f7'«/ Q -Y, NO. 147 Tov 0^ A° St,. 4M6RICAN IN SPIRIT ^■Y ff* 4GN IN LANGUAGE ONLY ' 1j22? /VfVl' E m G P* !ll— HO HYS ,-v • - Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoJiet, San Francisco, x-ittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, SLOV6NIAN HORNING N6WSPAPGB Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, PiOck Springs, all Ohio HySA*, CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 9, 1978 LETO LXXX — Vol. LXXX Nov! grobovi Rofaijski»bisk»ZD4 POLOŽAJ V LIBANONU l/7c/«e7<.nda Prvič v zgodovini naše dežele je nad polovico žensk zaposlenih izven domov, vključenih v redno delovno silo. —x_^.. —v,..—-n-; ---- WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je pretekli petek objavilo podatke o zaposlitvi v preteklem mesecu. Iz njih je razvidno, da se je število brezposelnih povzpelo od 5.9%, na 6%, kljub temu je skupno število zaposlenih žensk izven domov porastlo za 290,000. Prvič Senat v zgodovini naše dežele je zaposlenih v redni delovni sili izven domov nad polovico vseh odraslih žensk. Brezposelnost se v glavnem že od lani drži okoli 6%, pa pri o reformi Oivš! Service WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je Predstavniški dom izglasoval zakonski predlog za reformo Civil Service, ki ga mu je Carter poslal še spoje predlog odobril že dva dni preje. Izglasovani predlog je bil poslan predsedniku Carterju v podpis. Predsednik bo dobil z novim zakonom boljše možnosti upravljati zvezno uslužbenstvo, na- Alois Zura Pretekli četrtek zvečer je umrl na domu svojega nečaka j ..., na 524 Karl Dr., Richmond Hts. O ras 11 r)Q starj Alois Zura, rojen y Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 70 leti, po poklicu mizar, ki je bil pred leti znan zaradi gradnje številnih hiš ob East Blvd. in v Newburghu. Bil je samski ter je zapustil 11 nečakov in nečakinj. Bil je član ADZ št. 10. Pogreb je danes dopoldne iz Ferfolia pogrebnega zaveda na 5386 Lee Road v cerkev, sv. Lovrenca ob 11., nato ra Kalvarijo. tem niha nekaj navzdol in ne'j grajevati sposobne in odgovor-kaj navzgor. V preteklem juni- ne ^er kaznovati zanikrne, ju je bila najnižje — na 5.7%,1 nato pa se je zopet dvignila. Po- j ne- sebno je porastlo število nezaposlenih med črnsko mladino, v septembru je bilo med njo brez posla 34.6%, med tem ko je bilo med vso mladino, črno in belo, ,brez posla le 16.6%. Število žensk, ki so dobile zaposlitev, in število onih, ki so jo iskale, je v preteklem mesecu doseglo skoraj pol milijona. To je izreden porast ženske delovne sile, ki ga v Delavskem tajništvu sodijo, da je temu vzrok na eni strani zmanjšanje števila otrok v naših družinah, na drugi pa rastoče stremljenje po povečanem dohodku, ki omogoča povečanje udobnosti življenja. Prav tako je k povečanem vključevanju žensk v delovno silo pripomoglo novo gledanje na žensko v družbi. Ta ni več tako navezana na dom, na oskrbo družine, vzgojo otrok, gospodinjstvo jo manj zaposluje in ima tako več časa za delo izven doma. Lani je bilo po uradnih podatkih 56% vseh odraslih žensk, Vključno onih, starih izpod 20 let, zaposlenih celodnevno ali pa delno, pretekli mesec pa je bilo prvič nad polovico vseh nad 20 let starih žensk v redni, polni delovni sili. Ko je porastlo število zaposlenih žensk, je število zaposlenih mladostnikov izpod 20 let padlo za 303,000, ker so bili končani posebni zvezni -programi za zaposlitev mladine preko poletnih počitnic. Med odraslimi moškimi je bilo v septembru letos brezposelnih le 4%-, med odraslimi ženskami pa 6%. Na splošno je bilo med belimi brez posla 5.3%, med črnimi pa 11.2%. ------o----— Ciprski vodnik bil sprejet pri Carterju WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je pretekli petek sprejel predsednika Ciprske republike Spyrosa Ky-prianou in razpravljal z njim o Položaju na Cipru in o možnostih ter načinih pomiritve med °toškimi Grki in Turki. Spor med Grki in Turki na Cipru je pomemben za ves Zahod, ker povzroča napetost med Grčijo in Turčijo ter tako hromi lužno krilo obrambe NATO. sposobne in neodgovorne. V uradih in ustanovah zvezne vlade je zaposlenih preko 2.1 milijona ljudi, ki stanejo deželo ogromno denarja, pa prenekate-ri od njih svoje posle ne vrše vestno in skrbrio, pošteno in odgovorno, kot bi bilo potrebno. Izgredi v Gvatemali, 11 ljudi mrtvih GUATEMALA CITY, Gv. — Ko je mestni svet povišal voznino v avtobusih — prvič po 40 letih— od 5 na 10 centov, je pretekli teden prišlo do demonstra- Frances Martich V četrtek je umrla 87 let stara Frances Martich, roj. Udovich, vdova po leta 1973 umrlem možu Franku, mati Franka in Frances por. Rusnak, stara mati. Pred leti je bila zaposlena kot šivilja pri Fisher Body. Bila je članica Oltarnega društva prijne more zameriti v času, ko Mariji Vnebovzeti, KSKJ št. ^so precj Senatom njegovi glavni 169, Podr. st. 10 SŽZ in The Ma"| zakonski predlogi. Vlada ZDA ccabees 493. Pogreb je danes iz je jzciaji viz izjavila, da ni Grdinovega pogrebnega zavoda marala z njihovo zavrnitvi;jo iz_ na Lake Shore Blvd. v cerkev g^j^j kakfe možnosti za mirno Predsednika rodezijske vlade lana Smitha bo sprejel državni tajnik Gyrus R. Vanče v upanju; da ga pridobi za ameriško-bri-tanski načrt o Rodeziji. WASHINGTON, D.C. — Vlada predsednika Carterja je po daljšem premišlianju izdala pretekli teden vizi za vstop v ZDA članom izvršnega sveta Rodezije lanu Smithu in rev. N. Sithole-ju. V državah črne Afrike, zlasti pri sosedah Rodezije, je ta korak ZDA sprožil glasne in ostre proteste, četudi je Washington izjavil, da je zanj Smithova rodezijska . vlada nezakonita. Carter je pristal na prihod Smitha in Sitholeja v ZDA, ker ju je sem povabila skupina 27 zveznih senatorjev, katerim se in okolice Varnostni svet Združenih narodov je v petek v posebni resoluciji pozval k “notranjemu miru in k pomiritvi” v Libanonu, ker so sirijse čete deset dni z vsemi močmi obstreljevale krščanski del mesta Bejruta in ga ponovno napadle s pehoto. Premirje je bilo v soboto vzpostavljeno, toda sirijske čete imajo krščanski del Bejruta še vedno obkoljen in blokiran. Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Frank A. Sodnikar V četrtek je umrl v Euclid General bolnišnici 67 let rešitev rodezijske krize. Ko je Smith zaprosil, da bi smel položiti venec pred spomenik neznanega vojaka na stari Arhngtonskem narodnem poko- ustavili streljanje, ki se je grozilo razširiti v večji vojni spopad. Razgovori Asad-Sarkis Predsednik Sirije Asad je po dveh dneh razgovorov v Moskvi iodletel domov, kjer je začel vče-Ivaj razgovore s predsednikom ; Libanona Sar kisom o rešitvi j sporov v Libanonu in pomiritvi tega. Kristjani v Libanonu zahtevajo, da se sirijske čete umaknejo iz Libanona, pa bo verjetno Sarkis pristal na to, da ostanejo v Libanonu v okviru oboroženih sil Arabske lige še novih šest mesecev. Izrael ponovno Jeruzalemu sc svari povedali Frank A. Sodnikar, mož Marian, paIišfu’ * f ° ‘° ““onje- no, ker bi dajalo njegovemu o- bisku uradni značaj. Kljub takemu stališču je bilo iz uradnih virov potrjeno, da bo lana Smi- roj. Konchan, s katero sta vodila Merry-makers Cafe na Superior Avenue v letih 1941-1973. Pokojnik je sodeloval z Marti cij in izgredov, ki so trajali pet tiom Antončičem pri slovenski na razgovor drža\ni pacjom na krščanski del Bejruta, BEJRUT, Lib. — Obe bojujoči se strani sta sprejeli poziv Varnostnega sveta ZN in ustavili streljanje po 10 dneh medsebojnega uničevanja. Krist j an-ske milice so samozavestne, ker iasn0> n- bodo mirno gledali, so uspešno vdržale splošen top- če bo SiriJa