev. Šele ko je prenehal z
aktivnim delom, je napisal prvo
daljše delo - knjigo Zlati srci. Napi-
sana je v domačem narečju in pri-
poveduje zgodbo njegovega
otroštva. Izdal jo je v samozaložbi.
Knjiga Peščica zemlje, ki je izšla
pred kratkim, je njeno nadaljevan-
je. Gre za pretresljivo pripoved o
izgnanstvu družin in celih vasi, ki
so v imenu pogubne politike neke
rase morali zapustiti domača ogn-
jišča. "Z njo sem želel povedati mla-
dim ljudem in tistim, ki tega ne
poznajo, da je to bil čas, ki ga je po-
trebno spoštovati in nikdar pozabi-
ti ter da se izgnanstvo lahko
povrne. Tega si ne smemo želeti.
Vsi Slovenci moramo skrbeti, si
prizadevati, da se bomo povezali,
da bomo svojo zemljo varovali, ker
jo lahko hitro izgubimo. Tega
človeška misel ne more niti dojeti
tako hitro, kot se lahko zgodi."
Za avtorja so gotovo največje
priznanje besede hčerke Darje Ro-
kavec, ki je v predgovoru knjige za-
pisala: "S knjigo želi avtor odpihni-
ti prah, ki se je nabral na trpljenju,
tragedijah in usodah, pomembnih
za zgodovino slovenskega ljudst-
va."
Ljudje, ki ga poznajo in
spremljajo njegovo ustvarjalnost.
so knjigo Pešcica zemlje dobro
sprejeli. Njim pa je tudi namenje-
na. Jože Križančič si želi, da bi jo
prebralo čim več ljudi. Prepričan
je, da si v morju kiča na slovenskem
knjižnem trgu njegovo delo zasluži
pozornost. Hvaležen je podjetjem
in posameznikom, ki so omogočili
izdajo: Perutnini Ptuj, Kmetijske-
mu kombinatu Ptuj, krajevni skup-
nosti Bizeljsko, "Imperi" s Potrčeva
C. 42, Datre, ob Dravi 3a, Ptuj, in
Sekretariatu za družbene dajav-
nosti občine Ptuj. S tem, ko so mu
pomagali, so prispevali k
zmanjšanju stroškov izdaje.
Haloze, s katerimi je bil desetlet-
ja tesno povezan in je z njimi živel
ter ustvarjal, so mu dale dragoceno
gradivo za tretjo knjigo, ki bo izšla
spomladi. S tem se bo temu
območju Slovenije najbolj od-
dolžil.
•o^MG
Jože Križančič.
FotoJB
JERUZALEM / POSVETILI NOVA ZVONOVA
Bfonova sv. Ane in sv« Martina
Med prvo in drugo vojno so zvonovi iz mnogih cerkva romali v talilnice, kjer so iz njih
izdelovali topove in drugo orožje. Podobno se je dogodilo tudi zvonovom v cerkvi
žalostne matere Božje v Jeruzalemu.
V kroniki župnije sv. Miklavža,
kamor sodi podružnična cerkev
na 338 metrov visokem Jeruzale-
mu, je napisano, da so od tod med
prvo vojno odpeljali štiri zvono-
ve, preostalega pa je vzela druga
vojna. Sedanji zvon je med drugo
vojno pripeljal iz Dornave lastnik
obširnih okoliških vinogradov
Fischerau.
Ko je v lanskem letu obiskal te
kraje rojak dr. Stanko Kociper iz
Argentine, je poklonil denar za na-
bavo zvonov v jeruzalemski po-
družnični cerkvi, 'da bodo zvonili
njegovim goričancem'. Poleg njega
so za zvonova darovali šedr. Stanko
Janežič, krajani Železnih Dveri,
župljanimiklavževskefare ter žup-
nijski svet.
Manjši zvon, posvečen sv. Ani,
tehta 158 kilogramov, v zvonik pa
so ga potegnile ženske, večji, po-
svečen sv. Martinu, pa je težak 304
kilograme in so ga dvignili moški.
Oba so izdelali v žalskem Feralitu.
Zvonava jeobpomočidr. Stanka
Janežiča in duhovnikov velikone-
deljske dekanije blagoslovil mari-
borski škof dr. Franc Kramberger.
Priložnostni program so pripravili
miklavževski pevci in recitatorji.
Slovesnosti so se ob domačinih
udeležili še predstavniki ljutomer-
ske in ormoške občine, ki sta za ob-
novo cerkve žalostne matere Božje
(ta v cerkvenem pogledu sodi pod
okrilje velikonedeljske dekanije, v
civilnem pa pod ljutomersko
občino), dali denar, ter številni tu-
risti, ki so bili v nedeljo popoldan v
Jeruzalemu.
Jeruzalemska cerkev žalostne
matere Božje ima od konca
letošnjega poletja lepo urejeno zu-
nanjost in obnovljeno streho, od
minule nedelje pa še nova zvonova.
Sedaj je na vrsti ureditev cerkvene
notranjosti. Kot nam je povedal
miklavževski župnik Alojz Trunk,
sebodo te lotili prihodnje leto.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Zvonova, preden so ju potegnili v zvonik.
DRUŠTVO MOBILIZIRANIH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO

v Tedniku smo pred me-
seci že obširno poročali o
vsebini drugega posveta o
nemški mobilizaciji Slo-
vencev v 2. svetovni vojni,
kijebil 10. maja 1994 v Ma-
riboru, skupno pa sta ga
pripravila Društvo mobili-
zirancev s sedežem v Celju
in Muzej narodne osvobo-
ditve Maribor. Te dni je
izšel drugi zbornik z vsebi-
no tega posveta, ki obsega
zgoščena besedila refera-
tov, prebranih na posvetu,
ter izbrane spomine posa-
meznih mobilizirancev -
zanimive in prtresljive
zgodbe, dokumentirano re-
snične, zato bodo privlačno
branje tudi za mlajše, ki
poznajo dogajanja med 2.
svetovno vojno le iz pripo-
vedovanja in pouka v šolah.
Nekaj naslovov iz vsebi-
ne: predgovor je napisal
podpredsednik društva
Ludvik Puklavec iz Mari-
bora, ki je tudi urednik
Zbornika, napisal pa je še
prispevek Značilnosti mo-
bilizacije v severovzhodni
slovenski Štajerski. Pred-
sednik društva Rudi Mar-
kovič je napisal Trnovo pot
uveljavitve pravic vetera-
nov, dr. Bruno Hartman pa
Ureditev statusa mobilizi-
rancev v evropskih
državah. Obširen je tudi
sestavek Alojza Žiberta,
predsednika društva inva-
lidov, doma iz Kranja, Vo-
jak po sili-zakaj?
Glavna vsebina zbornika
so prispevki znanih zgodo-
vinarjev, profesorjev, rav-
nateljev in svetovalcev mu-
zejev. To so: dr. Milan Žev-
art, Marjan Linasi, Jože
Dežman in Lojze Penič,
naslovi njihovih prispev-
kov pa so: Prisila in odpor.
Prebegi prisilno mobilizi-
ranih Slovencev iz nemške
vojske, Problematika mo-
bilizacij v nemško vojsko
na Koroškem, Jeseniško
okrožje. Vsak tretji,Prosto-
voljci na slovenskem Šta-
jerskem pred nemško mo-
bilizacijo.
Svoje spomine so prispe-
vali: Jože Berce iz Slovenj
Gradca, Franc Gornik z Ra-
ven na Koroškem, Franc
Fideršek iz Ptuja, Edvard
Kolmanič iz Maribora, Al-
bin Preskar iz Maribora,
Anton Mlinar iz Žirov na
Gorenjskem, Leon Kern s
Primskovega pri Kranju,
Boris Pšeničnik iz Senove-
ga, Herman Kaloh iz Raz-
vanja pri Mariboru in Jože
Lovrenčič iz Maribora, ki
je prispeval več pesmi iz
življenja vojaka.
Zbornik bodo lahko člani
društva kupili po minimal-
ni ceni 1.100 tolarjev na
sedežih območnih odborov
v Ptuju in Ormožu, nečlani
pa bodo morali zanj odšete-
ti 2.000 tolarjev, dobili pa
ga bodo lahko tudi v knji-
garnah.
KDAJ IN KAKO DO
ODŠKODNINE
Odbor društva s sedežem
v Celju skrbno deluje v po-
vezavi z enakim društvom s
sedežem v Kranju, skupno
nastopata v medresorski
komisiji pri slovenski vladi
in pri obravnavi zakonoda-
je, pripravljene za drugo
branje v Državnem zboru.
Gre predvsem za zakon o
žrtvah vojne, vojnih vetera-
nih, invalidih, delovanju
odškodninskega sklada in
podobno. Nekatere zadeve
pa vodstvo društva rešuje
neposredno z nemškimi
oblastmi, predvsem glede
povečanja invalidnine za
tiste, ki so to postali v
nemški vojski.
Vsa ta prizadevanja bodo
podrobneje opisana v nas-
lednji številki Biltena, ki
ga bodo vsi člani prejeli v
decembru letos. Na razšir-
jeni seji upravnega odbora
društva 20. oktobra v Celju
je bila imenovana posebna
komisija za pripravo meril,
temeljev in višine odškod-
ninskega zahtevka mobili-
zirancev do ZR Nemčije. S
tem zahtevkom bo potem
slovenska vlada uradno
nastopila pred vlado ZR
Nemčije. S celotnim pro-
blemom je bil že seznanjen
nemški zunanji Minister g.
Kinkel, ko je bil lani na
obisku v Sloveniji, ves čas
pa deluje tudi "tiha diplo-
macija" - upajmo, da ne za-
man. Res je tudi, da mora-
mo marsikaj prej urediti
doma, v slovenski zakono-
daji, ki mora biti v skladu z
evropskimi merili in listi-
nami.
F. Fideršek
TEDNIK 17. NOVEMBER 1994
OD TOD IN TAM -13
ORMOŽ / MARTINOVANJE LETOS POD ŠOTOROM__
minveseh
Ker so imeli Ormožani z lanskim martinovanjem slabe izkušnje (presenetil jih je
sneg), so se pri Turističnem društvu Ormožu, ki je letošnjo prireditev organiziralo
že osmič, odločili, da bo (za vsak primer) pod streho šotora.
Obiskovalcev ni manjkalo, vsi
so veselo pokušali vinske in dru-
ge dobrote ter se posvetili progra-
mu, ki so ga pričeli godbeniki
ormoškega pihalnega orkestra
pod vodstvom Slavka Petka^ na-
daljevala pa domača prosvetna
društva s folklorno-etnografski-
mi nastopi. Z delom in običaji v
vinogradu, ob trgatvi in prešanju
so se predstavili člani prosvetnih
društev iz Ivanjkovcev, Podgor-
cev, suma in iz Obreza, ki so tudi
krstili mošt. Pesmi o vinu in na-
pitnice so z^ipeli člani okteta Bol-
fenk, dekliški sekstet s Koga,
ormoški oktet ter mešani pevski
iz Ormoža.
Že skoraj tradicionalna je vsako-
letna modna revija. Letos so se
predstavile domače trgovine Irene
Kukec-Čurin, Štefke Borak in
Mercatorja-Zarje iz Ormoža.
Tudi letos so se potrudile kmečke
žene in dekleta iz vseh aktivov
kmečkih žensk v ormoški občini.
Več kot 70 jih je vorganizaciji kme-
tijske svetovalne službe ter ob asis-
tenci svetovalke Hinke Hržič so-
delovalo pri peki in razstavi slad-
kih in drugih dobrot. V slast in pro-
dajo so šle razne vrste pogač, giba-
nic in drugega, kar znajo speči v teh
krajih. Za postavitev razstave je
poskrbela etnologinja Pokrajin-
skega muzeja iz Ptuja Nevenka
Korpič.
V	skupščinski dvorani se niso bo-
hotile samo domače dobrote, tem-
več tudi vinske ročke, opremljene
vinske steklenice ter etikete. Po-
sebna komisija je dan poprej oceni-
la opremljene vinske steklenice in
vinske ročke. Med 27 primerki
steklenic so prvo nagrado prisodili
družinskemu podjetju Curin-Pra-
potnik s Koga za celostno podobo
buteljke za ledeno vino, drugo na-
grado je prejela steklenica za lede-
no vino iz ljutomerske kleti, tretjo
pa ormoška klet za stekleničko in
lično leseno škatlico, v kateri pro-
dajajo razneizbore. Ročk jebilo ne-
kaj manj - samo enajst, prvo nagra-
do pa so prisodili ročki Franca
Zemljiča iz Ormoža.
V	šotoru, kjer se je ves dan trlo
gostov, tudi tistih, ki so prišli v
Prlekijo proslavit Martina s Pri-
morske in od drugod, so se s svoji-
mi izdelki predstavili ormoški
čebelarji. Letos je bila poleg tekoče
in druge ponudbe na voljo bogata
bera raznih spominkov, posterjev
Prlekije, razglednic in knjig, ki jih
je prodajala ormoška knjižnica.
Svoje lične spominke iz gline je
postavil na ogled tudi Milan Belec
iz Železnih Dveri.
Celo televizija ni manjkala. Poleg
domače kabelske sta martinovanje
posneli še ekipi iz notranjepoli-
v
tične (oddaja bo na sporedu jutri
zvečer ob 21.30)in iz dokumentar-
ne redakcije.
Besedilo in posnetki:
Vida Topolovec
Alošf $0 krstili trije postavni fantje.