obnovila svoj napad niški napad sirijskih čet in od- lia krščanski del Bejruta. Pobile tudi dva napada sirijske pe- sebno 50 nejevoljni nad tem, da hote. Položaj je zaradi sirijske- Sirija pustila v Bejrut dve ga pritiska postal skrajno koč- b-igadi Palestinske vojske z Ijiv in pereč, ko so padle mine vsem težkim orožjem. Izrael je v neposredno bližino ameriške- Posebno občutljiv za vsak pre-ga poslaništva in ranile tam ne- mik Palestincev. Ti so se doslej kaj oseb. Izrael je nujno svaril držali v sPoru med Sirii° in kri Sirijo, naj preneha s svojim na- dni. V teh izgredih je prišlo do radijski oddaji in bil nekaj časa laindv Cyrus R. Vance, spopadov demonstrantov s poli- urednik angleške priloge lista cijo, v katerih je bilo 11 oseb Enakopravnost, ki je izhajal mrtvih, okoli 300 pa ranjenih. !pred 20 leti .v Clevelandu. Zapu- ------o------ stil je tudi sina Franka M, hčer Mrs. Daniel Shillito in štiri vnu- Nigerija ukinila izredno stanje ke (vnukinje). Bil je član ADZ št. 18 in Kluba slov. upokojen- Korenoj dobil 3. igro BAGUIO CITY, Filip. — Sovjetski begunec Viktor Korčnoj je dosegel tretjo zmago nad sve- iz Grdinovega pogrebnega zavo-tovnim šahovskim prvakom, ru- da na Lake Shore Blvd. v cer-skim rojakom Anatolom Karpo- Lev sv Roberta ob 9.30, nato na vim. Ta še vedno vodi v razmer- Kalvarijo. ju 5:3. Do zmage v boju za ohra- j ------0----- nitev svetovnega prvenstva v šahu mu manjka samo še ena Billy Graham V Varšavi zmaga. Po pravilih igre je določeno, ' VARŠAVA, Polj. da zmaga pripada tistemu od o- ška cerkev tker bo sicer prisiljen priti temu ;na pomoč. Carter se obrnil na Brežnjeva Položaj je postal tako neva- cev v Euclidu. Pogreb je daws P«d 12 leti v času, LAGOS, Nig. — Vlada je kon- ren> da ie predsednik ZDA Car-čala izredno stanje, ki je bilo tei preko “vroče zveze” opozoril nanj predsednika in vodnika ko se je pleme Ibov uprlo in se Sovjetske zveze Brežnjeva, pri hotelo ločiti od skupne države katerem je bil prav tedaj v go-in ustanoviti svojo lastno — Bi- s^eb sirijski predsednik Asad. afro. Kljub začetnim uspehom Temu je predsednik Carter peso bili Ibi poraženi, njihovo o- v Moskvi posebno pismo, v beh igralcev, ki bo, prvi dobil šest zmag nad tekmecem. Zmagovalec bo dobil $350,000 nagrade, poraženec pa $200,000. zemlje pa razdeljeno na štiri katerem ga je pozival, naj polo-manjše dele. jžaja v Libanonu ne žene do , Nigerija je po številu prebi- skrajnosti. Katoli- valstva največja afriška država, | Carterjev osebni stik z Brež-je prijateljsko spre- z okoli |6i5 milijoni prebivalcev njevim je dosegel, da je Sovjet-jela znanega ameriškega evan- in z obsežnimi, bogatimi naha- ska zveza podpirala resolucijo v gelijskega pridigarja in mu da- jališči olja. Dohodki od črpanja \ arnostnem svetu ZN v petek la na razpolago svoje cerkve za tega ji omogočajo pospešen go- in pripomogla k temu, da sta njegove pridige na Poljskem. spodarski razvoj. obe strani ta poziv sprejeli in PROPAGANDA IN RESNICA 0 DOSEŽKIH CASTROVE VLADE NA KUBI Vremenski prerok Večinoma sončno in hladno. Najvišja temperatura okoli 58 F U4 C). S prihodnjim 1. januarjem bo preteklo 20 let, odkar je Fidel Castro prevzel vlado na Kubi in uvedel tam trdo komunistično diktaturo. V teh 20 letih se je na Kubi veliko spremenilo, nekaj na boljše, nekaj pa tudi na slabše. Somišljeniki in podporniki Castra navajajo samo dobre strani in govorijo o silnem napredku, ki da ga je Kuba dosegla v dveh desetletjih Castrove vlade. Norman Lu-xenburg, načelnik ruskega oddelka na U n i v e r s it y of Iowa je proučil položaj na Kubi pred Castrom in ga primerjal s sedanjim ter objavil o tem zanimiv članek, iz katerega posnemamo naslednje ugotovitve. I. Prof. N. Luxenburg pravi, da je bilo objavljenih obilo poročil o Kubi, ki so ali čisto napačna ali pa vsebujejo le del resnice. Postavil si je nalogo, da ta poročila razčleni in pri tem opozori na stvarna dejstva. Med mnogimi primeri začne v'svojem sestavku s kongresnim poročilom posebne Domove študijske skupine (12. maja 1977), ki jo je vodil kong. J. Bingham, demokrat iz New Yorka. V tem poročilu je rečeno, da je bilo na Kubi pred Castrom “okoli 187,-000 študentov” in da je pismenost v času Castra porastla od 25% na preko 99%. N. Luxenburg ugotavlja na temelju podatkov Združenih narodov in ZDA, da na Kubi pred Castrom stvarno ni bilo le 187,000 študentov, ampak o-koli en milijon, pismenih m bilo le 25%, ampak precej preko 75%.- Časopis Time je 13. marca trdil, da je umrljivost dojenčkov na Kubi le 29 smrti na tisoč velik uspeh Castrove vlade. Podatki povedo, da je bila leta 1959, ko je Castro prevzel oblast na Kubi, ta umr- ljivost 32 na tisoč, ena naj-nižjih na svetu ter da je bila znižana v letih 1939-1959 od 99 na 32 na tisoč. V Castrovi dobi je bila umrljivost otrok še v letih 1971-1972 pod ono v dobi pred Castrom. Španija in Portoriko, ki sta imeli 50 otroških smrti na tisoč leta 1959 napram 32 na Kubi, sta to v zadnjih 20 letih zmanjšali na 14 oziroma 24, torej daleč pod ono na Kubi. Kuba je torej pod Castrom v tem pogledu odpovedala v primeri z ostalim svetom. Zagovorniki Castra radi zmanjšajo število političnih jetnikov na Kubi. Tako jih je New Internationalist v svoji letošnji julijski številki navedel le “nekaj sto”, Castro sam pa je 7. septembra 1978 na tiskovni konferenci nakazal, da utegne dovoliti kakim 3,000 političnim jetnikom zapustiti Kubo. Organizacija ameriških držav je med tem ocenila, da je na Kubi okoli 20,000 poli- tičnih jetnikov. Poleg pripravljenosti sprejeti napačne podatke in jih podajati naprej so prenekate-ri izmed onih, ki navajajo Castrove uspehe, pod močnim vplivom dveh temeljnih zmot. Prva od teh je mnenje, da je bila Kuba pred Castrom zaostala država Tretjega sveta, podobna drugim malim državam Karibskega področja. Dejansko Kuba one dobe ni bila tipična država Tretjega sveta, niti tipična država Karibskega področja. Po kakršnemkoli merilu, ali po številu študentov v srednjih šolah, po številu zdravnikov z ozirom na število prebivalstva ali po številu smrti dojenčkov, po številu telefonov in televizijskih sprejemnikov ali po narodnem dohodku na osebo je bila Kuba leta 1959 daleč pred katerekoli drugo državo Karibskega področja in Tretjega sveta. (Konec sledi) Uspel koncert— “Fantje na vasi” so preteklo soboto zvečer navdušili polno veliko dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue s svojim koncertom. K res lepemu uspehu čestitamo zboru in njegovemu pevovodju Janezu Sršenu! Kolumbov dan— Danes je Kolumbov dan, s katerim počasti Amerika svojega odkritelja Krištofa Kolumba. Zvezni, državfti in okrajni uradi bodo zaprti. Poštne dostave danes ne bo. Seja— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima svojo sejo v sredo opoldne v Slovenskem domu. Po seji zabava. Vse članstvo vabljeno! Društvena seja— Društvo sv. Ane št. 4 Ameriške Dobrodelne Zveze ima svojo redno sejo v sredo ob pol osmih zvečer v običajnem pro-sioru. Po seji zabava. Vse članstvo vabljeno! Prijeten obisk— Preteklo soboto so se oglasile uradu AD ga. Ančka Kokelj s hčerko Marjanco in sestro Julko Stražar iz Toronta. Prišle šo na koncert zbora “Fantje na vasi” in obiskale več tukajšnjih prijateljev in znancev. Gospa A. Kokelj je rodom iz Dobrove pri Ljubljani, njen mož Frank pa iz Žiro v. Lepa hvala za obisk! Kanadčani se postavili— Slovensko gledališče iz Toronta je v nedeljo popoldne podalo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opereto “Na planincah naših”. Dvorana ni bila posebno dobro zasedena, toda poslušalci so bili