Prikupni mali manekeni, kijih je oblekla Štefka Borak.
Ob domačih dobrotah so se obiskovalcem cedile sline.
_ZAVRČ / MARTINOVANJE JE ZDRUŽILO LJUDI_
Ki/ltvrniki vabifo metke
V soboto, 12, novembra, so ilani kulturno-umetniškega društva Maksa Furjana iz
Zavria pripravili v kinodvorani kulturno-zabavno prireditev - martinovanje. Pri
tem so jim pomagali KS Zavri in pokrovitelji s te in one strani meje.
Ker kultura in vse, kar
je lepega in dobrega,
nima mej, so ljudje iz
obeh dežel povezani, saj
imajo skupne želje in
cilje: ustvarjati in delati
nekaj dobrega, razvijati
ljubiteljske zvrsti, nego-
vati ljudske pesmi in
običaje...
Pri kulturnem progra-
mu so sodelovali mala
šola, OŠ Zavrč, ljudske
pevke iz Zavrča in Du-
brave, glasbeniki in zna-
na folklorna skupina iz
Lancove vasi. Goste je za-
bavala glasbena skupina
Biseri, ki je sodelovala
tudi pri drugem delu kul-
turnega programa - pri
samem krstu mošta po
starih ljudskih običajih.
Zabavo so popestrili tudi
z licitacijo marinove gosi
in žrebanjem vstopnic.
V našem času, ko smo
ljudje večkrat pod stre-
som kot pa sproščeni,
spontani, ko kar naprej
potiskamo samega sebe v
boj za vsakdanji kruh, je
prav gotovo zaželeno, da
najdemo čas tudi zase, da
storimo nekaj še za svojo
dušo. Zato člani KUD-a
Maksa Furjana vabijo k
sodeiovanju vse, ki še
znajo najti čas za majhne.
drobne, a dobre stvari, da
bi potešili svojo žejo in se
nahranili še od kulturnih
dobrin, ki si jih zasluži
prav vsak človek. Vzemi-
te si čas in se pridružite
majhni završki skupini
pri uresničevanju skup-
nih želja!
Člani KUD Maksa
Furjana Zavrč
_PTUJ / USPELA PRVA AVDICIJA ZA MANEKENKE IN MANEKENE_
DeUeta pogumneišci odf fantov
v romanskem palaciju ptujskega gradu je bila 11. novembra prva avdicija za
bodoče manekenke in manekene v Ptuju.
Organiziral jo je Zavod Radio-
Tednik v sodelovanju z Mod-
nooblikovalnim studiem Marja-
na Podlesnika iz Maribora, Po-
krajinskim muzejem Ptuj, buti-
kom Sonja in občinskim mini-
strom za turizem Petrom Vesen-
jakom. Pri izvedbi so pomagali
tudi Mercator Mip Ptuj, restavra-
cija Ribič, gostilna Svenšek iz
Sel, Trgovsko podjetje Lipa,
Petlja, d.o.o., Ptuj, Ptujske pekar-
ne in slaščičarne, cvetličarna
Roža, Vinarstvo Slovenske gori-
ce - Haloze in grajska kavarna.
Vsem se organizanizatorji in ude-
leženci avdicije najtopleje za-
hvaljujejo.
Na avdicijo se jeprijavilo več dek-
let kot fantov, 21 : 9. Na koncu je
pogum za nastop zbralo 19 deklet
in šest fantov. Komisija jekandida-
te ocenjevala na osnovi posebnih
formularjev, ki so vzeti iz svetov-
nih meril za tovrstna tekmovanja
oziroma izbiro. V finalni del avdi-
cijeso sepri dekletih uvrstile Mate-
ja Muzek, Jana Plaveč, Eva Ferčec,
Mirjana Rotvajn, Andreja Meško
in Janja Pučko. Pri vnovičnem
ocenjevanju je bila najboljeocenje-
na Mateja Muzek, ki je tudi prejela
nagrado butika Sonja v višini deset
tisoč tolarjev, druga je bila Jana
Plaveč, tretja pa Eva Ferčec. Vse fi-
nalistke je Marjan Podlesnik pova-
bil na mariborsko avdicijo, kjer so
se prav tako dobro odrezale. Pet od
šestih finalistk se je v torek že
pričelo usposabljati za menekenst-
vo.
Pri fantih jenagrado butika Sonja
osvojil Zoran Trop, za njim pa sta
se z enakim številom točk uvrstila
Primož Brodnjak in Dušan Sterle.
Organizatorji so nagradili tudi 15-
letno Tanjo Kopše iz Majšperka, ki
se je prva prijavila na avdicijo.
Da bi prva avdicija za bodoče ma-
nekenke in manekene v Ptuju mla-
dim ostala v prijetnem spominu, se
je udeležencem predstavila Vesna
Dolenc, ki je članica manekenske
skupine Marjana Podlesnika.
Oblekla je "ptujsko" obleko - krea-
cijo Barbare Plaveč, s katero je na
tekmovanju za kraljico sveta v
Moskvi osvojila naslov miss foto-
geničnosti.
Zmagovalec pri fantih 16-letni in
183 cm visoki dijak srednje lesar-
ske šole v Mariboru Zoran Trop iz
Ptuja je po končani izbiri povedal:
"Za avdicijo so me nagovorili dru-
gi. Lepo je bilo. Mogoče se bom
odločil tudi za mnekensko šolo."
Zmagovalko pri dekletih 19-let-
no in 170 cm visoko dijakinjo
srednje ekonomske šole Matejo
Muzek je za tekmovanje spodbudi-
la mama, 'pomagalo' pa je tudi, ker
so se prijavile sošolke. Zmage ni
pričakovala, ker je bolj mala, zato je
je toliko bolj vesela. Manekensko
šolo pa bo obiskovala.
S prvo avdicijo za bodoče mane-
kenke in manekene so postavljeni
temelji za ustanovitev ptujske me-
nekenske skupine. Izziv je, potreb-
no ga je le sprejeti in realizirati.
Modnokreatorsko skupino, ki se v
Ptuju že dlje časa oblikuje, naj bi
podprla manekenska skupina, ki
bo to modo kot sestavni del ptuj-
skosti tudi predstavljala.
•»MG
Avdicije so se udeležila dekleta od 13. do 22. leta
Šest finalistk
Pogum za avdicijo je zbralo le šest fantov, zatopa so bili toliko bolj izenačeni v
ocenah.	Foto: M. Ozmer
TRZEC / OBNOVA IN BLAGOSLOV KRIŽA

ob cesti, ki se med polji vije iz
Lancove vasi v Videm, že de-
setletja stoji samoten križ. Kot
simbol trpljenja in zahvalnos-
ti, pa žal tudi kot občasen ob-
jekt izživljanja objestnežev.
Ker ga je zob časa že precej
načel, je sedanji skrbnik Janez
Lesjak z družino poskrbel za
temeljito obnovo. Obnovljene-
ga so pred kratkim blagoslovi-
li duhovniki iz Vidma v prisot-
nosti številnih domačinov. Ob
tem je bila znova obujena tudi
njegova zgodovina.
Križ sta dala leta 1938 postaviti
Janez Šmigoc in žena Marija, roje-
na Širovnik, iz Tržca. Leto dni po
poroki je moral Janez 1914. leta v
prvo svetovno vojno in se iz nje
vrnil šele po štirih letih. V zahvalo
za srečno vrnitev sta z ženo ob 25-
letnici poroke dala postaviti križ.
Leta 1953 sta ga morala postaviti še
enkrat, saj so ga v noči pred cvetno
nedeljo podrli politično nestrpni
neznanci. Ob tem so ukradli tudi
Marijin kip, zato sta ga lastnika na-
domestila z novim. Z oporoko jebil
križ leta 1961 predan v oskrbo
hčerki Mariji, poročeni Lesjak, in
je v teh letih doživel tri obnove. Še
nekajkrat so ga obiskali objestneži,
ukradli z njega kipec Marije in brez
nje je križ še danes. Letos je skrb za
križ prevzela že tretja generacija -
Marijin sin Janez z družino.
•»JB
Skupina ljudi ob blagoslovu obnovljenega križa v Tržcu.
14 - ŠPORT
17. NOVEMBER 1994- TEDNIK
PRED KVALIFIKACIJSKIM SREČANJEM ZA EP'96
Smreienii v Mestni htši
Nogometaši slovenske nogo-
metne reprezentance, ki ie
včerai odigrala kvalifikaciisko
srecanie za EP '96 z ekipo Lit-
ve, so se pripravljali v ptujskih
Termah in na stadionu NK Dra-
ve. Zaradi poškodbe Darka Mi-
laniča in Donija Novaka je mo-
ral selektor slovenske repre-
zentance vpoklicati Andreja
Poljška in Vladimiria Kokola.
Reprezentanti so opravili tri tre-
ninge na stadionu Drave, v torek pa
so preizkusili se domači teren v
Ljudskem vrtu v Mariboru.
Vzdušje v reprezentanci je bilo do-
bro. Zanj je dodatno poskrbel še
nekdanji kapetan slovenske repre-
zentance Srečko Katanec. Selektor
dr. Zdenko Verdenik je dejal, da je
Litva sicer neugoden nasprotnik,
da pa bodo naši reprezentantje
igrali na zmago. Zelo pohvalno so
se izrazili o bivanju v Ptuju. Mora-
mo pa zapisati, da so bili na vsakem
koraku deležni velike pozornosti
in razumevanja.
•^D.K.
Slovenske reprezentante so v torek
sprejeli v Mestni hiši.
KEGLJANJE
Zi» ^bciiislce mmsJmm
Kegljaški klub Drava Ptuj bo od 28. novembra do 10. decembra izvedel občin
sko prvenstvo za posameznike in ekipe. V posamezni konkurenci bo tekmovan
je za člane, članice in mladince, ekipno pa se bodo pomerili v ženski in mošk
konkurenci.
ženske ekipe štejejo tri članice
in se bodo pomerile vdisciplini 80
lučajev mešano, najboljših osem
posameznic pa še nato v finalu,
kjer bodo opravile sto lučajev
mešano.
Moški bodo v ekipnem delu
opravili 100 lučajev mešano, v po-
sameznem finalu se bo na to pome-
rilo 12 najboljših iz ekipnega dela
in bodo opravili dodatnih sto
lučajev, v tako imenovanem "super
finalu" pa bo osem najboljših v dis-
ciplini 2 x 100 lučajev "izbralo"
občinskega prvaka.
Mladinci bodo nastopili samo
posamezno v disciplini 1 krat 100
lučajev mešano.
Rok za prijavo ekip in posamez-
nikov je 23. november na kegljišču
Drave Ptuj, nato pa bo organi-
zacjski odbor pripravil razpored
nastopov in zagotovil tudi potreb-
ne sodnike.
Naslove občinskih prvakov bra-
nijo: pri mladincih Matej Gojko-
vič, pri članih Alojz Seruga, pri čla-
nicah Andreja Razlag, pri moških
ekipah Silkem-Talum Kidričevo,
pri ženskih ekipah Papirnica ALF
Ptuj.
Najboljši posamezniki in ekipe
prejmejo pokale.
Silva Razlag
Tehnični vodja KK Drava Ptuj Alojz Šeruga (desno), občinski prvak med pasamez-
nikiza leto 1990, predsednik kluba Boris PremrzI (levo), v sredini ministrica za
ŠDort Kristina Šamoerl-Pura.
TEDNIK -17. NOVEMBER 1994
ŠPORT -15
JUDO
Uspeh Damijana Petka
v soboto, 5. novembra, je no Dunaju potekal tradicionalni
večer predstavitve vrhunskega juda. Udeležilo se ga je pet
izbranih tekmovalcev v kategoriji do 95 kg, ki so se pome-
rili vsak z vsakim.
Iz Madžarske je prišel Antal
Kovacs, prvak Madžarske, zma-
govalec olimpiade 1992, svetovni
prvak izleta I993innosilecvečjih
medalj iz svetovnih pokalov, iz
Poljske Pavel Naskula, prvak
Poljske, evropski prvak iz leta
1994 in osvajalec več medalj s
svetovnih pokalov, iz Slovaške
Semir Pekič, prvak Slovaške, zra-
ven medalje na evropskem
prvenstvu pa nosilec več medalj
na svetovnih pokalih, iz Avstrije
pa prvi tekmovalec domačinov v
kategoriji do 95 kg mag. Berhard
Lehofer.
Damijan, članski prvak Sloveni-
je, ki v jesenskem delu tekmovanj
(liga, posamična tekmovanja) še ni
nastopil, je barve Slovenije
zast6opal zelo uspešno. Po treh mi-
nutah borbe je z rezultatom 10:0
premagal prvaka Slovaške Pekiča.
Proti več kot dva metra visokemu
olimpijskemu in svetovnemu prva-
ku Antolu se je enakovredno boril
le minuto, nakar je izgubil z rezul-
tatom 10:0. Premoč je moral priz-
nati tudi fizično močnejšemu in
tehnično izredno treniranemu ev-
ropskemu prvaku Pavli Naskuli. S
prvakom Avstrije mag. Bernhar-
dom je bila borba povsem enako-
vredna in zmagovalca so po ize-
načenem rezultatu določili sodni-
ki.
Damijan je na koncu zasedel
odlično tretje mesto za olimpij-
skim prvakom Antolom in evrop-
skim prvakom Nastulom, ki je bil
drugi.