iz-nenadeni nad odlično pripravljenim nastopom in dognanim podajanjem. Slovenskemu gledališču in njegovemu vodniku V. Čekuti tople čestitke in hvala za kulturni užitek. Šole ostanejo zaprte— Štrajkujoce šolsko osobje je Dihalo na štrajku kljub odredbi sodnika Hanne, da se vrne v šole. Pogajanja med šolskim odborom in štrajkujočimi se nadaljujejo, toda šole bodo po vsem sodeč ostale ta teden še zaprte. Sodnik Hanna je vodnika štrajka Jamesa E. O’Mearo zaradi nepokornosti sodišču obsodil na 10 dni zapora in $500 globe. Nastop kazni je bil odložen do jutri. Seja— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okolico ima jutri, v torek, ob enih popoldne prevoz svojega bakra na sve-;Eej0 v sdd na Waterloo Road. I tovhi trg. K temu je bila prisi-1 ____________ stjanskimi milicami ob strani, sedaj pa izgleda, da se pripravljajo za poseg vanj. Pogajanja v nevarnosti WASHINGTON, D.C. — V četrtek naj bi se začeli razgovori za mirovno pogodbo med Izraelom in Egiptom. V Kairu so izjavili, da bodo ti razgovori trajali nekako tri tedne, če ne bo prišlo do posega Izraela v Libanon, kjer je položaj še vedno zelo kočljiv in se znova zaostruje zaradi prihoda dveh palestinskih brigad v Bejrut. To očitno popuščanje Sirije Palestincem je nekako novo izzivanje ne le kristjanov, ki hočejo, da Palestinci zapustijo Libanon, ampak tudi Izraela, ki smatra Palestince za svoje naj-zagrizenejše nasprotnike. Zambija bo uporabljala rodezijsko železnieo LUSAKA, Zamb. — Predsednik republike Kenneth Kaunda je pretekli petek objavil, da bo Zambija delno omejila svoj bojkot Rodezije in začela uporabljati rodezijske železnice za Ijena, ko je železnica preko! Tanzanije preobremenjena in je zambijski baker na njej obtičal. Kaunda je pri objavi tega sklepa poudaril, da to ne pomeni “odprtja cele meje z Rodezijo za trgovino”. Dejal je tudi, da uporaba rodezijske železnice ne “bo imela nobenega vpliva na osvobodilni boj”. V Zambiji imajo svoja oporišča rodezijski črnski gverilci Patriotične fronte Joshue Nkome. Pomožni jez se podrl: 7 delavcev mrtvih SENECA, S.C. — Začasni jez, ki je omogočal delo na dnu jezera Keowee, se je pretekli petek nenadno podrl in zakrivil smrt 7 delavcev pri gradnji. Ameriško mornariško letalo se ponesrečilo v Čilu SANTIAGO, Čile. — Pretekli petek se je v gosti megli pone- Zambija ima glavni dohodek srečilo ameriško mornariško le-deviz od prodaje bakra. Pošilj-’ talo 10 milj južno od Santiaga ke tega so obtičale na železnici Treščilo je v plamenih na zem-skozi Tanzanijo in v pristanišču Ijo, pri čemer je bilo 18 oseb, Dar Es Salaam. Istočasno so ob- pripadnikov vojne mornarice tičale na poti v Zambijo pošilj- ZDA, mrtvih, ke umetnih gnojil, ki jih ta nuj- Letalo je sodelovalo v skupno potrebuje za svoje poljedel- nih vojaških vajah ZDA, Čila in stvo. Peruja. Fmmišm Pomoviim ■vi {%• (!/»• K f? «r-r» t%'— f »C » vi I Wc^vaS>cžS*«CJ 6117 ‘^TT'cLAm AYE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher, tiiblished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §28.tfo na leto; $14.0» za pol leta; $8.00 za 8 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 147 Monday, Oct. 9, 1978 Poseg podjetij iz Slovenije na tCorosko vznemirja nemške nacionaliste Dokler je bila južna Koroška pretežno kmetijsko pod ročje z malo ali nič industrije, njeno slovenstvo m bilo tako ogroženo, kot je postalo v trenutku, ko_so se Nemci odločili razvijati na Koroškem industrijo m pritegniti vanjo nemško delavstvo. Slovenski kmet na Koroškem ie bil v precejšnji meri neodvisen in se je teno lažje upiral nemškemu pritisku. Slovenski delavec in uradnik, di-žavni, deželni ali občinski, sta bila v težavnejšem položaju Odvisna od nemškega gospodarja^ sta z javnim kazanjem svoje slovenske zavesti tvegala izgubo svojih služb če je bil nemški gospodar narodno nestrpen. Mesta in večja naselja na južnem Koroškem so pod nemškim pritiskom in ob nemških vabah Slovencev “nemški krog” ob ponujanju raznih ugodnosti postopno dobivala čisto nemški zunanji značaj. Četudi je v njih še precejšne število Slovencev, ti svoje narodne pripadnosti ne kažejo, če jo že kar naravnost ne tajijo. Preneka-terim je zagotovljeni “vsakdanji kruh” važnejši od rodu, od narodne pripadnosti, od zvestobe izročilom očetov in dedov. .iti Iz mest in trgov se širi ponemčevanje na okolico, Ko tudi kmet ni več tako neodvisen, kot je bil nekdaj. Tudi nanj se povečuje pritisk od strani po Nemcih^ obvladanega gospodarstva in javnih uprav. Vsi ti skušajo sloverg ske starše zadržati pred kazanjem slovenske narodne zavesti in pred vzgajanjem svojih otrok v njej. Nemci so uporabljali za germanizacijo svojo gospodarsko moč proti Slovencem po vseh delih Slovenije, dokler so bile slovenske dežele v sklopu Avstrije. Nemški nacionalizem, prepojen s pangermanskimi idejami in načrti je hotel v preteklem stoletju ponemčiti vso slovensko zemljo in si preko nje zgraditi trdno pot, “most” do Jadranskega morja, kjer bi naj Trst postal nemško mesto, nemško oporišče za širjenje nemškega vpliva in moči dalje proti jugu. Ponemčenje Koroške, Štajerske in Kranjske, Goriške in Trsta naj bi ustvarilo in utrdilo pot dalje na jug in jugovzhod ... Slovensko narodno prebujenje je zavrlo nemško prodiranje na slovensko zemljo na Kranjskem, južnem Štajerskem, na Goriškem in Tržaškem še v času cesarske Avstrije. Slovenski vodniki so uspeli rešiti slovenskega kmeta in obrtnika iz gospodarske odvisnosti od Nemcev, njihovih podjetij, denarnih in drugih ustanov. V glavnem so to .dosegli s pomočjo zadružništva in organiziranja slovenskega kmeta in obrtnika. Na Koroškem je bil uspeh teh naporov skromen in še to, kar je bilo doseženega je bilo uničeno po izgubljenem plebiscitu leta 1919. Nemci so trdo pritisnili na slovenski živelj na Koroškem, pokoriti so ga skušali v prvi vrsti s svojo gospodarsko močjo. Vedeli so in vedo, kaj pomeni kruh, kaj pomeni dobra, stalna služba za delavca in uradnika, pa tudi za vsakega drugega, ki mora služiti vsakdanji kruh za sebe in za svojo družino. Gospodarski pritisk je v prvi vrsti uspel potisniti slovenstvo iz mest in trgov v osrednjem in v južnem delu Koroške. Le sorazmerno majhen del Slovencev na Koroškem je bil dovolj trden, da se mu je uprl. Vodniki nemškega pritiska na Koroškem se dobro zavedajo vrednosti in moči, ki jo jim nudi nadzor nad gospodarstvom v njihovih načrtih za uničenje “ostankov slovenstva” na Koroškem. Ko je slovensko podjetje “Gorenje” hotelo postaviti eno svojih tovarn v Pliberku pred nekaj leti, mu tamkajšnje oblasti za to niso dale dovoljenja. Tovarna, ki bi imela lastnike v SR Sloveniji, se je zdela Nemcem prenevarna. Zadnje čase je nekaj drugih slovenskih podjetij pokazalo zanimanje za južno Koroško in možnosti razširitve svoje dejavnosti severno od Karavank. To je vzbudilo zaskrbljenost pri vodnikih nemštva, posebno pa pri Hei-matwehru. Izdal je posebno izjavo, v kateri noziva koroške oblasti, naj preprečijo odpiranje “jugoslovanskih o-bratov” na Koroškem. Izjava je naslovljena na koroško deželno vlado in posebej omenja tovarno v Brnci, lastnino podjetja Elan v Sloveniji, ter tovarno celuloze v Rebrci, ki je že dolgo v hudih finančnih težavah, pa so ji pred kratkim ponudili rešitev iz Slovenije. Koroški “brambovci” govorijo v svoji izjavi o gospodarskem odpiranju Koroške proti Jugoslaviji, o gospodarskih prizadevanjih, ki “škodujejo gospodarstvu in ogrožajo prihodnost in mirni razvoj koroškega naroda”, to dogajanje — pravijo brambovci v omenjeni svoii izjavi — namreč pospešuje “slovenizacijo” tega