Vse borbe so bile izredno kvali-
tetne. Za Damijana, ki je bil med
vsemi tekmovalci najmlajši, je iz-
redno priznanje, da jebil povabljen
na tak turnir. Zmaga in izenačen
rezultat pa sta upravičila njegov
nastop in dokazala, da se s pravil-
nim delom in treningi lahko kot
tekmovalec približa samemu ev-
ropskemu vrhu.
Čeprav so na turnirju bile podel-
jene lepe denarne nagrade, pa je
bila za Damijana največja nagrada,
da mu je ob uspešnem zastopanju
Slovenije čestital predstavnik kon-
zularnega predstavništva Sloveni-
je na Dunaju, ki je dobilo uradno
povabilo na turnir.
F. Nasko
Judoist Damijan Petek je bil uspešen
na Dunaju.
DRAVA-ŠEŠIR 6:35
(2:14)
PTUJ - Športna dvorana
Center, gledalcev 200, sodni-
ka Kalin in Korič iz Ljubljane.
Drava: Štumberger, Zajšek,
Kotar, Mlakar, Margušič 3, Ribič
2, Kac, Kolednik, Planine, Žiiran
l,Kozelin Belič.
Že poraz v Skof)i Loki proti
drugoligašu Šeširju z osmimi
zadetki razlike v osmini pokala
rokometne zveze Slovenije je
dal slutiti spore pri Dravi, v
povratnem srečanju v Ptuju pa
je prišlo do kulminacije: na
igrišču je proti Šeširju nastopila
mlada ekipa RK Drava, prvo
moštvo pa je sedelo na tribuni.
(Mladi ptujski igralci so isti dan
igrali v dopoldanskem času že
na občinskem srednješolskem
rokometnem prvenstvu.) Mladi
so od sebe dali maksimum, gos-
tom pa je bilo srečanje le zelo
slab trening. Zasluženo so se
uvrstili v nadaljnje tekmovanje
za pokal RZ Slovenije.
Seveda se lahko vprašamo, za-
kaj igralci prvega moštva niso
nastopili. Ali ni bilo priložnosti
za razrešitev sporov v klubu
prej? Največjo škodo pa je vse-
kakor utrpel rokomet. Ljubitel-
ji ptujskega rokometa so
ogročeni zapuščali športno dvo-
rano. Imajo prav - bili so ope-
harjeni. In zamisliti bi se bilo
potrebno nad tem, kaj bodo v
glavnem mestu Slovenije pove-
dali mednarodna sodnika Ka-
lin in Korič ter še kdo. Voz. ki
drvi navzdol, je zelo težko usta-
viti.
AFP DOBOVA - DRAVA
28:23(14:9)
športna dvorana v OŠ Do-
bova, gledalcev okoli 600, sod-
nika Humar iz Kranja in Ra-
kovec z Golnika.
Drava: Krauthaker, Novak 1,
Pisar, Privšek 5, Terbuc 1, Hrnja-
dovič 5, Belšak 1,A. Potočnjak 2,
N. Potočnjak 1, Vugrinec 1 in
Mlakar.
Po rokometni farsi na pokalni
tekmi s Šeširjem iz Škofje Loke
je Drava nastopila v tekmi za
točke v Dobovi v kompletni
postavi. Ptujčani so pričeli sla-
bo ter dovolili domačinom, da
so jim v 12. minuti pobegnili za
štiri zadetke. Ob koncu prvega
polčasa so domačini imeli solid-
no prednost pet zadetkov. Tudi
v drugem polčasu igra ptujskih
rokometašev ni bila "prava".
Vse preveč je bilo napak v
obrambi in napadu. Domačini
so deset minut pred koncem
srečanja vodili že s sedmimi za-
detki razlike. No, v nadaljevan-
ju pa so se ptujski rokometaši le
zbrali in nekolikoomilili poraz.
Kljub temu da so igralci Dra-
ve obljubili dobro igro, te ni
bilo, neborbenosti pa jim nihče
ne more očitati. Trenutno so
ptujski rokometaši na pred-
zadnjem mestu prvenstvene
razpredelnice s petimi osvoje-
nimi točkami. V soboto, 19. no-
vembra, pa v svoji športni dvo-
rani pričakujejo ekipo Slovana
iz Ljubljane, ki prav tako kot
Ptujčani v letošnjem prvenstvu
ne igra najbolje. Zadnji čas je za
nabiranje točk, saj postaja zelo
vroče.
Danilo Klanjšek
TOČKA V DRUGI LIGI
v vzhodni skupini druge
moške rokometne lige je Velika
Nedelja v svoji dvorani igrala
18:18 s Krogom, Ormož je s
23:26 izgubil v Radečah.
l.k.
Nogometne vesti
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati: Beltrans - Nafta 0:0,
RCS Gramatex - Štajerska pivovar-
na 3:1, Zagorje - Drava 1:0, Filc
Mengeš - Klan 4:2, Dravinja - Rudar
2:0, Radeče Papir - Steklar 2:2, Era
Šmartno - Slovan 4:1, Solinar Piran
- Napredek Domžale 4:0.
1.ZAGORJ	E........................... 14 9 4 1 27:4 22
2.ERAŠMARTN0	.................. 14 9 4 1 31:14 22
3.RUDA	R.............................. 14 8 3 3 18:12 19
4.NAFT	A............................... 14 5 8 1 20:14 18
5.	SOLINAR PIRAN................ 14 8 1 5 34:18 17
6.DRAV0NJ	A........................ 14 5 5 4 21:14 15
7.RADEČEPAPI	R.................. 14 6 3 5 22:17 15
8.FILCMENGE	Š.................... 14 4 7 3 10:11 15
9.RCSGRAMATE	X................. 14 5 4 5 21:20 14
lO.SLOVAN........................... 14 4 5 5 20:28 13
11.	NAPREDEK DOMŽALE..... 14 4 3 7 17:24 11
12.BELTRAN	S....................... 14 4 3 7 14:19 11
13.	DRAVA (-1).................... 14 4 3 7 17:29 10
14.5TAJERSKAPIVOVARNA.14 3 3 8 23:30 9
15.STEKUR......................... 14 1 6 7 13:25 8
16.EUN............................... 14 0 4 10 7:35 4
Pari zadnjega jesenskega kola:
Štajerska pivovarna - Beltrans, Ru-
dar - RCS Gramatex, Napredek
Domžale - Dravinja, Steklar - Soli-
nar Piran, Slovan - Radeče Papir,
Elan - Era Šmartno, Drava - Mengeš
in Nafta-Zagorje.
ZAGORJE - DRAVA 1:0 (0:0)
HRASTNIK - igrišče NK Hrast-
nika, gledalcev okoli 500, sodnik
Turščak iz Kopra.
Drava: Klinger, R. Krajnc, Ceh,
Janžekovič, Ramsek, Gajser, Hotko,
T. Emeršič, Žolek (M. Krajnc), M.
Emeršič, Vesenjak.
Na gostovanju pri vodeči ekipi v
drugoligaški konkurenci so nogo-
metaši ptujske Drave zaigrali zelo
dobro. Bili so enakovreden tekmec,
imeli pa so tudi nekaj lepih pri-
ložnosti. Domačine so presenetil z
zelo dobro organizirano igro tako v
obrambi kot v sredini terena. Tako
de le-ti niso mogli razviti svoje zna-
ne igre. Samo štiri minute je delilo
nogometaše Drave od točke. Žal pa
so domačini uspeli doseči zmagoviti
zadetek v 86. minuti igre po napadal-
cu Žlaku.
Če bodo Ptujčani v zadnjem jesen-
skem kolu igrali tako, kot so tokrat v
Hrastniku proti ekipi Zagorja, se ni
potrebno bati za točke proti sicer
neugodni ekipi FILC Mengeš. Z no-
vim parom točk iz tega srečanja bi
obdržali priključek z ekipami tiste-
ga dela prvenstvene razpredelnice,
ki se borijo za osem mest, kar pome-
ni obstanek v drugoligaški konku-
renci.
Danilo Klajnšek
3. SLOVENSKA LIGA-VZHOD
Rezultati 13., zadnjega jesensega
kola: Caissa Aluminij - Impol 4:1,
MMV Starše - Pobrežje 2:0, Svobo-
da - KOB Ford 3:2, Kovinar - Ren-
kovci 1:2, Dravograd - Slovenj Gra-
dec 1:1, BEBB Bakovci - Pohorje
0:0.
1.	CAISSA ALUMINIJ............. 12 9 1 2 30:18 19
2.BEBBBAK0VC	I.................. 10 6 4 2 32:11 16
3.ŠENTJU	R........................... 12 7 4 3 33:14 16
4.DRAV0GRA	D..................... 12 7 2 3 21:21 16
5.K0BF0R	D......................... 12 7 1 4 34:19 15
6.P0H0RJ	E.......................... 12 4 6 2 19:16 14
7.IMP0L............................... 12 5 3 4 21:19 13
8.K0VINAR	-2..................... 12 5 3 4 17:13 11
9.RENK0VC	I......................... 12 4 2 6 14:15 10
10.MMVSTARŠ	E................... 12 4 2 6 11:13 10
11.SVOBODA........................ 12 2 2 8 15:32 6
12.	SLOVENJ GRADEC........... 12 1 3 8 10:26 5
13.	POBREŽJE.......................12 1 1 10 11:46 3
CAiSSA ALUM!H!J-!MPCL 4:!
(2:1)
KIDRIČEVO - stadion Caisse
Aluminija, gledalcev okoli 200,
sodnik Jagarinec iz Maribora.
C^/55.4 ALUMINIJ: Budimir,
Prelčec, Žitnik, Grbavac, Emeršič,
Kaiičevič, Šmigoc, Fridl, Hojnik, Pav-
lič in Kmetec.
Strelci: 1:0 Emeršič v 8. minuti, 1:1
Duran iz 11- metrovkev20. minuti, 2:1
Fridlv26. minuti,3:1 Fridlv88. minu-
ti in 4:1 Hojnik v 90. minuti.
Z zmago nad Impolom iz Sloven-
ske Bistrice so nogometaši Caisse
Aluminija postali jesenski prvaki v
3. SNL- vzhod. Toda tokratna pot
do zmage je bila težavna. Prvo resno
priložnost so imeli gostje v 5. minu-
ti, ko je Pipenbaher z razdalje okoli
sedem metrov streljal mimo vrat
domačinov. V 8. minuti je po
prekršku v bližini kazenskega pros-
tora gostov bil storjen prekršek. Iz
prostega strela je Emeršič povedel
domače v vodstvo. Gostje so ize-
načili iz 11-raetrovke, ko je poprej
domači igralec igral z roko. V 26. mi-
nuti se je za strel proti vratom odločil
domači igralec Fridl in dosegel zelo
lep zadetek, s tem pa tudi vodstvo za
domače. Do konca prvega polčasa so
imeli domači še nekaj lepih pri-
ložnosti, pa žal niso končale v mreži
Slovenjebistričanov.
Nekaj minut v drugem polčasu je
pripadlo domačim nogometašem,
nato pa so pobudo prevzeli gostje. Ti
so imeli nekaj zelo lepih priložnosti.
Domači vratar Budimir je bil vedno
na pravem mestu. V zadnjih trenut-
kih srečanja pa sta Fridl in Hojnik
dokončno zapečatila usodo gostov.
Danilo Klanjšek
1. MEDOBČINSKA LIGA MNZ PTUJ
1.ŽOGASTOJNC	I...................11 7 3 1 23:14 17
2.GEREČJAVA	S.....................11 5 5 1 21:10 15
3.VIDE	M................................11 7 O 4 24:14 14
4.SREDIŠ(;E...........................11 5 3 3 41:16 13
5.B0	f....................................11 4 5 2 19:14 13
6.HAJDIN	A............................11 6 O 5 29:23 12
7.D0RNAV	A..........................11 4 4 3 19:16 12
8.PRAGERSK	0......................11 3 5 3 26:28 11
9.R0G0ZNIC	A.......................11 1 5 5 11:18 7
10.MTFMARKOVO	-1...........11 3 1 7 16:28 6
11.	BUKOVCI.............:............11 2 3 7 9:32 6
12.	SLOVENJA VAS.................11 1 3 7 13:38 5
Najboljši strelci jesenskega
dela: 10 - Roman Kaisersberger
(Gerečja vas), 7 - Igor Roškar(Hajdi-
na), Zlatko Fafulič (Središče), Bran-
ko Jambriško (Središče), Maksira
Mohorko (Videm), Ivan Pihler
(ŽogaStojnci).
2. MEDOBČINSKA LIGA MNZ PTUJ
1.GORIŠNIC	A........................9 7 1 1 27:14 15
2.APAČ	E.................................9 7 O 2 20:13 14
3.P0DVINCI	-1.....................9 5 1 3 28:18 10
4.MUDINE	C..........................9 5 O 4 17;20 10
5.GRAJENA	-1......................9 5 O 4 26:17 9
6.TRŽE	C.................................9 3 3 3 19:18 9
8.PAG0LESK0VEC	-1 .........9 2 2 5 22:22 5
9.	SKORBA.............................9 1 2 6 13:26 4
lO.SP.POLSKAVA.................9 1 2 6 9:39 4
MUDINSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 13. kola: Impol -
Bukovci 5:0, Pragersko-Polskava -
Meggi Tours Fly Markovci 7:0, Vi-
dem - Žoga Stojnci 3:0, Drava - Slo-
venja vas 1:0, Hajdina - Boč 3:2,
Gerečja vas - Rogoznica 0:4.