ozemlja. Prav kriza tovarne celuloze v Rebrci je vodnikom nemško-nacionalistične svobodnjaške ■ stranke izvabila hude proteste na račun vladne politike, ki dopušča vlaga- sv. Kristine, sinova “Joseph High School” — žive v bližini —-hčeri Lilian in Irene pa tudi katoliško “High school”. Brat David se je odločil za dentista in z doktorsko diplomo služi sedaj kot vojak, podpolkovnik v San- nje tujega kapitala v južnokoroška podjetja. V nekaj, družini, dva sinova in dve hče-J bolj mili obliki so protestirali proti dopuščanju posega- ri, so znani po svoji nadarjeno-nja podjetij iz Slovenije na južno Koroško tudi drugi sti. Vsi so obiskovali farno šolo nemški nacionalistični politiki. Vlado v Celovcu in na Dunaju opozarjajo na “posebno obmejno lego” južne Koroške, ki jo je treba upoštevati pri vsej gospodarski dejavnosti. Protesti nemških nacionalističnih vodnikov kažejo očitno, kje je boleča točka v položaju koroških Slovencev — v njihovi gospdarski odvisnosti od Nemcev. Kdor se gospodarsko ne čuti trdnega in neodvisnega, ne more bi-1 Antonio, Texas. Pred nekaj ted-ti svoboden v izpričevanju svoje narodnosti in svojega j ni so imeli (vsi so poročeni) mišljenja. . Ljubljana ima brez dvoma različne možnosti in pota, da na tih, miren in neopazen način pomaga koroškim Slovencem k večji gospodarski trdnosti in neodvisnosti. Nekaj možnosti pomoči na tem področju imamo Slovenci tudi izvep Slovenije. Pomoč Slovencev v ZDA in v Kanadi naj bi bila osredotočena in vključena v programe in napoje Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je brez dvoma najtrdnejša in najpomembnejša ustanova Slovencev na Koroškem, K 2i-£ešitici Slovenske šele pri Mariji Vneiievzeši CLEVELANdTo. — Pokojni g. Zdravko Novak je na koncu šolskega leta 1952/53 šel prosit župnika g. Matijo Jagra za pomoč pri ustanovitvi Slovenske šole. G. župnik je dal prostore pod cerkvijo na razpolago za soboto. Vodsto šole je prevzel g. Peter Golobič, ki je bil že v Sloveniji nadzornik šol v novomeškem okraju. Učiteljska mesta pa so prevzeli: gdč. Anica Nemec, sedaj ga. Knez, gdč. Mary Kosem, sedaj ga. Celestina, in g. Slavo Oven. Petje je poučeval g. Rudi Knez. Začelo se je z dvema razredoma in 23 učenci. G. Slavo Oven je odšel maja 1954 v Kalifornijo na novo službeno mesto, g. Golobič je zbolel, dekleta sta se poročili in prišle so nove moči, da so nadaljevale začeto delo. Ko je prišel g. Jože Varga za kaplana v našo faro, je pričel tudi s pomočjo pri Slovenski šoli. Priredili so “Nastop Miklavža” in Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. V sedmem šolskem letu so se starši združili v šolskem odboru za pomoč pri vzdrževanju šole. Priredili so piknik, ki jim je uspel. To leto je bilo vpisanih 66 otrok in sicer v otroškem vrtcu in treh oddelkih. Bilo je razgibano leto, saj so bile kar štiri prireditve: v novembru Slomškova proslava, v decembru Miklavževanje, v marcu Marijanska akademija in v maju Materinska proslava. V juliju pa je bil zopet piknik, katerega nismo več izpustili. V tem letu se je g. Zdravko Novak zaradi slabega zdravja umaknil in njegovo mesto je prevzela gdč. Jožica Pavii. Po prihodu g. Jožeta Godine, novega kaplana pri fari, smo zamenjali Šolski odbor za Odbor slovenskih mater. Delo so nadaljevale v prid otrok Slovenske šole. Po odhodu g. kaplana pa so starši pomagali pod imenom Odbor staršev. Naloga oziroma skrb tega odbora je, da pomaga pri prireditvah in skrbi za finančno pomoč. V času, ko je bil med nami g. Godina, smo šli z otroci na razne izlete, katere imajo še vedno v spominu. Od leta 1970, ko nam je ’g. let od pričetka te skromne ustanove, ki budi v otrocih ljubezen do materinskega jezika. Veliko otrok se je srečalo in spoznalo, starši iri učiteljstvo je skupno delalo za dobro teh otrok. Za vse to bodimo Bogu iskreno hvaležni in se mu zahvalimo v nedeljo, 15. oktobra, pri sv. maši, katera bo darovana prav v ta namen. Sv. maša bo pri Mariji Vnebovzeti ob pol lih. Pridite nekdanji učenci naše Slovenske šole in s sedanjimi u-čenci izrecimo našo skromno zahvalo! Vas vse vabi Odbor staršev Agnes Kern stas je za vedno zapnsflla CLEVELAND, O. — Dne 28. septembra je umrla Mrs. Agnes Kern, ki je bila že dalj časa bolna. Rodila se je v Calumetu, Michigan. Bila je poročena z dr. Frankom J. Kernom, ki ga vsi dobro poznamo. Oče Agnes Kern; Mathias Vertin, je bil bratranec škofa Johna Vertina in tako je bila pok. Agnes Kern daljna sorodnica škofa Johna Vertina v Marquettu. Na to je bila Agnes Kern zelo ponosna. Podpisani sem večkrat obiskal dr. Franka J. Kerna. On in njegova žena Agnes sta rada govorila o Baragovi deželi, kjer sta škof Baraga in škof John Vertin misij on arila. Pogrebna sv. maša za Agnes Kern je bila v cerkvi sv. Križa v ponedeljek, 2. oktobra. Spremlja jo je na zadnji poti do pokopališča Vernih duš č. g. Martin J. Scully. Tam smo ob grobu molili skupno njeno zadnjo poslovilno molitev in je bil njej podeljen zadnji blagoslov. Mrs. Agnes Kern nam bo o-stala nepozabljena in spominjali se je bomo v molitvi. Jože Vrtačnik V spomin raJnetM dr, Jaeoitia teiinoieu EUCLID, O. — V ponedeljek, 25. avg., mislim, da je marsikdo izmed bralcev Ameriške Domovine na večernih oddajah TV slišal in videl nesrečo v zraku, ki je v San Diegu, Calif., zahtevala 146 žrtev. Naslednji dan me ena Gustičičevih hčera, Ire- župnik Viktor Tomc odprl vrata ' na Lanesee, telefonsko pokliče farne šole — za kar smo mu in pove, da.je v tej strašni neiskreno hvaležni — imamo šolo zgodi bil tudi njen brat dr. Ja-v šolskem poslopju. Skrbimo, 'cob J. Gustinčič in da bodo nje-da otroci ne stikajo po razredih, gove telesne ostanke pokopali Gbčutek, da so v šoli, jim po- tu. Naj omenim, da je pred 4 le-maga pri sprejemanju snovi in ti, 30. avgusta 1974, bil njen pri disciplini. | (Irene Lanesee) nadebudni 9- Število otrok se suče zadnjih letni sin James Martin ubit na par let med 80 in 100. Imamo o- tračnicah železnice. Tako so v troški vrtec in še pet oddelkov, štirih letih imeli kar dve trage-Pouk v naši šoli se prične ob diji v Gustinčičevi rodbini, zna-pol desetih in se konča ob dva- ni mnogim rojakom v Euclidu najstib. Zadnjo uro je priprava in drugnd. Njihov dom na 18800 za nastope in pevska vaja, kar Aby Ave., z obsežnim vrtom, je vse vodi g. Rudi Knez. dokaz marljive delavnosti očeta J Samo To so zgoščeni podatki o Slo- Jakoba, mati Jennie je znana išče odgovora. Že starozavezni venski šoli pri Mariji Vnebo- kot tajnica Društva sv. Kristine |pevec, ki posreduje božjo bese-vzeti. V poletju je minulo že 25 KSKJ št. 219 skozi 30 let. V tej j do v psalmu, ima to sklepanje: družinski sestanek na domu svojih staršev. Kdo bi si tedaj mislil, da so poslednjič skupaj. Žrtev te letalske nesreče, rajni Jacob, je huda izguba ne samo za družino, ampak nam vsem, ki smo ga poznali, pa tudi na znanstvenem polju bo pogrešan. Svoje študije je z odliko končal na Case Institute of Technology 1. 