I.VIDE	M.................................12 10 2 O 54:6 22
2.IMP0L -1 ..........................12 9 1 2 32:12 18
3.HAJ0IN	A............................12 8 1 3 44:15 17
4.D0RNAV	A..........................12 7 3 2 29:11 17
5.PRAG.-P0LS	K....................12 5 3 4 33:15 13
6.Ž0GAST0JNC	I...................12 6 1 5 31:27 13
7.R0G0ZNIC	A.......................12 5 2 5 32:21 12
8.G0RIŠNICA	-2...................12 6 1 5 34:23 11
9.	BUKOVCI............................12 4 3 5 24:25 11
10.	BOČ..................................12 3 2 7 26:34 8
II.SLOVENJA	VAS.................12 2 1 9 10:42 5
12.	MTF MARKOVCI -1 ..........12 2 2 8 10:51 5
13.	GEREČJA VAS...................12''0 O 12 5:82 O
KADETSKA LIGA MNZ PTUJ
1.PRAGERSK	O......................4 4 O O 14:1 8
2.	SREDIŠČE...........................4	2	O	1	13:5	6
3.	CAISSA ALUMINIJ..............4	2	O	2	7:4	6
4.SL0VENJAVAS..................4 1	O	3	2:14	2
5.IMP0L................................4 O	O	4	2:14	O
STAREJŠI DEČKi-VIKuD
1.DRAV	A...............................7 6 O 1 40:3 12
2.	ROGOZNICA.......................7	6	O	1	31:6	12
3.SREDIŠČE...........................7	4	1	2	10:18 9
4.	MTF MARKOVCI..................7	3	2	2	22:10 8
5.	BUKOVCI............................7	3	1	3	13.8	7
6.Ž0GAST0JNC	I...................7 3 O 4 12.13 6
7.D0RNAV	A..........................7 1 O 6 5:37 2
STAREJŠI DEČKI-ZAHOD
1. CAISSA ALUMINIJ..............7	7	O	O	35:2	14
2.1MP0L................................7	5	O	2	18:6	10
3.VIDE	M................................7	5	O	2	20:16	10
4.SP,P0LSKAVA....................7	3	O	4	14:17	7
5.	HAJDINA............................7 2 1 4 10:13 5
6.PRAGERSK0	......................7 2 1 4 10:27 5
7.GEREČJAVA	S.....................7 2 O 5 13:10 4
8 BOČ....................................7 1 O 6 6:26 2
Branko LEŠNIK
_PREDSTAVUAMO VAM... / URŠA BERLIC__
Cilj je državno
prvenstvo
14-letna Uršo Berlič, odlična učenka 8. razreda OŠ Ljudski
vrt, je začelo jahati pred štirimi leti. Za konjeniški šport jo
je navdušil oče Marjan, ki je tudi trener oziroma tehnični
vodjo Konjeniškega kluba Turnišče - Ptuj, katerega članico
je Urško leto in pol.
V začetku j i je bilo jahanje le kot
nadomestilo za plavanje, s kate-
rim se je kot mlada talentka in-
tenzivno ukvarjala, ko so še živeli
v Celju. Danes ji konjeništvo po-
meni zelo veliko: posveča mu
vsako popoldne, ker ima pred se-
boj jasen cilj. Med drugim se želi
uvrstiti tudi na državno prvenst-
vo.
Urša pravi, da jebil začetek težek,
tako kot je v vsakem športu. Naj-
težje je bilo, ko je pričela kasati. Ko
pa se ujameš, je vse lažje. Jaha na
konju Picador, starem petnajst let.
Starejši konj in mlada jahalka - pri
tem ne gre za naključje: starejši
konj je kupljen namenoma, da ga
mladi jahalec lahko obvlada. Junija
si je pridobila licenco za tekmovan-
je. Poleti je trdo delala, veliko tre-
nirala, starši so ji omogočili trite-
denski trening s konjem v Pristran-
ku. Priprave na jesensko tekmoval-
no sezono so se obrestovale. Dose-
gla je nekaj spodbudnih rezultatov,
ki so jo šebolj utrdili v želji in priza-
devanjih, da se uvrsti še više. En-
krat je bila prva pri preskakovanju
ovir na 80 cm, druga pa na metrskih
ovirah. Na nedavni prvi konjeniški
tekmi po tridesetih letih na Tur-
nišču je bila druga na metru, tretja
pa na 80 cm.
Sedaj še tekmuje v mladinski
konkurenci. Čez zimo jo čaka veli-
ko treningov, da bo lahko spomladi
uspešno startala v novi sezoni. Pri-
hodnje leto bo po tekmovalnem
delu že zelo resno. Bolj ko se bo
Urša vzpenjala, večje bodo tudi
zahteve glede treningov in trener-
jev. Mlada ptujska jahalka se
uspešno razvija tudi zaradi pomoči
staršev. Počasi pa se bo tudi konje-
niški klub Turnišče - Ptuj moral
tako razviti, da bo lahko v celoti iz-
polnjeval potrebe svojih tekmoval-
cev.
Urši Berlič želimo v njeni konje-
niški karieri še veliko uspehov z
željo, da bi se ji pridružilo še več
mladih.
•❖MG
Urša Berlič je na Turnišču prvič tek-
movala z mladim konjem, ki je prav
tako doživel ognjeni krst.
Foto: Kosi
ODBOJKA
KAJUH ŠOŠTANJ -
MARSEL3:0
V sedmem II. lige so igralke
Marsela gostovale pri tret-
jeuvrščeni ekipi Kajuh Šoštanj
ter srečanje gladko izbubile 3:0.
Danes (v četrtek) bo v športni
dvorani Mladika zanimiva pokal-
na tekma. Ob 19. uri sebosta srečali
domača ekipa in Mislinja, ki tek-,
muje v I. B državni odbojkarski
ligi. V soboto pa bodo igralke Mar-
sela igrale prvenstveno srečanje
doma s trenutno petouvrščeno eki-
po Rogoze.
PTUJ-VUZENICA 0:3
člani so se v športni dvorani
Center pomerili s trtjeuvrščeno
ekipo Vuzenice.
Igralci Vuzenice so zlahka upra-
vičili vlogo favorita in pri tem jim
ni bilo potrebno pokazati vsega.
Srečanje je trajalo le 50 minut in v
tem času so domačini osvojili le 12
točk.
V naslednjem kolu bodo igralci
Ptuja gostovali Topolšici.
•»I.Z.
NAMIZNI TENIS
Ekipa NTK Petovio (od leve): trener Marinkovič, G. Zaiošnik, Ni. Šolar, G.
Kocuvan in M. Zaiošnik.
2. slovenska liga
Igralci NTK Petovio Ptuj so
odigrali dve srečanji v 2. SNT ligi.
Zaradi zasedenosti dvorane v
Ptuju (razstava malih živali) so
bili domačini v Velenju proti eki-
pi Istrabenza iz Kopra.
To srečanje so izgubili po veliki
borbi. Posamezni rezultati: Kocu-
van - Čalija 2:1, G. Zafošnik - Cek
2:1, Šolar- Prime 1:2, Kocuvan/Šo-
lar - Cek/Princ 1:2. Kocuvan - Cek
0:2, Šolar- Čalija 2:0, G. Zafošnik-
Prime 0:2. Skupni izid srečanja:
Petovio - Istrabenz 2:5.
V popoldanskem srečanju so
ptujski namiznoteniški igralci do-
segli prvo zmago v drugoligaški
konkurenci. Z izidom 5:2 so pre-
magali ekipo NTK Kemičar iz
Hrastnika. Posamezni izidi: Kocu-
van - Teršek 2:0, G. Zafošnik -
Medved 0:2, Šolar - Brenčak 2:0,
Kocuvan/Solar : Teršek/Medved
2:0, Kocuvan - Medved 1:2, Šolar -
Teršek 2:1 in M. Zafošnik -
Brenčak 2:0.
Danilo Klanjšek
16-NASVETI
17. NOVEMBER 1994 TEDNIK
_»» MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV - IV._
Sotffici cililtisf,
mm ^ V/ mi	■ • M *
sodntai m sodnik/
2) V civilnih zadevah za sojenje
oziroma odločanje na prvi stopnji:
a)	v premoženjskih in drugih ci-
vilnopravnih sporih,za katereniso
pristojna okrajna sodišča,
b)	v sporih iz družinskih razme-
rij razen o sporih o preživljanju,
c)	v gospodarskih sporih,
č) o priznanju tujih sodnih
odločb,
d)	v zadevah prisilne poravnave
in stečaja ter likvidacije, kadar je v
pristojnosti sodišča, ter v sporih v
zvezi z njimi,
e)	v sporih o pravicah intelektu-
alne lastnine,
f)	za vodenje sodnega registra,
g)	za sojenjeoziromaodločanjeo
drugih zadevah, če tako določa
kakšen zakon,
h)	za opravljanje zadev pravne
pomoči v zadevah iz točke 1 in 2 in
za opravljanje mednarodne pravne
pomoči.
#	Dodatna pristojnost
okrožnega sodišča Koper
Glede na prvi odstavek 103.
člena in zadnji odstavek 155. člena
ZS jeOkrožno sodišče Koper poleg
naštetih zadev, za katere so pristoj-
ne okrožna sodišča, pristojno še za
sojenje oziroma odločanje na prvi
stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo
na ladje in plovbo po morju, ter v
sporih, v katerih se uporablja po-
morsko pravo, v sporih glede izko-
riščanja morja in morskega dna ter
za vodenje registra ladij.
#	Izključna pristojnost
okrožnega sodišča v Ljubljani
Poleg zadev, za katere so pristoj-
na vsa okrožna sodišča, je okrožno
sodišče v Ljubljani glede na drugi
odstavek 103. člena ZS še izključno
pristojno za odločanje v sporih o
pravicah intelektualne lastnine ra-
zen za spore med delodajalci in de-
lavci vzveziz izumi,oblikami teles,
slikami, risbami in tehničnimi iz-
boljšavami, ki spadajo v pristojnost
delovnih sodišč, o katerih bom pi-
sal pozneje.
IIL Višja sodišča so pristojna:
a)	za sojenje oziroma odločanje
na drugi stopnji o pritožbah zoper
odločbe okrajnih in okrožnih
sodišč s svojega območja,
b)	za odločanje v sporih med
okrajnimi oziroma okrožnimi
sodišči s svojega območja in za
odločanjeo prenosu pristojnosti na
drugo okrajno oziroma okrožno
sodišče s svojega območja,
c)	za opravljanje drugih zadev, ki
jih določa zakon.
IV. Vrhovno sodišče je pristoj-
no:
a)	za sojenje oziroma odločanje
na prvi stopnji v upravnih in
računsko-upravnih sporih razen v
zadevah, za katere zakon določa
pristojnost drugega sodišča prve
stopnje,
b)	za sojenje na drugi stopnji v
pritožbah zoper odločbe sodišča
prve stopnje v zadevah iz točke a)
ter o pritožbah zoper odločbe
sodišč prve stopnje, za katere tako
določa zakon,
c)	za sojenje na tretji stopnji o
rednih pravnih.sredstvih zoper
odločbe sodišč druge stpnje,
č) za odločanje o izrednih prav-
nih sredstvih zoper odločbe sodišč
razen v primerih, ko jeza odločanje
o izrednem pravnem sredstvu pris-
tojno drugo sodišče,
d)	za odločanje v sporih o pristoj-
nosti med nižjimi sodišči razen v
primerih, ko zakon določa, da je za
odločanje o takšnem sporu pristoj-
no drugo sodišče,
e)	za odločanjeo prenosu pristoj-
nosti v primerih, ki jih določa za-
kon,
1) za opravljanje drugih zadev, ki
jih določa zakon.
#	Prejšnji predpisi
Po bivšem Zakonu o rednih
sodiščih iz leta 1977, ki jebil pozne-
je večkrat dopolnjen oz. spremen-
jen, smo imeli: temeljna sodišča, ki
so poslovala po svojih enotah, višje
sodišče in vrhovno sodišče. Bivša
višja in bivše vrhovno sodišče so
imela enake oz. podobne pristoj-
nosti, kot jih imajo sedanja višja
sodišča in sedanje vrhovno sodišče.
Pristojnost, ki so jo imela prejšnja
temeljna sodišča oz. njihove enote,
pa imajo v glavnem sedaj okrajna in
okrožna sodišča. Opozorim naj, da
so enote na sedežu temeljnih sodišč
imele nekaj več pristojnosti kot
enote izven sedeža. O tem bom še
pisal pozneje.
#	Zakaj sprememba naziv
sodišč?
Nepoznam razlogov, ki so vodili
zakonodajalca, da je prvostopna
sodišča imenoval okrajno in
okrožno sodišče. Taka naziva bi
bila sprejemljiva v času, ko je
država bila teritorialno razdeljena
naokrajein okrožja, nepadanes,ko
teh pojmov ne pozna niti ustava
niti drugi zadevni zakoni.
#	Organizacijska mreža okraj-
nih, okrožnih in višjih sodišč
V 114. členu ZS je naštetih 44
okrajnih sodišč. Vsako obsega
območje sodnega okraja (to je
območje občine), "določenega z za-
konom o postopku za ustanovitev,
združitev oziroma spremembo
območja občine ter o območjih
občin (Ur. list SRS št. 28/80, 9/82,
27/84,38/89 in Ur. list RS št. 39/90).
Med naštetimi je tudi okrajno
sodišče na Ptuju s sedežem na Ptu-
ju in obsega območje sodnega okra-
ja Ptuj.
V	115. členu ZS je naštetih 11
okrožnih sodišč, ki vsako obsega
območje sodnega okrožja, to je
območje, ki je bilo do uveljavitve
sedanjega zakona o sodiščih
določeno kot območje temeljnega
sodišča po 26. členu bivšega zakona
o rednih sodiščih, kolikor sedanji
zakon o sodiščih ne določa dru-
gače. Med naštetimi okrožnimi
sodišči je tudi okrožno sodišče na
Ptuju s sedežem na Ptuju in obsega
območje sodnega okrožja Ptuj, to
pa po določbi iz 3. odstavka 111.
člena sedanjega ZS obsega
območja občin Ptuj in Ormož.
V	116. členu ZS so našteti 4 višja
sodišča z določitvijo območja.
Višje sodišče Maribor s sedežem v
Mariboru obsega sodna okrožja
Maribor, Murska Sobota, Ptuj in
Slovenj Gradec.
# Kritika glede sedeža
okrožnega sodišča v Ptuju
^ V Večeru 14. VI. 1994 je Mirko
Žlender v članku pod naslovom V
razmislek politikom zapisal svojesta-
lišče glede centralističnega razvoja
Slovenije in med drugim zapisal,
da provencializma ne bomo odpra-
vili z nesmotrnimi, dragimi in ne-
potrebnimi službami, kar je pod-
krepil s sedanjo organizacijsko
mrežo sodišč, ki je po njegovem
mnenju nepravilna. Med drugim
ga moti ustanovitev okrožnih
sodišč v Ptuju, Slovenj Gradcu in
Krškem ter piše: "/U/stanovili smo
okrožna sodišča, ki kot pritožbena
sodišča pokrivajo reci in piši dve
okrajni sodišči, ki so oddaljena od
že ustanovljenih okrožnih sodišč
na Slovenskem borih 20 kilome-
trov."
Na omenjeni članek g. Žlendra
se je odzval predsednik SO Ptuj g.
Vojteh Rajher s člankom v Večeru
dne20.VI. 1994,vkaterem dokazu-
je, da so posledice dosedanje ozke
navezanosti Ptuja na gospodarski
in politični prostor Maribora neu-
godne. Glede bodočega sedeža
okrožnega sodišča tudi v Ptuju pa je
g. Rajher zapisal le: "Zvenelo pa ne
bo neprijetno, ker vabim gospoda
odvetnika, da si iz spoštovanja do
poklica in akademskega naslova še
enkrat prebere zakon o sodiščih."
Škoda, da g. Rajher ni natančneje
povedal, zakaj naj si g. Žlender še
enkrat prebere citirani zakon.
Morda pa bi bilo prav, če bi zapisal,
da je zakonodajalec sedaj ustanovil
okrožno sodišče, ki nikakor nima
iste pristojnosti, kot jo jeimelo svoj
čas okrožno sodišče. Sedanje
okrožno sodišče je prav tako prvos-
topenjsko sodišče s svojo pristoj-
nostjo, kakor je prvostopenjsko
sodišče okrajno sodišče s svojo
pristojnostjo. Obe omenjeni
sodišči pa bosta v glavnem imeli
vsakanekaj odpristojnosti,ki jih je
po dosedanjem zakonu imelo te-
meljno sodišče. V tem priemru g.
Žlendar, ko šteje sedanje okrožno
sodišče za pritožbeno sodišče,
nima prav.
-Nadaljevanje prihodnjič-
KRVODAJALCI
28. OKTOBER - Viktor Reber-
nak, Maistrova 31, Ptuj.
3. NOVEMBER - Marjan
Potrč, Trnovska vas 43/e; Srečko
Roškar, Biš 53, Trnovska vas;
Marija Čeh, Bišečki Vrh 2,
Trnovska vas; Marija Voda,
Dolič 10, Destrnik; Ivan Rajšp,
Trnovska vas 62; Jože Majerič,
Sovjak 4, Trnovska vas; Lidija
Kokol, B. Kraigherja 5, Ki-
dričevo; Janez Cizerl, Janežovski
Vrh 40/a, Destrnik; Kristina
Čuček, Biš 11, Trnovska vas; Ja-
nez Furst, Levanjci 16, Destrnik;
Franc Hrga, Juršinci 75; Branko
Okreša, Polenci 16, Polenšak;
Erna Murko, Vintarovci 23,
Destrnik; Alojz Fladung, Destr-
nik 56; Janez Korent, Crmlja 20;
Franc Lenart, Jiršovci 51, Destr-
nik; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh
1, Destrnik; Franc Kukovec, Pla-
car 7/a; Vinko Murko, Svetinci 4,
Destrnik; Janez Rojko, Jiršovci
52, Destrnik; Roman Korent,
Crmlja 12; Terezija Potočnik,
Jiršovci 47, Destrnik; Ivan
Zemljarič,Dornava 141; Kristina
Požegar, Dolič 38, Destrnik;
Vlasta Krajnc, Potrčeva 48, Ptuj;
Milan Toplak, Gorišnica 8/a;
Alojz Fladung, Destrnik 56;
Snežana Mešanovič, Destrnik 56;
Anton Pauko, Vintarovci 12/a,
Destrnik; Irena Korent, Crmlja
20; Štefan Lenart, Destrnik 31;
Aleš Zidarič, Greenwiška 10, Ma-
ribor; Jožica Kukovec, Placar 7/a,
Destrnik; Franček Lenart,
Jiršovci 51, Destrnik; Marjan
Valher, Betnavska 16, Maribor;
Štefan Lovrenčič, Sovjak 10,
Trnovska vas; Edvard Lubec, Biš
43, Trnovska vas; Drago Dobnik,
Kungota 38, Kidričevo; Andreja
Hojski, Zg. Duplek 49, Sp. Du-
plek; Jože Cvetko, Ljubljanska
94, Maribor; Robert Ornik, Pir-
natova 25, Radvanje; Albin Kai-
ser, Betnavska 16, Maribor;
Srečko Pukšič, Destrnik 2; Jasna
Dobnik, Regentova 4, Maribor;
Vladimir Peklar, Zg. Duplek 29;
Robert Širec, Reševa 27, Ptuj; Ja-
nez Tašner, Bišečki Vrh 39; Vili-
jem Obran, Sarajevska 5, Mari-
bor.
Kuharski nasveti
Danes bomo pripravili pečeno gos in dušeno rdečo zeiie
PEČENA GOS
Potrebujemo:
-1 gos (teža 5 kg)
-	sol, majeron
-	8 dag olja
-	vodo ali juho
-	3 velika jabolka (ne
olupimo)
-10 dag suhih sliv
Gos očistimo in jo 1 do
2 uri, preden jo mislimo
peči, znotraj in zunaj na-
tremo s soljo in majaro-
nom. Nadrgnjenodamo
v pekač, tako da leži na
boku, prelijemoz vročim
oljem ter prilijemo malo
vroče vode ali juhe.
Odprtino nadevamo z
očiščenimi in na večje
krhlje narezanimi jabol-
kami in suhimi slivami.
Med pečenjem gos poli-
vamo (vsakih 10-15) in
obrnemo na drugi bok.
Na koncu jo denemo na
hrbet, da se lepo zapeče
še prsni del. Ko je
pečena, pustimo pokrito
10-15 min. Komaj ta-
krat jo razkosamo.
DUŠENO ZEUE
Potrebujemo:
-	40 dag rdečega zelja
-limonin sok ali kis
-	4 dag maščobe
-1 dag sladkorja
-	4 dag čebule
-10 dag jabolk
-	sol, rdečo vino po po-
trebi
-	malo vode ali juhe za
zalivanje.
Oprano zelje nare-
žemo no rezance in ga
pokapljamoz limoninim
sokom ali kisom. Na
maščobi zorumenimo
sladkor, dodamo se-
sekljanočebuloin rume-
no prepražimo, nato do-
damo zelje in noribano
jabolko, prilijemo vino
in solimo. Pokrito
dušimo. Med dušenjem
prilivamo po potrebi še
malo juhe ali vode, da se
jed ne prismodi.
•^NadaPignar,
učiteljica kuharstva
Pri obnovi SADNEGA
VRTA moramo praviloma pod-
lagi sadnega drevesa posvečati
večjo pozornost kot pa sorti.
Sadne sorte, kot so na primer pri
jablani mošancl, kanadka, bo-
skop, jonagold, so si po svoji
obliki, okusu, aromi bolj ali
manj podobne, medtem ko se
glede na podlago, ki je pri sadni
rastlini v bistvu podzemni del
' korenine, na katero so sortecepl-
jene, v rastnih lastnostih razli-
kujejo. Od podlage je odvisno,
ali se bo drevo razrastlo v večje
razsežnosti ali paboostalopritli-
kavo, kdaj bo drevo pričelo rodi-
š ti in kako dolgo bo rodilo, v
kakšni zemlji uspeva, kakšna bo
= njena odpornost na koreninske
, bolezni, kakšna bo življenjska
; doba drevesa in še mnoge druge
podrobnosti so pri podlagah rav-
•	no tako ali še pomembnejše, kot
to velja za žlahtni del sadne rast-
lineoziroma sorte.
Pri jablanah so najbolj razšir-
jene šibke podlage M9, M26 in
M27. Drevo na tej podlagi zgodaj
^ zarodi in ima dovolj razvitih
predčasnih poganjkov že v
prvem letu po sajenju. Rodi red-
' no in obilno, plodovi pa so dobre
kakovosti. Ker imajo drevesa na
teh podlagah šibke korenine, so
temu primerne šibki rasti, saj
dosežejo v višino le do 2,5 m, po-
trebujejo oporo in redno obdela-
I vo tal. Srednje bujno rastoča
i podlaga je MM 106, na njej pa
drevo doseže 3,5 m višine, zarodi
v 2. ali 3. letu po sajenju prav tako
obilno, rodi redno in kakovostne
plodove. Tudi sejanec jeza jabla-
;; ne primerna podlaga, predvsem
s takrat, ko želimo veliko drevo,
i Drevo na sejancu dolgo živi, za-
I rodi pozno, polno rodnost
doseže šele v 8. letu starosti. Za-
radi velikega in razvejanega ko-
reninskega sistema ne trpi po-
manjkanja vlage ob suši in tudi
' zaprehrano je skromnejše, raste
dobro tudi na travni ledini in v
slabši zemlji. Jablana, cepljena
na semenjaku, lahko v ugodnih
rastnih razmerah letno daje do
1000 kg pridelka povrečne kako-
^ vosti.
f Za hruške uporabljamo po-
*	dobno kot pri jablanah vegeta-
tivne podlage in sejanec.
Hruške, cepljene na vegetativno
podlago kutine tipa MA, so šibke
rasti in potrebujejo oporo ter
redno obdelavo tal. Hruške na
semenjaku pa zrastejo v
mogočna drevesa, ki pozno zaro-
dijo in dosežejo veliko starost.
Breskve so cepljene na podla-
go sejanca vinogradniške bres-
kve.
Marelice, cepljene na posebej
^ selekcionirani podlagi slive, so
odpornejše na apopleksijo ali
- kap, ki je pri cepljencih na divjo
marelico tako česta.
I Češnjeva drevesa, cepljena
na podlagi F 12/1 in COLT, SO
zmernejše rasti v vrtovih in daje-
jo kakovostnejše plodove.
Čeo sadnih podlagah nimamo
dovolj znanja in izkušenj, se pri
nabavi sadnih sadik posvetujmo
z drevesničarjem, kje želimo sa-
diti, kakšna naj bi bila velikost
drevesa, s kakšno zemljo razpo- I
lagamo. Šele ko se pogovorimo o
sadni podlagi, pričnemo izbirati
sorte.
V OKRASNEM VRTU zava-
rujemo okrasne grmovnice pred
močnejšo in trajnejšo zimsko
zmrzaljo.
Vrtnicam, ki še vegetirajo,
mnoge pa še cvetijo do pozne je-
seni, les ne uspe povsem dozore-
ti, zato ostanejo občutljivejše na
zimsko pozebo. Vsaj 20 cm viso-
ko od tal grm osipljemo. To naj-
boljeopravimo,čepresejemo do-
bro preperelo kompostnico in ji
primešamo petino šote. Veliko
vedro takšne mešanice nasiplje-
mo v sredino grma, s tem pa bodo
spodnji deli vej in štrcljev zava-
rovani pred mrazom; hkrati bo
spomladi, ko gomilo razgrnemo
okrog grma, to potrebno organ-
sko gnojilo.
Okrog rododendroma nasu-
jemo na korenine šote ali
igličevja, ki ga nastrgamo v
smrekovem gozdu. Da pa te
zaščite ne bi veter spihal z
grmov, jih hkrati zavarujemo
pred zimskim soncem s smreko-
vimi vejicami. To storimo tako,
da grm obložimo z nekaj vejica-
mi, jih zabodemo v zemljo, na '
vrhu pa povežemo.	~
IZ ZELENJAVNEGA
VRTA še pospravimo poslednje
gomolje in korene, ki jih name-
ravamo hraniti v posodi v »
zaprtih prostorih. Vložimo jih v |
pesek ali mivko. Če iz izkušenj |
prejšnjih let vemo, da koreni v
pesku prično prekmalu gniti,
vzrok pa je, da so rastline bile ^
pregnojene z dušikom, zato so
koreni nedorastli in nedozoreli,
ali so rastline okužene z gli-
vičnimi boleznimi že med rastjo
ali pa so plodovi pospravljeni s
preveč mehaničnimi poškodba-
mi, pesku primešamo nekoliko
kamninske moke ali agrovita, s
čimer jim odpornost povečamo.