1963 in prejel doktorat v “electrical engineering”. Bil je avtor knjige “Electronics Text Book” in članka o antenah, ki je bil nedavno objavljen v Smithsonian Magazine. Po poroki •— poročil se je v Clevelandu, v zakonu nista imela otrok — je odšel v Kalifornijo in je bil kot pomožni profesor pride-Ijen University of California v Los Angelesu. Kot svetovalec je večkrat letel v Evropo. Tudi poslednji polet iz Los Angelesa v San Diego je bil poslovni. Težko se je vživeti, da ta nenadna nesreča je prekinila njegovo — človek bi sodil, da ima še polovico življenja pred seboj — delovanje, ki je spopolnjeval nova odkritja v tej stroki. Kakšen udarec ženi, staršem, sestrama, bratu in vsem, ki so bili v sorodstvu z njim. Z njimi delimo bol vsi, ki smo ga poznali in smo prijatelji, znanci spoštovane Gustinčičeve rodbine. Vem, da ni mogoče z besedo dati izraza bolečini, ki jo čutijo prizadeti, ki so z družinskimi vezmi povezani, ob tako nenadni ločitvi, ko je smrt pretrgala vse vezi. Iztrgala je člen verige družinskega kroga — ljubljenega moža, sina, brata, strica, prijatelja, znanca v tem vidnem, otipljivem stanju, med nami ga več ni... Kaj naj v tolažbo ob tem težkem stanju človek razmišlja: Zakaj, zakaj se je to moralo pri-goditi? Človek je priklenjen na dve dimenziji, ki jima pravimo: prostor in čas. Vsi zanamci, ki jih je ista določitev, kot nas, ki zdaj v tem času in prostoru bivamo, pa bo tudi delež prihodnjih rodov enak, ki jih še ni, da smo samo — v primeri večnosti — le za hip časa in na kraj prilepljeni na ta planet Zemlje, ki imamo vsi enako usodo, da eni v dolgi bolezni, ki si želijo konca, dočakajo višje število let, so mladi, ki bi še želeli uživati čutno veselje, bogati, revni, nadarjeni, učenjaki, nepomembni, poštenjaki in zločinci, — vse nas je enak konec, vseh prejšnjih, sedanjih in v bodočih rodovih. Koliko izmed nas, ki krožimo s tem planetom Zemlje okrog Sonca, bo še živih čez 100 let? In z večnostjo, kaj je ta doba sto let v primeri! Če bi bilo res, da, ko nas — v kolikerem pri meru — smrt zemskega preki-njenja konča tisto, kar je v vseh nas, boj za ohranitev življenja, dejanje, ki je s smrtjo vsega konec, o potem bi bilo res, kar je v neki drami rekel par stoletij pred Kristusom Grk Sofoklei: “Roditi se ne je najboljše” bila vrednota, ki bi si jo zaželel vsak izmed nas, ko mora sprejemati in nositi stiske življenja, ko mora doživljati razočaranja, žalosti, trpljenje, nerazumevanje. V človeški oblasti tega ni mogoče spremeniti. Je bil in bo to delež vsega človeškega rodu. Zakaj se je moralo to zgoditi, da se je pripetila ta nesreča? Človeški um tega ne more spoznati, . če mu Bog dopušča, da se zgodi ta strašna preizkušnja? v luči Razodetja človek Moja dela so že videla tvoje oči, ' že so vpisana v tvoji knjigi vsa; določeni so bili dnevi, preden je prvi napočil. Kako težko so umljivi načrti, o Bog, kako so vsi skupaj ogromni. Če bi jih štel, več jih je kot peska; če bi prišel do konca, bi bilo spričo tebe, ko da nisem začel. (Psalm 138, 16-17) Iz tega vidika sklepamo, kako in zakaj mu je smrt bila v teh okoliščinah — slučajna, ali določena, ne vemo? Le to verujemo, da se mu življenje ni ukinilo, le spremenilo, s časnega v večno! Ločeni od njega vidne navzočnosti, duhovno pa povezani z njim v spominu in molitvi, smo združeni z njim. Kako daleč od njega nas loči čas, da se družimo z njim v večnosti — ne vemo. Gotovi smo le, da smo vsi določeni za to, kar je nekaj trenutkov pred nami on že dosegel. Naj žalost, osamljenost še tako stiska srca ob tej ločitvi, ko vsi, ki poznamo Gustinčičeve, delimo z njimi njihovo bol. Vem, da vsak od njih znancev in prijateljev bi v kelih bridkosti, ki ga v teh dneh doživljate, rad lajšal bol z dejansko tolažbo, ki bi lajšala in osladila težke preskušnje, v katerih se nahajate. Samo z vidika vere, ki ste mu preskrbeli krščansko postat, da je videl smoter življenja je — večnost! Upajmo, da je že dosegel tisto, kar nam že za starozaveznim prerokom apostol sv. Pavel ponavlja: ‘‘Da človekovo oko ni videlo, uho ne slišalo in v človeško srce nikdar ne prišlo to, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo.” Za preostale, ki objokujete njegov odhod, naj tudi tista beseda, ki jo je apostolom v slovesu ločitve pri Zadnji večerji izrekel — velja tudi vam — “Vaša žalost se bo spremenila v veselje.” Sočustvujoč z vami želim preostalim tolažbe, rajnemu ohranimo lep spomin, večni mir in pokoj naj mu Bog podeli! M. T. Louis Fabec v Clevelandu, O. Mati Mrs. L. Fabec je bila njena sestra. Mattu Savorenu čestitke k visoki starosti v zdravju z željami, da bi zdrav in zadovoljen dočakal še mnogo rojstnih dni! AD Begin govori trdo za domačo javnost? WASHINGTON,. D.C. — Vodniki zunanje politike so prišli do zaključka, da predsednik izraelske vlade Begin navaja trda stališča za pomiritev z Arabci v glavnem za domačo javnost, da pa bo popustil, ko bo prišlo do odločilnega trenutka. Še vestne trns je gfeigčas po rudnika PUEBLO, Colo. — Matt Savo-ren je letos obhajal 90-letnico rojstva še trden in zdrav, poln življenja. Rodil se je v Sloveniji pod cesarjem Francem Jožefom, pa odšel v svet in prišel v Ameriko, ko bi moral “iti služit cesarja”. Dolgih 47 let je kopal premog pod zemljo vesel in zadovoljen in po rudniku mu je še vedno dolgčas, četudi je že dolgih 30 let, odkar je bil kopal zadnji premog. Kljub letom je še vedno trden in živahen. Pravi, da se je trdnosti navzel pri trdem delu v rudniku. Delo človeka utrjuje in mu ohranja zdravje, je prepričan Matt. Nikdar mu ni bilo treba iskati pomoči pri zdravnikih. Prvič se je to zgodilo, ko je bil star skoraj 36 let. Rad pripoveduje, kako je bilo nekdaj v rudniku, ko so vozičke vlekle mule, ko ni bilo sedanjih strojev in varnostnih naprav. Rudarji so bili prijatelji s podganami in jim dajali hrano, ker so jim služile v svarilo pred nevarnostjo, ker so to čutile preje kot ljudje in so bežale pred njo. Dvakrat ga je v rudniku zasulo, pa je obakrat prišel srečno iz njega. Matt je velik prijatelj živali, te se je navzel, ko je delal v rudniku z mulami. Če človek s temi ni' bil prijazen, so mu postale lahko, nevarne, ne da bi mu le nagajale pri delu. Močno ga je prizadela smrt žene Antonjje, rojene Sedmak v Koritnicah pri Knežaku v Sloveniji. Dočakala je 79 let. Zapustila :je sorodnike Mr. in Mrs. /Z NAŠ/H VRST Wickliffe, O. — Ko pripravljate posebno številko Ameriške Domovine v počastitev F. J-Lauscheta, se pridružujem tudi jaz s svojimi čestitkami. Naj bi dobri Bog blagoslavljal delo našega velikega rojaka in ves njegov trud za slovenski narod. Mrs. Mary Stusek Sudbury, Ont. — Prosim, da vključite tudi najine pozdrave v posebno izdajo AD. To je res lepa zamisel in bi se naj vsi spomnili tega našega uglednega rojaka, rodoljuba Franka J. Lauscheta. Želiva mu še mnogo zdravih let! Vid in Marija Rovanšek * Cleveland, O. — Slovenska oddaja na radiu ‘Glas Amerike’ je bila ukinjena točno eno leto. Na prizadevanje sen. F. J. Lauscheta je bila obnovljena. To je dosegel mož z ugledom, mirnim in odločnim delom. Slovenci smo mu zatorej lahko hvaležni! Valentin Potočnik Minneapolis, Minn. — Hvala za opozorilo, da mi bo potekla naročnina na naš priljubijo^ list. Tu Vam pošiljam naročnino za eno leto in prispevek v tiskovni sklad, saj je Ameriška Domovina res potrebna in vredna naše podpore. F. Medved * Fannystelle, Man. — Prilagam Vam naročnino za eno leia j za Ameriško Domovino, list, ki j mi je zelo pri srcu, saj sem njo-i gov naročnik že 48 let. Želim iVam, da bi dobili dovolj no vik naročnikov, da bi mogli list Šc dolgo izdajati. John Roth Cleveland, O. — Hvala za obvestilo. List mi je zelo všeč i11 zato pošiljam enoletno naročni' no. Želim Vam veliko uspeha! Karolina Kess * Cleveland, O. — Pošiljam Vam ’ enoletno naročnino in prispeve -v tiskovni sklad. Lep pozdrav k1 obilo uspeha pri Vašem zaslu2 nem delu za slovenski narod! Frances Kosem * i Salem, O. — Prihodnji meseC mi .poječe naročnina,' tu pošiljam novo za eno leto. fa51' v redu prejemam. Lepo se kar piše Janez v sestavkih “R° ( dil po Koroški sem deželi”, j Varujmo naš list, dokler ga imamo! Kaj bi mi stari Slovenc; brali, če ne bi imeli ljube Ame riške Domovine? . Prilagam nekaj v tiskov11 sklad in za “pozdrav F. J. schetu”. Pozdrav vsem rojakom vsem pri Ameriški Domovini; Agnes Možini * Walpole, Mass. — Težko Vy. šem, pri 81 letih človek veS^0 več posebno okreten. AmerlS>^ Domovino rad berem in ^ 'pošiljam tu naročnino za p0* ta in nekaj za tiskovni skln1^' Lepo pozdravljeni od Vase' j Zvestega naročnika! August Pqtronek IDEALIZEM SLOVENSKE DUHOVŠČINE NA KliOŠSCESS Krščanska kulturna zveza Vini dobi in ravno tako v času 496 Celovcu je 1. 1968 izdala strani obsegajočo knjigo z naslovom “Naši rajni duhovniki” katera vsebuje “kratke orise nji' hovega trudapolnega dela in življenja. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je namreč tis-teg;a leta obhajala kot naslednici ; Slovensko krščansko-social-ne zveze za Koroško, poznejše Slovenske prosvetne zveze, 60-letnico svojega obstoja. Knjigo je založila Družba sv. Mohorja v Celovcu in je v nekaj izvodih še na voljo. V uvodu knjige “Naši rajni duhovniki” beremo med drugim: “Šestdeset let zgodovine koroških Slovencev! Bila so to desetletja polna življenja, pa tudi polna bridkega trpljenja. Bila so leta dveh svetovnih vojn, leta izseljevanja slovenskih družin, leta, v katerih so zapirali, preganjali in pobijali slovenske ljudi po naših koroških dolinah in vaseh. Bila je to velika doba narodnega prebujenja, doba neštetih verskih in kulturnih prireditev, doba močnega političnega hotenja, doba, v kateri so vzcvetele in delovale naše gospodarske in zadružne organizacije ravno tako, kot je bogato cvetelo versko življenje po naših farah in družinah”. tretjega rajha, ko je leta 1941 večina naših slovenskih duhovnikov romala v zapore ali v koncentracijska taborišča. Tako je Lil v zgodovini slovenski duhovnik na Koroškem tista tarča, v katero se je zaganjal val sovraštva, podtikavanja, sumničenja in mržnje od raznih nemških strani. Netiti med ljudstvom nezaupanje do duhovnika, to je bil vedno cilj nekaterih gibanj in raznarodovalnih (nemških) organizacij. Ob takih poniževalnih okoliščinah je sredi trpečega naroda v zgodovini rastel lik idealista slovenskega duhovnika na Koroškem.” Tudi letošnji počitniški študijski tečaj za ameriško slovensko mladino je v veliki meri uspeh dela zlasti pa krščanskega idealizma vrste slovenskih duhovnikov in katoliških laikov ter slovenskih šolskih sester, zbranih pod vodstvom ravnatelja Družbe sv. Mohorja v Celovcu prelata dr. Janeza Horn-joecka. Zelo jih je skrbel ta prvi te vrste tečaj v njihovi sredi in pod njihovo odgovornostjo. Najprej jih je težilo izredno obsežno pripravljalno delo na vseh straneh in krajih, potem pa izvedba tečaja samega. Čeprav se niso vozili z mladino povsod po Razgovor z Jugoslovanskim oporečnikom Mahajla Mihajlova uvrščajo pomeni politična demokracija “Nadvse pa je bila ta doba ve- Pr0škem jn P° Sloveniji, so lika in močna v družnem sode- vendar ^meli vedno v mislih lovanju med našimi duhovniki L kar ie bil° rečeno družila ena sama misel: mati, na ostanku v Baragovem domu domovina, Bog! Imeli so jasne v Clevelandu ob svoječasnem poglede na vsa življenjska vpra- obisku & ^vnatelja dr. J. H. v sanja vere in naroda in se nik- Clevelandu: Mohorjeva, v Cedar niso zgubljali v brezplodnih lomi kakor zlasti tudi njen razpravljanjih. Nikdar niso is- letosn^ Počitniški študijski tečaj kali sebe, vedno so živeli ie -a slovensko mladino v Celovcu delu, idealizmu, trpljenju za ^ vse skuPaj “velik kuP dobrih vero in narod.” j volJ” Iu dokier tako> se ne V knjigi je zbranih 78 sporni-ibtPrno Prihodnosth nov na rajne slovenske duhov- Janez Sever nike, ki so delovali v prvih šest-j desetih letih tega stoletja naj Koroškem. Podani so tako, ka-j kor jih je bil zapisal rajni tinj-j Ladja kapitana Scotta V Temzi trohni zasidrana laski prošt Anton Benetek. Ko je d'ja ‘‘piscovery”, s katero je po-prošt Benetek 1965 umrl, so do- ™0r&^ak 'S?°^ pllf na Antarktl-bili v njegovi zapuščini med'k°-. znanstv“no drugim 36 kratkih živlienjePi-iraZlsk°!aln0 ladJo, opremljeno & . ., u h. za plovbo v neugodnih oodne- sov njegovih rajnih sobratov.), .f t. t ,, v, J & .. , • - ,, bnih razmerah Antarktike, so Družba sv. Mohorja se je odlo- j. ]eta : 1901 N& čila, da te življenjepise izda ml slavni kapitan ,Robert sicer v nespremenjeni obliki,'ScoU odplu] na prVQ antarkti,no dodala pa jim je se spomine na ocjpravo druge sobrate-duhovnike, v ko-j „ i -u t likor so m-mikali tako da ie1 Po poaathih obrambnega min-. , . , ’ w. . istrstva Ibi potrebovali okoli pol podoba slovenske duhovščine mi]jjona furtov za popravilo^. prvih 60 let tega stoletja razme- < ki je 2daj že štiri desetletja i orna popoma. I spominski muzej za antarktične Letos, 19A, pa je Krščanska ra2jskave kapitana Scotta. Nekulturna zveza v Celovcu obha- navadni muzej obišče okoli četrt jala 70-letnico svojega obstoja. milijona turistov na leto zdaj Celovški katoliški slovenski tisk ^ ladijski trup nujno potreben je pisal občasno o obhajanju te- opravila. ga jubileja Vsebuje pa tudi “Discovery” je po prvi plovbi pred kratkim izišla jubilejna šte- samo še enkrat (leta 1929) vilka, izdana ob 30-letnici “Na- peljala odpravo na Antarktiko, šega tednika”,, glasila Narodne-Potem je bila nekaj časa šolska ga sveta koroških Slovencev, ladja, vsa povojna leta pa je mu-omembe vreden prispevek tudi Zej. o današnjem križevem potu ve-j —-----o______ čine slovenskih duhovnikov na, Br20javke Zeml" Koroškem. Prispevek ima na-i J Slov “LIK KOROŠKEGA KA-j Fiziki iz raziskovalnega labo-PLANA “ČEDERMACA”. Ob-^ratorija pomorskih sil ZDA so sega polno stran “formata Na-, sporočili, da proučujejo praktičnega tednika” in nosi šifro K.C. no uporabnost “radikalno nove-Lvod v ta prispevek pa je tak- ga telegrafa”, s katerim bi spo-£e: jročila pošiljali skozi Zemljo, ne “Zgodovina koroških Sloven- pa okoli nje, kot doslej, cev je v bistvu obenem zgodo- Novi telegraf bi deloval po sivina naših slovenskih duhovni- stemu šifriranih snopov atom-kov. Saj je bila usoda sloven- skih delcev nevtrinov. Ti delci, skega ljudstva na Koroškem ki potujejo s svetlobno hitrostjo, vedno tesno povezana z usodo imajo veliko prodorno moč in njegovih duhovnikov. lahko prodrejo skozi Zemljo, ne Duhovnik je dostikrat kot da bi pri tem oslabeli, edini klicar sredi svoje “gmaj-1 Komunikacijski sistem na ne” bodril svojo čredo ter jo podlagi nevtrinov bi omogočal branil pred raznovrstnimi raz- popolno tajnost sporočil, poleg narodovalnimi ukrepi velenem- tega pa nanj ne bi vplivale vre-ihva v deželi. Ni čuda, da je menske razmere, atomske eks-Foliticjna oblast v vseh kakor- plozije in sončne pege. Fiziki ra-J oli kritičnih časih vedno segla ziskoyalnega laboratorija po-najprej po slovenskih duhovni- morskih sil menijo, .da bi bil kih ter jih ali izgnala ali zapi- “nevtrinski telegraf' Še posebej rala. Tako se je postopalo v 1. primeren za prenos tajnih voja-svetovni vojni, tako v plebiscit- ških sporočil. poleg Djilasa in skupine okrog revije “Praxis” med najvidnejše predstavnike jugoslovanskega oporečniškega gibanja. Začelo se je leta 1965, ko je po povratku s študijskega potovanja v Sovjetsko zvezo opisal svoje vtise v knjigi “Moskovsko poletje 1964”, v kateri je zapisal, da so sovjetska koncentracijska taborišča nastala še pred nemškimi. Na zahtevo sovjetskega poslanika v Beogradu je bil postavljen pred sodišče in obsojen na pet mesecev zapora pogojno. Ko je nato hotel ustanoviti neodvisno revijo, ga je to stalo leto dni zapora. Leta 1974 je bil znova aretiran, češ da je v zahodnem svetu objavil “za državo nevarne” članke. To