Če pa kamninske moke nimamo
pri roki, pa pesek pred vlagan-
jem poprašimo z jedilno žlico
dithanaaliantracola na 50 litrov.
Dokler zemlja ne bo zmrznila,
opravljamo v vrtu globoko kop.
Zemlje oziroma brazde ne por-
avnavajmo, ker se bo v grobi
brazdi bolje napojila, nato pa
zmrznjena grude spremenila v
mrvičasti zlog. Tretjino gred
gnojimo z organskimi gnojili,
tako da gnoj zakopljemo. Po =
vrhu brazde je dobro potrositi
kamninsko moko ali agrovu ce
pa so tla kisla, pa jih po g robi
brazdi apnimo.	|
Po biokoledarju je priporočljivo f
sejati in saditi rastline, kijih pride-
lujemo zaradi lista, od 13. do 16. ter
23. in 24. novembra, zaradi nad-
zemnih plodov 16. in 17. ter 26. in
21. novembra, zaradi korenike od
18. do 21. novembra ter zaradi cveta
in zdravilna zelišča od 21. do 23.
novembra.	^
Miran Glušič, ing. agr.
PREJELI SMO
Ali je to
mogoče
Na zadnji seji poveljstva Gasil-
skega centra Videm je bilo dogo-
vorjeno, da v oktobru, mesecu
varstva pred požari, opravimo v
našem gasilskem centru pregled
društev, to je opreme, vozil in
prostorov. Določili smo tudi, da
se pregled opravi 27. oktobra 1994
ter mu prisostvujejo vsi gospo-
darji društev ter poveljnik in go-
spodar gasilskega centra Videm.
Dogovorjeno je bilo, da se vsi
imenovani dobimo med 13.30 in
14. uro v Podlehniku.
22. oktobra smo se ob 14. uri
zbrali gospodarji društev iz Pod-
lehnika. Sel, Vidma in Leskovca,le
gospodarja ali predstavnika GD
Tržeč ni bilo. Čakali smo še pet mi-
nut in nato krenili na ogled društva
v Podlehniku in Žetalah. Nato smo
nadaljevali pot v Tržeč, kjer je bilo
vse odprto, iz kuhinje v domu pa je
bilo slišati glasove. Ker sem član
tega društva, sem se napotil odpirat
garažna vrata, takrat pa sta iz ku-
hinje pritekla poveljnik društva
Stanko Vaupotič, GČ L, in pred-
sednik društva Franc Drobnič, IG,
ter začela pljuvati v mene, ki sem
centrski gospodar, me brcati in
žaliti ter me dobesedno nagnala na
drugo stran ceste, rekoč, da naj tam
gleda, kako bodo drugi opravili
pregled gasilskega doma v Tržcu.
Sam postopek predsednika in
poveljnika društva me je globoko
osupnil in užalil in po 40 letih staža
v gasilskih vrstah se sprašujem:
Ljudje, ali je to mogoče?
Jože Honomihl
TEDNIK -17. NOVEMBER 1994
ZA KRATEK CAS - 17
Tudi V glasbi obstajajo re-
cepti, kako odigrati in odpeti
neki hit. Ob dobrem produ-
centu je v 90. letih v svetu
glasbe izredno pomembna
reklama glasbenika in sklad-
be. Založniške hiše zato
skrbijo za vedno večjo pro-
mocijo na televiziji, radiu in v
glasbenih časopisih.
Britanski pevec SE AL j e bil
v začetku kariere pevec pri
skupini Adamski. V
letošnjem poletju je posnel
nov album z naslovom Seal, s
katerega prihaja tretja pesem
NEW BORN FRIEND
Glasbeni časopis New Mu-
sical Express je pred dvema
mesecema zapisal, da je pe-
vec JAMIROQAUI novi Ste-
vie Wonder, saj obstaja med
glasbenikoma majhna po-
dobnost. Najnovejša pesem
Jamiroqauija je H ALF THE
MAN
Ameriški novovalovci LIVE
so z debitanskega albuma
Trowing Copper pripravili
pesem TMALONE
Ročk band L7 se po dvolet-
ni pavzi vrača z bledo skladbo
STUCK HERE AGAIN .
v Britaniji imajo skupino
Oasis za najboljšo moderno
ročk skupino. Konkurenco
jim dela band SHED SEVEN
s skladbo OCEAN PIE
Nemški rockerji DIE TO-
TEN HOSEN so me razočara-
li s skladbo THE RETURN
OF ALEX saj so jo posneli v
popačenem angleškem jezi-
ku.
Znani pevec CHRIS REAje
z albuma Julia pripravil še
eno pesem z naslovom YOU
CAN GO YOUR OWN WAY
iV.VvV
Disco diva DONNA SUM-
MER se vrača na svetovne
lestvice z novim plesnim hi-
tom MELODY OF LOVE
(WANNABELOVED (***).
Nemški techno duo MA-
GIC AFFAIR je po komadih
Omen III, Give me ali your
love in In the middle of the
night izdal še četrti komad:
FIRE
Ameriška pevka ROBIN'S
je naredila še en techno ko-
mad in ga naslovila z BACK
IT UP
Nova ameriška vhajajoča
soul zvezda GERALD LE-
VERT prepeva prijetno pe-
sem TD GIVE ANYTHING
ženski kvartet iz New Yor-
ka FOR RE AL je odpel sklad-
bo YOUDON'TKNOWNOT-
HING	acappela (to je
brez spremljave glasbil).
Glasbeniki, kot so D-Ream,
Yazz, Kim Appelby, Aswad,
Apache Indian in Roachford
so se zbrali pod skupnim ime-
nom MUSIC RELIEF 94.
Skupaj so priredili klasiko
Marvina Gaya z naslovom
WHAT'S GOING ON
ves izkupiček pa so
namenili prebivalcem Ruan-
de.
Britanska skupina BEAU-
TIFUL SOUTH je Z albuma
Miaow naredila še en fantas-
tičen komad, ki ima tudi sim-
boličen naslov ONE LAST
LOVE SONG (*****).
MICHAEL BOLTON je v
tem tednu prišel na ameriško
lestvico Z oznako Hot Shot
Debut. Najvišje uvrščena no-
vost v ZDA je njegova balada
ONCE IN A LIFETIME
Najuspešnejša kanadska
pevka vseh časov CELINE
DION je v začetku leta izdal
odličen album The colour of
love. S tega je za ameriško
tržišče pripravila pesem
ONLY ONE ROAD
za britanski trg pa pesem
THINK TWICE (* * ** ^.
David Breznik
1.	Always; Goodguys don'talways
wearwhite-BonJovi
2.	Secret-Madonna
3.	Baby come back- Pato Banton
4.	l'llmakelovetoyou-BoyzllMen
5.	Endless love - Luther Vandross &
Mariah Carey
6.Speed-Billyldol
7.	Run away; Another night - MC
Sar&RealMcCoy
8.	Welcome to tomorrov/ - Snap
9.	Circie ofiife - EltonJohn
10.	Saturdaynight- Whighfield
lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med20. in23. uro).
^Mladi dopisniki
MOJ KOSMATI PRIJATEU
Prijatelj je lahko kdorkoli.
Spoznaš ga na dvorišču, v vrtcu, v
šoli in še kje drugje. Tudi jaz sem
ga spoznala, ko sem bila majhna.
Pri najinem prvem srečanju meje
začudeno ovohal. To je kosmat
kužek, po imenu Brik. Je belosiv
in ima po hrbtu rjave lise. Kot
majhen kuža je čuval babičino
hišo. Sosedje so ga razvajaU kot
kraljeviča in preselil se je k njim.
Tam spi v hiši na mehki odeji. Z
gospodarico gleda televizijo in
jesta piškote. Na njegovem urni-
ku so tudi dolgi sprehodi. K nam
pride po klobaso in božanje.
AnjaVičar,3.d
OS Olge Meglic
DAN V POČITNICAH
Po končanem-šolskem letu seje
naša družina zbrala k družin-
skem posvetu. Posvetovali smo
se, kam bi ŠU na počitnice. Morah
smo upoštevati denarne
zmožnosti. Medve s sestro sva
glasovaU za morje, strarša sta se
odločila za toplice. Starša sta se
sama hodila v toplice kopat,
medve s sestro pa sva iz protesta
ostajali doma.
Kljub vsemu pa sva videli mor-
je. Z bratrancem smo se dogovo-
rih, da se bomo odpeljali do Por-
toroža. Pripravili smo si popotni-
co in zgodaj zjutraj krenili od
doma. Potovanje je hitro minilo
in že smo se znašli v Portorožu.
Takoj smo se odpravili v kopa-
Ušče in kljub hladnemu morju za-
plavali. S seboj smo imeli blazine,
na katerih smo si po utrudljivem
plavanju odpočili.
Ker smo mladi radovedni, smo
si hoteli ogledati Portorož z mor-
ja. Najeli smo si vodno porto-
roško kolo in se vozili po porto-
roškem zalivu. Bilo je lepo, a tudi
utrudljivo. Ko smo se vozili sem
in tja po zalivu, je priplula ladja
Prince ofVenice, ki vozi od Porto-
roža do Benetk. Morje je močno
vzvalovilo in začelo nas je preme-
tavati sem in tja. Malo nas je pos-
talo strah, da nam ne bi prevrnilo
vodnega kolesa, a se je na srečo
vse dobro končalo. Po manjših
težavah smo spraviU vodno kolo v
"garažo".
Popoldan je hitro minil. Malo
smo se sončili, pa spet kopah in
plavali. Hoteli pa smo doživeti
Portorož ponoči. Lepo je, ko so se
prižgale luči ob raznih lokalih, ki
te vabijo, da jih obiščeš. Dobre
volje smo se sprehodih skozi Por-
torož in svoje potepanje končaU s
slastno pizzo.
Bilo je kratko, ostal pa je lep
spomin.
Darja Kotnik, 8. a
OŠ Gorišnica
MOJA MODERNA PRAVUlCA
Vroč, soparen in do konca brez-
vezen dan. S sestro se blazno dol-
gočasiva, starih pa tudi ni doma.
Mlajša sestra Polonca tečnari, da
se mi že možgani kisajo. Ko ji
obljubim dogodivščine dneva,
končno zapre svojo gofljo. Dam ji
idejo, da si v bajti narediva disko.
Na "ful" si prižgeva radio in pova-
biva vse frajerje iz našega"štuka."
Za malico nam čarovnica Stara
Srajca speče torto iz starih čevl-
jev, za pijačo je "ful" dobro pivo in
cigarete iz sosedovega plota.
Plešemo kot "super" zvezde, vsi
imamo oblačila iz nevidne tkani-
ne. Zabava traja tri dni. Ko se
nam na koncu pridružita še "mat-
ka" in "foter", je "štimunga ful" do-
bra.
Polonca Kapun
OŠ Trnovska vas
KULTURNI DAN
Imeli smo prvi kulturni dan.
Odpeljali smo se na Ptuj. Avto-
bus nas je odložil na parkirišču
pod ptujskim gradom. Peš smo
se odpravih v ptujsko Študijsko
knjižnico, kije v minoritskem sa-
mostanu. Povzpeli smo se po
nešteto stopnicah, zavili skozi
vrata in po dolgem hodniku prišli
do knjižnice.
Tam nas je pričakal knjižničar
in nam povedal nekaj zanimivos-
ti o knjižnici. Zvedeh smo, daje v
njej čez sto tisoč knjig. Med njimi
so tudi zelo stare - stare po več
stoletij. Seznanil nas je z iskan-
jem literature in nam predstavil
tri knjižne kataloge. Nato nas je
odpeljal v čitalnico, kjer smo si
ogledah iskanje knjig s pomočjo
računalnika. Na koncu smo obi-
skali še skladišče, kjer je bilo na
tone knjig, revij in časopisov.
Poslovili smo se, se zahvalili in
zdrveh po stopnicah.
Na vrsti je bil glavni del kultur-
nega dne - ogled filma v kinu -
Kremenčkovi. Ko smo posedh, so
luči začele izgubljati svojo moč in
zagrnila nas je tema. Na platnu se
je pokazal začetek filma Kre-
menčkovi. Zgodbaje postavljena
v kameno dobo. Gre za prikaz
današnjega življenja, saj govori o
grabežljivosti, poštenosti in
ošabnosti, samo oblačila in stil
življenja pričajo o kameni dobi.
Glavni junak Pred Kremenček je
postal izredno ošaben in prevze-
ten, ko je postal podpredsednik
kamnoloma. O prijaznem, rado-
darnem in dobrem prijatelju ni
več sledu. Ni pa vedel, daje le
stroj za izkoriščanje in za prido-
bitev bogastva. Ko pa je to
končno spoznal, bi bilo prepoz-
no, če ne bi imel dobrih prijatel-
jev. Takrat je spoznal, da mu pri-
jatelji pomenijo več kot direktor-
ski stolček. Zaradi prijateljev je
odklonil službo glavnega direk-
torja.
Kulturni dan je bil poučen in za-
nimiv. Vesela bi bila, če bi jih bilo
še več.
Bernarda Bogdan, 8. r.
OŠCirkulane
MOJA ZLATA RIBICA
Dobil sem zlato ribico. Khčem
jo Goldi. Vsako jutro jo nahra-
nim. Vsak danji menjam vodo. Če
ji potrkam po steklu se pre-
plašeno skrije. Živi v lepem akva-
riju. V njem ima kamenčke in vod-
no rastlino. Ker zlata ribica ni
občutljiva, riba ne potrebuje
ogrevanega in osvetljenega akva-
rija. Da ji ne bo dolgčas, ji bomo
kupili prijateljico. Lepo je imeti
živali in skrbeti za njih.
BlažDebeljak,2.c
OŠ Kidričevo
OBČINSKI ROKOMETNI TURNIR
Zadnji teden pred jesenskimi
počitnicami je na osnovnih šolah
v ormoški občini potekal v zna-
menju rokometa. Od 24. do 28.
oktobraje namreč potekal občin-
ski rokometni turnir osnovnih
šol. Tekme so bile v športni dvo-
rani v Ormožu.
Začelo se je v ponedeljek, 24. ok-
tobra, z igro starejših dekhc, torej
učenk sedmega in osmega razre-
da; med njimi sem igrala tudi jaz.
Tekmovale so ekipe OŠ Velika
Nedelja, OŠ Ormož, OŠ Središče
ob Dravi in OŠ Tomaž. Igraje bila
razburljiva, sodniki pa so poka-
zali tudi rumeni karton. Naj-
boljša je bila ekipa OŠ Središče
ob Dravi, nato ekipa OŠ Ormož,
sledila je OŠ Velika Nedelja in
zadnja OS Tomaž. Mislim, da bi
ekipa OŠ Velika Nedelja lahko
bila boljša.
Turnir se je nadaljeval v sredo,
26. oktobra, z igro mlajših dekhc.
Tekmovale so ekipe OŠ Središe
ob Dravi, OŠ Ormož in OŠ Velika
Nedelja. Vsaka tekma je trajala
20 minut. Tudi za dan so sodniki
pokazali ruineni karton. Po
nestrpem čakanju na rezultate
sem izvedela, daje bila najboljša
ekipa OŠ VelikaNedelja, drugaje
bila ekipa OŠ Ormož in zadnja
ekipaOŠ Središče ob Dravi. Izka-
zale so se torej dekUce petega in
šestega razreda OŠ Velika Nedel-
ja.
V	četrtek, 27. oktobra, so bili na
vrsti mlajši dečki, torej učenci pe-
tega in šestega razreda. Tekmo-
vale so štiri ekipe: OŠ Velika Ne-
delja, OŠ Ormož, OŠ Tomaž in
OŠ Središče ob Dravi. Vsaka tek-
ma je trajala 20 minut, sodniki pa
so spet pokazah rumeni karton.
Po končanih tekmah je bila prva
ekipa OŠ Vehka Nedelja, drugo
mesto sta si delili ekipi OŠ
Ormož in OŠ Tomaž, zadnja je
bila ekipa OŠ Središče ob Dravi.
V	petek, 28. oktobra, sem si og-
ledala še igro starejših dečkov -
učencev sedmega in osmega raz-
reda. Tokrat je tekmovalo pet
ekip: OŠ Velika Nedelja, OŠ
Ormož, OŠ Tomaž, OŠ Središče
ob Dravi in OŠ Miklavž. Vsaka
tekma je trajala 24 minut, sodniki
pa so pokazali rdeči karton. Raz-
glasili so naslednje rezultate: naj-
boljša je bila ekipa OŠ Ormož,
sledili soji OŠ Velika Nedelj a, OŠ
Miklavž, OŠ Tomaž in OŠ Sre-
dišče ob Dravi
Jasmina Meško, 7. b
nov. krožek OŠ Velika Nedelja
18 - ZA RAZVEDRILO
17. NOVEMBER 1994- TEDNIK
Dober den vsaki den! Tak, pa
smo ga proslavili, daj zamastili in
daj zalili. Svetega Martina ga-
davno mislim. V naši vesi sma si
takšno veselico naredli, ke je že
dugo nesmo meli. Mija s sose-
dovim Južom sma uprizorla
krstitev mašta in Jegava spremin-
janje v mlada vino, ženske sa vsake
nekaj v karpeci prinesle in gor na
miza narezale, moški so v klet sto-
pli in ročke napunili, muzikantipa
sa tak igrali, ke sa se nam podlati
na šaljih smodili od plesa. Tak smo
se zmenli, da sma motorna vozila
vsi duma pustili in na prireditev
lepa peš prišli, da ne bi slučajno
keri od alkoholnih hlapov v jarki
parkira. Noja, mala sma ga že na
zab djali, ab konci pa vseeno nibe-
den od gostov neje tak fajhten bija,
da ne bi moga svojih nag za pot
domu uparoblati. Edina maja
Mica je skora pod miza obležala.
Pa ne zavala pijače, pač pa zvala
toga, ker je tam tak duga svoja
zgublena broško iskala, da sma že
mislili, ke jo je kakšni Martinek
odnesa. Če glih je že boj v letih,
malo škrbasta in puklasta,je ne bi
da niti najbojšemi sovražniki...
Pa še ta: na letošjem martinovaji
smo sklenili, da si bomo tak složna
kak za mizo ob litrčki in goskici
pomagali tudi pri vsakodnevnem
deli v gorici - pri šrpicaji in
drugem švicaji.
Ja,ja, Matinek se je poslava, zaj
pa bama čakali na Miklaša,
Bažičeka, Štefana in Silvestra na
kunci totega puklastega leta 1994.
Vmes bomo seveda še lokalne
valitve preživeli, si nove župane in
svetnike zvalili, ki nam bodo patli
življeje sladili in grenili. Bote vidli,
ta še bo hec in veselica, če bo gro-
tala županja ali pa svetnica moja
Mica. Te bom jaz podžupan in
nadsvetnik, občani pa privezani na
štrik.
Pa naj bo zadosti za gnes.
Oblečte si duge gate in tople majce,
saj se nam obeta mrzli val. Pre ke
bo tak mrzlo, da bodo vsi ftičeki z
mehkimi kluni v toplih luknjah
trdi gratali!
Srečno! Lujzek
z mehkim pozdrovom.
TEDNIK -17. NOVEMBER 1994
POSLOVNA SPOROClL\ - 21
22 - POSLOVNA SPOROČILA
17. NOVEMBER 1994- TEDNIK
TEDNIK-17. NOVEMBER 1994
OGLASI IN OBJAVE - 23
MEZGOVCI / NEMOČNI DELAVCI SI ŽELIJO PRAVICE
^^jjj^jjj^jjl^ jjjj^jj^^^^jj^l
"štiri mesece sem keinaril, bile so stranke in bil je denar, vendar mi šef ni dajal
plače. Zadnjo plačo sem dobil julija za junij, nato pa mi je še v septembru dal na
roko 22 tisoč tolarjev - kar tako, brez vsakega obračuna. Sicer pa mi je izplačeval
vedno le zajamčeni dohodek, okoli 19.000, obračun ur pa sem dobival kar tako,
po 200 tolarjev uro. Sedaj, ob koncu sta hotela, da podpišem, da bom delal za 100
tolarjev na uro. Pa zakaj bi podpisal in zakaj bi hodil delat, ko pa tako nič ne do-
bim," pripoveduje o svoji zaposlitvi v podjetju Conexio Branko Petek iz Mezgov-
cev. Pri zakoncih Matjašič v Bistroju Glorija dela od lanskega novembra, redno pa
sta ga zaposlila, kot pravi, šele po štirih mesecih. Branko Petek je izračunal, da
mu je delodajalec dolžan približno 120.000 tolarjev.
Ogorčeni delavci (od leve): Branko Petek, Miran Plošinjak, Branko Munda, Roman Florjanič, Brigita Gole
in Justina Petek.
Podobno nezadovoljnih in
ogorčenih je tudi drugih
pet Soiidovih oziroma
Conexijevih delavceh.
Matjašiča sta namreč ob Solidu
ustanovila še podjetje Conexio,
obe podjetji pa se ukvarjata s
storitvami, trgovino in gos-
tinstvom.
Pri nas so se oglasili Miran
Plošinjak, znani judoist iz Male
vasi, ki je delal v bistroju od janu-
arja do julija, redno zaposlen pa je
bil šele od marca, Branko Mun-
da iz Zamušanov, ki je opravljal
dela skladiščnika in šoferja od
marca leta 1991, zaposlen pa jebil
od oktobra leta 1993, Roman
Florjanič iz Strejacev, ki je bil
prav tako skladiščnik, Justina
Petek iz Mezgovcev, ki je delala
kot trgovka v Solidu štiri leta, in
Brigita Gole iz Mezgovcev, ki je
končala gimnazijo in je bila v letu
dni pri Matjašičevih nekaj časa
natakarica, nato trgovka in po-
tem zopet natakarica. Niso vsi v
enakem položaju kot Branko Pe-
tek, saj so bili trije izmed njih -
Munda, Florjanič in Petkova -
proglašeni za tehnološki pre-
sežek, Matjašiča pa bi jim po za-
konu morala plačevati še šest me-
secev zajamčeni osebni dohodek
in seveda socialno zavarovanje.
Teh prejemkov ne dobivajo.
Munda je sicer dobil namesto de-
narja oblačila v vrednosti 40.000
tolarjev, kar pomeni v vrednosti
13.000 tolarjev na mesec. Vendar
je Munda še v septembru
občasno tudi delal. "Matjašič je
od mene hotel, da podpišem do-
kument, da sem tehnološki pre-
sežek, za šest mesecev nazaj, ko
sem še redno delal. Tako bi mi v
septembru dejansko takoj pote-
klo tudi delovno razmerje. Tega
nisem hotel, pa tudi zakone bi s
tem kršil," pravi Branko Munda.
NE MOREVA DATI,
ČE NIMAVA DENARJA
Sicer pa ima zgodba tudi drugo
plat. Ivo in Slavica Matjašič
priznavata, da do delavcev sedaj
ne izpolnjujeta svojih obveznos-
ti. "Nimava denarja," pravi Ivo
Matjašič, ki je, kot je povedal,
sam prijavljen na borzi dela kot
brezposeln, posle pa vodi žena
Slavica. "Podjetje je sicer za-
dolženo, vendar so tudi drugi
našemu podjetju ogromno
dolžni. Vedno sva s svojimi za-
poslenimi lepo ravnala, vedno so
dobivali lepe zaslužke, recimo v
gostilni tudi čez 50.000. Nisva
bila malenkostna, nisva jim
očitala morebitnih zamud na
delo in slabega odnosa do gostov
in to so izkoriščali. Tako je
Plošinjak zamujal v službo, tudi
na dopust je odšel, ne da bi pove-
dal. Nič nismo ukrepali, potem
pa smo se dogovorili spora-
zumno odpoved. On st . nima
kaj pritoževati," pripovedujeta
Matjašiča. "Branko Petek je imel
obračunano plačo kot vsi drugi
delavci. Ker je firma zadolžena,
so dobivali zajamčeno plačo, še
avgusta je dobil 22 tisoč. Delal je
že v več gostilnah, čeprav ima v
knjižici zapisani le dve službi.
Torej tudi drugi gostilničarji za-
poslujejo na črno. Sedaj ga ni več
na delo in to je hud delovni
prekršek. Morala bi izračunati,
koliko točno mora dobiti, in vse,
kar sva mu dolžna, bo dobil. Ta-
krat, ko bova imela denar."
Znesek, ki naj bi ga dobil Pe-
tek, se razlikuje od tistega, ki ga je
izračunal sam. Matjašiča namreč
menita, da časa, ko v gostilni ni
gostov, natakarjem ni potrebno
plačati. "V Mezgovcih je sedem
gostiln, potem veste, kakšen pro-
met imamo! Poravnala bova ob-
veznosti, ko bodo tisti, ki so
dolžni nama, poravnali svoje ob-
veznosti. Ko bova imela denar,"
se konča naš pogovor.
ALI LAHKO KDO
ZAGOTOVI PRAVICO ZA
DELAVCE
In kje je pravica za delavce?
Kakšna je država, ki ne more za-
gotoviti delavcem najosnovnejše
varnosti, ki ne more zagotoviti,
da bi plačilni promet med podjet-
ji normalno stekel? Kaj pa delo
na črno, za katerega so seveda kri-
vi izključno delodajalci?
V te nepravilnosti je v prete-
klosti že posegal ptujski inšektor
za delo Franc Korunič. "V maju
leta 1993, ko sem že leto dni delal
na črno, me je dobil inšpektor
Korunič," pripoveduje Roman
Florjanič, ki je takrat vozil za So-
lid. Rekel je, da naj se oba z Mat-
jašičem skupaj oglasiva pri njem
v pisarni. Sel sem, mu vse raz-
ložil, on pa mi je rekel, da me
mora Matjašič v 8 dneh redno za-
posliti. Kako je potem ukrepal
proti Matjašiču, ne vem, Mat-
jašič pa me je zaposlil šele štiri
mesece kasneje."
"Zaradi vseh nepravilnosti, ki
so se nam dogajale pri Matjašiču,
smo septembra letos obiskali
inšpektorja Koruniča in vložili
pisno prijavo. To je bilo takrat,
ko je hotel, da podpišemo, da smo
delovni presežek, za nazaj.
Inšpektor nam je povedal, da na-
daljnje prijavljanje nima smisla,
saj nam Matjašič ne bo mogel
plačali, če ne bo imel denarja, bo
pa trpelo podjetje, saj bo moralo
plačevati kazni državi," je
ogorčen Roman Florjanič. Kdo
lahko zagotovi pravilnost in pra-
vico?