pot je dobil sedem let ječe. Zaradi nevzdržnih razmer v zaporu — ledeno mrzla samica, brez postelje in nezadostna hrana — se je ponovno zatekel h gladovni stavki. Leta 1977 je smrtno nevarno zbolel. Prepeljali so ga V bolnišnico. Istega leta v novembru je bil pomiloščen. Prejel je celo dovoljenje za potovanje v inozemstvo. To je izkoristil časnikar švicarskega tednika “Die Zeit” F. J. Raddatz in mu zastavil več vprašanj. RADDATZ: Jugoslavija velja v zahodnem svetu za milejšo in bolj demokratično državo kot so druge vzhodnega bloka. Kakšne izkušnje imate glede ječ v Jugoslaviji? MIHAJLOV: V nekem smislu se; res Jugoslavija razlikuje od vzhodnega bloka, ne pa glede ječ, saj ne pozna staleža političnega jetnika. Z vsemi ravna kot s kriminalci. Koliko je političnih kaznjencev? Točnega števila nihče ne ve, bo pa med 600 in 1000. Kakšne so jetniške razmere? Vaše so morale biti posebne težke. I Z menoj so na splošno korektno postopali, nihče me ni tepel. Zapori v Stari Gradiški na Hrvaškem pa so strašni. Pravo koncentracij sko taborišče. Zaporniki morajo opravljati najtežja telesna dela. Ste bili tudi vi tam? Ne. Toda tudi v naši ječi nam niso ustregli, da bi bili politični kaznjenci združeni na istem kraju. Spočetka je bil vsakdo od nas v samotni celici, kar za dalj časa tudi jugoslovanski zakon nc-dovoljuje. Vi ste oporečnik. Čemu oporekate? Pravijo, da sem anarhični liberalec, kar je nesmisel. Nisem politična osebnost. Zaprli so me vedno na podlagi tega, kar sem pisal. Toda, kar iste pisali, je bilo političnega značaja. Je po Vašem že politika, če napišete nek komentar? Nočem vas napraviti za politika, vendarle vi niste ne pisatelj ne pesnik. Sem politično zavzet pisec. Prav. Toda kakšno stališče zavzemate do marksizma? Bil sem presenečen, ko sem v nekaterih vaših delih zasledil zahtevo po socializmu. Če me že hočete na vsak način opredeliti, naj povem, da sem krščanski socialist. V vzhodni Evropi se v danih razmerah ne more biti drugega kot socialist. Toda če je že treba to označiti v širšem pomenu, sem najprej demokratični socialist. Pa ni, kot trdi Kolakovski, na katerega se v svojih spish večkrat sklicujete, “demokratični socializem” protislovje samo po sebi? Morda, ker tako pojmovanje socializma še ni nikjer preizkušena resničnost. Za mene ne bi bilo znamenje demokratičnosti socializma nadomestitev enostrankarskega sistema s pluralizmom. Za jnene je najbolj točna opredelitev socializma naslednja: Gospodarsko pravna ureditev, v kateri je osebna lastnina proizvajalnih sredstev ali odpravljena ali bistveno omejena, V kapitalistični družbi ne istočasno tudi gospodarske demokracije. Vendar je demokracija velikega pomena, ker odpira mirno pot do demokratičnega socializma. Torej praški vzorec? A ta je bil še vedno marksistično obarvan. Seveda, Dubček ni mogel kaj drugega reči, toda razvoj bi šel sam od sebe proti demokratičnemu pluralizmu. To dokazuje primer evrokomunizma, ki ima kar “grozen” vpliv na Vzhod in Zahod, tudi na Beograd. No, kako bi vi opredlili vpliv evrokomunizma na Zahod? Levičarske sile na Zahodu, ki zahtevajo široke socialistične reforme, ne odstopijo od svojih zahtev tudi takrat ne, kakar postane očito, da bi reforme, za katere se ženejo, povzročile zastoj v gospodarskem razmahu. Pri tem je opažati zanimivo nasprotje: glasne aktivistične skupine mladih ljudi na Zahodu se nagibajo k totalitarnemu mišljenju, medtem ko zahtevajo njihovi sovrstniki na Vzhodu kljub nevarnosti za zdravje in življenje svobodo mišljenja, tiska, neodvisnega sodstva, tisto Svobodo, ki jo sicer na Zahodu odklanjajo kot nekaj meščansko zastarelega, a jo istočasno uporabljajo, da, celo zlorabljajo. A teh starih meščanskih svoboščin hi mogoče ostvariti v zdaj obstoječih ali njim podobnih socialističnih državah — enostrankarski sistem je vedno krivičen sistem. S tem svojim gledanjem se bistveno razlikujete od skupine “Praxis” (v Beogradu, op. ur.), kajti filozofi te skupine menijo, da bo v razvitejšem marksizmu, tudi več liberalizma. Od jskppine “Praxis” se povsem razlikujem. Vendar je v njej opazen velik razvoj v se-meri pluralizma. Toda pri nikomur od njih ne boste mogli brati stavka kot je npr. vaš: “Stalin ni naključje zgodovine, zasnovan je bil že v Leninu, ta pa v Marxu.” Tudi oni v Beogradu že tako mislijo, le da je to komajda znano, saj je njihova revija že tri leta prepovedana. Naj vas pri tem opozorim še na drug pojav: vera, tudi nevezana na Cerkev, postaja velik dejavnik tudi pri jugoslovanski mladini (kot je v ostalem v vseh državah vzhodnega bloka, vključno Sovjetsko zvezo). Vera da človeku zavest samostojnosti. Čuti se neuničljivega tudi kot posameznik, močan proti neumnim šikanam raznih funkcionarjev ali smešnim zakonom. V teh ljudeh se poraja spoznanje, da družba ne oblikuje posameznika temveč obratno. Zaprite sedaj koga, ki ima to prepričanje in po njem živi, težko mu boste prišli do živega . . . Ali se Jugoslavija v tem kaj razlikuje od drugih držav vzhodnega bloka? Da in ne. Kar zadeva človekove pravice, so tri važne razlike: vsakdo lahko zapusti Jugoslavijo razen tistih, ki jim tega policija ne dovoli. Razmeroma malo je takih, ki ne dobe potnega lista, pet do šest tisoč, medtem ko je v Sovjetski zvezi domnevno prav toliko takih, ki ga dobe. V Jugoslaviji se lahko kupi vse inozemske časopise z izjemo tiska, ki piše proti Jugoslaviji. V Jugoslaviji tiskajo ogromne količine verskega tiska, toda dobi se ga lahko le v cerkvah. To |p tri velike razlike. Pri procesih in sodstvu pa je povsod enako. In svoboda prepričanja? V Jugoslaviji je seveda ni. Kdor prebira jugoslovanski tisk, bo lahko ugotovil, da je ves usmerjen v to, da prepreči .drugače mislečim, da bi svoje lastno prepričanje kakorkoli izrazili. Djilas celo meni, da imajo danes na Poljskem ali Madžarskem več svobode prepričanja. Svobode tiska v'Jugoslaviji ni. Vse, kar ste povedali o Jugoslaviji, pomeni končno, da imamo zelo zmotne predstave o Titovem režimu, ki se dejansko ^svojsko ne razlikuje od ostalih držav vzhodnega bloka. Vsak posamezen sistem je v jedru stalinističen. Obstajajo le različne stopnje. Če bi te ocenjevali z ozirom na pluralizem in enostrankarski sistem, je seveda Jugoslavija bliže pluralizmu kot npr. Bolgarija. Vendar ste sami — oziroma Djilas — malo prej rekli, da vlada ta čas na Poljskem in Madžarskem večja svoboda mišljenja, torej večja odprtost. Ali poznate novo knjigo Edvarda Kardelja “Samoupravni pluralizem”? Temeljna misel te knjige je, da v Jugoslaviji sploh hi enostrankarskega sistema, temveč pluralistični samouprav-Ijalni Sistem. To seveda ni res. V isti zvezi trdi, da povzroča pluralizem odtujenje, kar imam za velik nesmisel. In zakaj se vračate potem v deželo, v kateri v doglednem času še ne bo svobode, kjer kot pisatelj ne morete obstajati? Trdno sem prepričan, da se bo Jugoslavija spremenila. Deset let že Jugoslovani odhajajo v svet, vse mogoče so tam brali, mnogo tega dojeli, sprejeli. Jugoslavija bo ohranila svojo neodvisnost od Sovjetske zveze le, če bo to svobodo priznavala. Po povratku iz ZDA se vračate s tega vašega prvega potovanja na Zahod kot v kako veliko ječo, morda pa tudi v kako majhno ... Vsi moji prijatelji so tam, v Zagrebu, Beogradu, povsod. Od tam bom še naprej pisal in verjetno mi bodo še naprej moje spise tiskali samo na Zahodu. Ne bojim se, da bi me sedaj zaprli. Pravzaprav se jim ne splača, obsoditi me. Nazadnje sem dobil sedem let, a čez tri leta so me izpustili. Moj temeljni problem je duhovna, revolucija. To pa ni nikak politični problem. Pač