...ON PA SE VOZI Z
MERCEDESOM
To se seveda sprašujemo tudi
mi, kljub nameri, da verjamemo
v pravico in zaupamo državi,
vendar sta sedaj obe strani v neza-
vidljivem položaju, saj kot pravi-
jo, ni denarja. Od gospoda Koru-
niča žal do konca redakcije ni-
smo uspeli dobiti nobenega od-
govora, ker je potreboval za "stik
z javnostjo" dovoljenje iz
Ljubljane. Upamo pa na pogovor
z njim v prihodnjih dneh.
Gotovo je nekaj: podjetij, ki ne
spoštujejo zakonov, je veliko. Ve-
liko je tudi delavcev, ki so tako
prikrajšani za svoje osnovne pra-
vice. Najbrž se tudi drugi za-
dolžujejo, ker ne dobijo denarja, s
katerim so upravičeno računali,
kot delavci iz Mezgovcev.
Sprašujejo se, zakaj ne gre podjet-
je v stečaj, saj bi tako pristali na
borzi in imeli nekaj časa urejen
status. Še posebej pa jih boli in
jezi dejstvo, kot so zatrjevali vsi
po vrsti, da za njihovo delo in nji-
hove pravice iz dela ni denarja,
medtem ko se njihov delodajalec
kljub vsemu vozi z mercedesom.
M. Zupanič
LJUBLJANA • Teater 111
DPD Svoboda Ptuj gostuje s
predstavo Magda drevi v Slo-
venskem mladinskem gleda-
lišču v Ljubljani.
KNJIŽNICA IVANA
POTRČA PTUJ • Na mladin-
skem oddelku bo do konca de-
cembra na ogled razstava 150
najlepših slikanic.
KINO PTUJ • Do konca ted-
na vrtijo ob 18. in 20. uri film
VOLK (Jack Nicholson, Mi-
chelle Pfeiffer). Naslednji teden
bo na sporedu melodrama Os-
tanki dneva ob 20. uri,ob 18. uri
pa Kremenčkovi.
GLEDALIŠČE PTUJ • V
četrtek, 24. novembra, bo na po-
vabilo Gledališča ZATO po-
novno gostoval sarajevski igra-
lec Zijah Sokolovič, in sicer ob
20. uri s predstavo CABAres,
CABArei.
PTUJSKI GRAD • Center za
muzikosofijo s Ptuja bo 25. in
26. novembra ponovno organi-
ziral seminar Muzikosofija in
ustvarjalni poslušalec, ki ga bo
vodila magistra Catherine Phil-
lips iz Velike Britanije.
GLEDALIŠČE PTUJ • V
gledališki kleti bo v ponedeljek,
28. novembra, literarni večer z
Josipom Ostijem, letošnjim do-
bitnikom nagrade Vilenica. Na-
grajenca je na Ptuj povabila
ZKO.
GLEDALIŠČE PTUJ • V
sredo, 30. decembra, in v
četrtek, 1. decembra, bo ponov-
no predstava Kužek in muca za
lutkovni abonma. Nastopila bo
skupinaUš.
KNJIŽNICA IVANA
POTRČA PTUJ • Na hodni-
ku študijskega oddelka je na og-
led razstava o Francu Jezi.
PTUJ # Center za socialno
delo organizira 22. novembra
ob 17. uri v Srednješolskem cen-
tru Ptuj (za odrom) okroglo
mizo Nasilje v družini.
SLOVENSKA BISTRICA #
18. novembraob 19. uribovgra-
du Leskovarjev koncert v
počastitev 60-letnice skladatel-
ja Jožeta Leskovarja, bi-
striškega rojaka. Sodelovala
bosta mešani pevski zbor Vuze-
nica in moški pevski zbor Obrt-
nik iz Slovenske Bistrice.
ORMOŽ • Jutri ob 18. uri se
bo v skupščinski dvorani gradu
predstavil z monodramo Sokra-
tov zagovor pred sodiščem igra-
lec Marko Cvahte.
PLIBERK9 26. novembra
bodo v Pliberku nastopili Veli-
konedeljčani s komedijo Zadre-
ga za zadrego.
ZA VRH • V soboto ob 16.30
bo v dvorani kulturnega doma
na Zavrhu svečana akademija
ob 10-letnici Maistrovih prire-
ditev. V kulturnem programu
bodo predstavili Maistrov lik in
slovenskogoriško pesem, ob 18.
uri pa bodo odprli razstavo
akad. slikarja Bojana Golije.
SMRTONOSNI STREL LOVCA
Lovska družina Sveti Tomaž pri
Ormožu je v nedeljo, 6. novembra,
imela lov na fazane. Proti koncu po-
gona 80 se lovci počasi vračali na
zbirno mesto. Lovec Viljem D. se je
prav tako vračal na zbirno mesto.
Hodil je ob robu gozda in v robidov-
ju zaslišal nek šum. Mislil je, da jefa-
zan, zato je z vzpetine, po kateri je
hodil, ustrelil vgrm, kjer panibilofa-
zana. Šibre so zadele drugega lov-
ca, 31-letnega Dušana Kardinarja,
ki je hodil ob spodnji strani grma.
Zadet je bil v obraz in v levo stran
vratu. Rane so bile tako hude, daje
umrl. Kraj nesrečnega dogodka so
si ogledali policisti in kriminalisti ter
preiskovalna sodnica in namestni-
ca tožilca. Viljemu D. so zasegli
orožje in ga bodo ovadili zaradi
suma, da je storil kaznivo dejanje
povzročanja splošne nevarnosti s
smrtnim izidom.
KOMBI PO ZRAKU
v torek, 8. novembra, nekaj pred
22. uro je po magistralni cesti proti
Mariboru vozil kombi Marjan D. iz
Strnišča. Pri Miklavžu je zapeljal na
desno bankino in po okoli sto me-
trih vožnje čezkolovozno pot, kjer je
kombi odbilo v zrak s tako silo, daje
okoli 30 metrov letel po zraku in po-
tem s prednjim delom padel na
zemljo. V nezgodi je bil sopotnik
Drago K. iz Ruja hudo ranjen, voz-
nik pa je dobil le lažje poškodbe.
Z AVTOM V OBCESTNI JAREK
Po regionalni cesti od Lenarta
proti Zgornji Senarski je v četrtek,
10. novembra, nekaj po 8. uri vozila
osebni avto Suzana Č. iz Lenarta. V
naselju Radehovaje prehitevala
peško, pri tem pa je njeno vozilo
začelo zanašati in pristala je v ob-
cestnem jarku. Voznica je bilavnez-
godi hudo ranjena.
KOLESAR UMRL NA KRAJU
NESREČE
Vsoboto, 12. novembra, ob 17.20
je po regionalni cesti proti Bukov-
cem vozila osebni avto Zdenka T. iz
Ptuja. Ko je pripeljala iz Nove vasi
pri Markovcih, je na ravnem delu
ceste začela prehitevati avto, ki je
vozil pred njo in je začel ustavljati.
Prav tedaj je iz nasprotne strani pri-
peljal kolesar 51-letni Konrad Bez-
jak iz Pobrežja, KS Videm. Vozil je
okoli 1,70 metra proč od roba ces-
tišča, kolesa pa ni imel opremljene-
ga z lučjo in drugimi odsevnimi
predmeti. Ko ga je voznica avtomo-
bila zagledala, je začela zavirati,
vendar trčenja ni mogla preprečiti.
Kolesar je padel po cestišču in se
tako hudo ranil, daje umrl na kraju
nesreče.
TRČIL V DREVO
Po lokalni cesti proti Koreni je v
soboto, 12. novembra, ob 16.40 vo-
zil osebni avto Matjaž K. s Sp. Hajdi-
ne. Med vožnjo skozi Vurberk je na
nepreglednem desnem ovinku za-
peljal naravnost s ceste in trčil v dre-
vo. V nezgodi seje hudo ranil in pre-
peljali so ga v ptujsko bolnišnico.
TRČILA V OGRAJO
Po magistralni cesti od Ptuja proti
Hajdini je v nedeljo, 13. novembra,
ob 4.15 vozila osebni avto Zorica K.
izFrama. NaSp. Hajdini je zapeljala
na bankino in zelenico, kjer je trčila
v ograjo, potem pa še v kovinski
drog, kjer je avto obstal. Pri tem se je
hudo ranila njena sopotnica Valeri-
ja F. izRač.
VLOMI IN TAVINE
# V torek, 8. novembra, med 10.
in 12. uro je neznanec vlomil v dve
stanovanji v Ciril-Metodovem dre-
voredu v Ptuju. V prvem stanovanju
ie povzročil le materialno škodo, v
STREL v GOSTILNI
V	lokalu Teviton v Trničah sta se v
torek, 8. novembra, malo pred pol-
nočjo sprla Roman S. iz Starš in Fe-
liks F. iz Trnič. Ni bilo nič re-
snejšega, vendar je Roman izvlekel
pištolo, ki se je sprožila in krogla je
zadelavsteno. Kljub temu bo moral
pred sodnika za prekrškein čaka ga
tudi kazenska ovadba.
BELORUSINJA OKLOFUTALA
POLICISTA
V	nedeljo, 13. novembra, popold-
ne sta na mejni prehod Središče ob
Dravi prišla državljana Belorusije
Tatiana in Mihail R. Ker nista imela
sredstev za življenje, jima naši poli-
cisti niso dovolili vstopa v Slovenijo
in zahtevali, da se vrneta na
Hrvaško. Med prerekanjem je Tatia-
na stopila k enemu od policistov in
ga oklofutala, pri tem pa ji je pris-
kočil na pomoč tudi Mihail. Policisti
so ju hitro obvladali in ju odvedli k
sodniku za prekrške.
TIHOTAPILA ŽENSKI ČEZ MEJO
V	soboto, 12. novembra, dopold-
ne so policisti z oddelka v Gorišnici
na lokalni cesti v Goričaku pri
Zavrču ustavili voznika osebnega
avtomobila Marjana J. iz Velike Mis-
linje, ki je v avtomobilu imel poleg
rednega sopotnika Branka V. z
Otiškega Vrha še dve ženski, držav-
ljanki BiH, ki nista imeli pogojev za
vstop v Slovenijo. Za ilegalni prevoz
čez mejo sta moška od njiju zahte-
vala denar. Zato so ju policisti od-
peljali na zaslišanje k preiskovalne-
mu sodniku, obe državljanki BiH pa
so napotili nazaj na hrvaško stran.
•^FF
RODILE SO - ČESTI IAMO:
Sonja Vočancc. Lešniški Vrh
16. Ormož - Jasmino; Terezija
Kekec. Kraigherjeva 18, Ptuj -
Klemna; Ivana Potrč, lx)čič 20,
Trnovska vas - Martino; Marja-
na Ornik, Polenšak 56 - dečka,
Sonja Mlakar, Draženci 27,
Ptuj - dečka; Nada Pajič, Za-
grebška 80, Ptuj - Janjo; Alojzija
Košar, Bišečki Vrh 50, Trnov-
ska vas - dečka; Erika Marin,
Kuršinci 53, Mala Nedelja -
Mišela; Olga Vincek,Trgovišče
25, Velika Nedelja - Denisa;
Tatjana Fišinger, Bukovci 74,
Markove! - Saro; Elizabeta
Fras, Placar 24/a, Destrnik -
Florjana; Mirjana Mužar,
Goričanovec 46, Durmanec -
dečka; Andrejka l£meršič,Žab-
jak 45, Ptuj - Leonido; Darja
Šori, Skorba 59, Hajdina -
Aljaža.
POROKE PTUJ: Igor llec in
Eva Lešnik, Cankarjeva ul. 6,
Ptuj; Tonček Cestnik in Albina
Cafuta, Volkmerjeva cesta 29,
Ptuj.
UMRLI SO: Marija Terbuc,
rojena Fuks, Kicar 79,1908 -1
3. novembra 1994; Marija
Sužnik, rojena Caf, Slomškova >
ulica 24, Ptuj, 1944 -1 7. no-
vembra 1994; Marija Lorenčič,
^ Čagona 60, 'I-1923 -14. novem-
bra 1994; Konrad Kostanjevec,
Bukovci 96, jI^ 1928 -18. novem-
bra 1994; Marija Plaveč, rojena
Keček, Loperšice 14,:iU910-t
8. novembra 1994; Jakob Go-
lob, Markovci 32, 1908 -19.
novembra 1994; Justina Ozval-
dič, rojena Ferčec, Žetale 76,
1909-t9. novembra 1994.
drugem stanovanju paje pobral na-
kit, vreden čez pol milijona tolarjev.
#	V noči z 9. na 10. november je
neznanec vlomil v samopostrežno
prodajalno MIP v Cirkulanah. Vlo-
milec je našel nekaj gotovine, odne-
sel pa je tudi precej živil in cigaret.
Po oceni je podjetje oškodoval za
dobrih 800.000 tolarjev.
#	V noči z 10. na 11. november je
bilo vlomljeno v pisarno podjetja
IGM Trade, d.o.o., v Raišpovi ulici v
Ptuju-.'Vlomilec je odnesel računal-
nik, vreden okoli 120.000 tolarjev.
#	Po končanem lovu so se v ne-
deljo lovci zbrali v lovskem domu
Jožeta Lacka ob Dornavski cesti v
Ptuju, na parkirišču v bližini pa so
pustili svoje avtomobile. To je izko-
ristil neznanec in iz avtomobilov An-
tona P. z Mestnega Vrha in Alojza P.
iz Ptuja ukradel lovski puški, vredni
rtnhrih 1?n nnntniaripv