pa pritiskajo name po materialni plati. Tako so mi Upr. odvzeli pravico do stanovanja. V Jugoslaviji se z odzvemom te pravice lahko poseka človeka kot drevo s sekiro, da postane razvalina. Morda je na Zahodu to težko doumeti, a je tako! / Smrad cigaretnega ogorka NEW YORK. — Človek pokadi cigareto povprečno v šestih minutah, približno ura pa mine. preden se izgubi vonj po tobačnem dimu. Za vsako cigareto je treba izmenjati okoli 50 kubičnih metrov zraka na uro in na vsako pokajeno cigareto. To je treba upoštevati predvsem v prostoru s klimatično napravo, ker ni res, da v klimatiziranih pisarnah ni težav s prezračevanjem zaradi tobačnega dima. Kot učinkovito sredstvo proti dimu v zaprtih prostorih priporočajo posebne sesalke. -------------o----- Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! Dragi čitafelji! Za 20. oktober 1978 bo Ameriška Domovina tiskala posebna spominsko izdajo, posvečeno bivšemu zveznemu senatorju Franku J. Lauschciu. Tiskana bo en teden pred slavnostjo 28. oktobra, ko bo novo poslopje z državnimi u-radi v središču mesta Clevelanda dobilo ime po F. J. Lau-šetu. Zvečer bo na banketu na Cleveland State University pod pokroviteljstvom Slovenian American Heritage Foundation (SAHF) petkratni ohij-ski guverner vključen v Dvorano slave te ustanove (SAHF). Mi bi radi, da bi bil vsak či-tatelj lista Ameriška Domovina povezan s tem monumentalnim dogodkom počastitve našega legendarnega državnika tako, da bi dal v posebno “zbirateljsko izdajo” tega lista glas s pozdravi F. J. Lausche-tu. Mi smo prepričani, da bodo to izdajo AD čitali tisoči Amerikancev vsepovsod in jo hranili kot spomin zgodovinskega dne in kot poročilo o življenju F. J. Lauscheta. Osebni pozdravi z imenom in naslovom v mastnem tisku običajne velikosti 10 točk bodo $5. Za $10 bosta ime in naslov natisnjena v črkah, ki jih rabimo za naslove večjih sestavkov in poročil v listu. V pozdravu za $30 je mogoče dodati imenu in naslovu še posebno sporočilo za ta enkratni dogodek. Oglasi naj bi bili v uradu najkasneje v četrtek, 12. oktobra 1978, če le mogoče pa preje. Pomagajte nam, prosimo, napraviti ta dogodek za dan, ki ga Frank J. Lausche ne bo nikdar pozabil, in za dan, ko bo svet vstal in priznal slovenske ljudi, ki so ponosni, da dajo priznanje enemu od svojih. Vaš vdani JAMES V. DEBEVEC, predsednik American Home Publishing Co. j Po Burchfieldovem mnenju je povsem napačno stališče, po katerem se čedalje večji vpliv množičnih komunikacij skih sredstev, še posebej pa televizije, zmanjšujejo razlike med o-bema verzijama angleščine. Jezik se namreč najbolj razvija in spreminja pod vplivom novih pojavov, ker hkrati z njimi nastajajo tudi nove besede. Velike razlike nastajajo tudi zato, ker na ameriški celini živi več etničnih kultur, ki se med seboj močno razlikujejo. PrijatePs Pharmacy AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. “malToglasi House For Sale 3 bedroom single. Modernized. In St. Clair area Nice clean, streeet. 391-0443 (146-147) Hiša naprodaj Hiša s 3 spalnicami, z alumi-jem opažena na mirni ulici v St. Clair okolici ugodno naprodaj. Kličite 431-3160. (146,147) Dobi se grozdje in med pri Franku Černivec na 605 E. Main St, Madison, Ohio. (146-147) Apartment for Rent 2 bedrooms. Upstairs. Paid utilities; garage. 268-2162 evenings, 752-1000 ext. 249 days. (146-147) Hiša .naprodaj Enostanovanjska hiša v oko-ici St. Clair in E. 65 St., 3 spalnice, velika kuhinja, z aluminijem opažena, je nujno naprodaj. Kličite 531-2948. (146-150). Dve stoletji do novega jezika Britanski lingvist Burchfield, ki je glavni urednik angleškega “Oxfordskega slovarja”, trdi, da se čez 200 let Amerikanci in Britanci ne bodo mogli več sporazumevati med seboj brez slovarja, ker, angleščina v ZDA doživlja tako velike spremembe.* Po njegovih besedah se bosta britanska in ameriška verzija angleščine v prihodnjih dveh stoletjih razvijali v tako različnih smereh, da bosta postali različna jezika. Stanovanje samo odraslim Petsobno stanovanje oddajo samo odraslim. Privatni vhod. Kličite 361-0352. (x) Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each. Call 361-4088, ask for Jim. (x) AMERIŠKA DOMOVINA Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol garaži. Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba. * Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža. UPSON REALTY UMLA 489 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (x) Wantf?d Garage for 1 car. Call after 5-00 p.m. — 431-9257. (145-149 Car For Sale 1972 Mercury Comet. $350.00 Call 361-4088, a:»'k for Jim. (x). ■Bk« bi morala biti vsaja slovenski hiši srassBggiBEjBg ^aSIlt ms&mnrn IImIS m Stanovamje oddajo Tri neopremljene sobe in kč>-palnico oddajo odrastlim, garaža po želji, na .'E. 71 pri St. Ciair Ave. Kličite 3111-0989 po 4. uri. (145-151) Delikatesna trgovina Zaradi bole.-zni v družini je naprodaj na E. 185 St. delikatesna trgovina za $8,000. Kličite med 1. in 6. pop. 481-5314. (145;148) Apartment For Rent 4 rooms for rent, up, no children or pets. Pensioners preferred. — Call 431-121C. (143-147) /Hiša n. jj-ipdaj Dvodružinsk: hiša, 5-5, z novim ogrevorn, preprogami, do- 'bro ohr/r-jena, je naprodaj. Kli-’ čite M, C HI »0988. ' i A43-lj7> AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 9, 1973 BREZ DOMA I Hektor Malot “Povedala ti bom to, kar sem Mislim, da ga ni človeka, ki bi sama slišala. To boš gotovo ver- ne imel še takih, sanj, da bi v jel. Pred enim mesecem sem nekega jutra delala v pralnici, ko je nenadoma vstopil v hišo neki moški ali bolje gospod. Barbarin je bil doma. ,Ali ste vi Barberin?' je vprašal z nagla- nekaj trenutkih doživel to, kar se je zgodilo v več letih. Vsem je znano, kako. živi ostanejo ti občutki še potem, ko se je človek prebudil iz sanj. Ko sem se prebudil, sem v “ŠE POLJSKA M PROPADLA” som, ki je pričal, da je tujec. — mislih še enkrat videl vse tiste, ,Da,‘ je odvrnil moj mož, .jaz o katerih sem sanjal tako živo, sem.1 — ,Ali ste vi tisti, ki je j kakor da bi bil z njimi še prej-našel pred leti v Parizu v ulici šnji večer. Popolnoma razum-Breteuil otroka in ga vzel za : Ijivo je torej, da nisem mogel svojega?1 — ,Da.‘ — ,Kje je zdaj več zaspati. Polagoma pa so se ta otrok?’ — ,Kaj vam to mar?1 sanje zgubile, ostala pa je resje odvrnil Barberin.” ničnost, ki me je še bolj raz- Če bi dvomil o njenem pripo- burjala in mi ni pustila spati. vedovanju, te ljubeznive1 besede, ki jih je dejal Barberin, so mi bile zadosten dokaz, da mi pripoveduje natančno to, kar je bila slišala. Svojci so me iskali, a moral sem k Barberinu, če sem hotel do njih. Ta misel je grenila moje veselje. Rad bi videl, da bi Bar- “Dobro veš, da se v pralnici j berin ne imel nobenega stika s sliši vse, kar kdo govori v ku-' to zadevo. Nisem pozabil besed, hinji. Ker sta pa govorila o tebi, j ki jih večkrat ponavljal: “Kdor sem še bolj pazljivo poslušala., bo vzgojil tega otroka, bo imel Da bi bolje slišala, sem se pri-; od tega korist.” bližala steni, a pod mojimi no- j Barberin me ni pobral na cesti gami je počila veja. ,Ali nisva | iz usmiljenja in tudi vzredil me sama?1 je vprašal gospod, —j ni iz ljubezni. Storil je to samo ,Moja žena je tam,1 je odvrnil! zato, ker sem bil povit v dra-Barberin. — .Prevroče je tu,1 je ! gocene novoje in je zato upal, da dejal gospod. ,Poj diva ven.1 —1 ga bodo nekoč nagradili moji Odšla sta in šele čez kake tri starši. Ker ta dan ni prišel do-ali štiri ure se je Barberin vrnil volj hitro, me je prodal Vitali-sam. Lahko si misliš, kako sem su. Zdaj me je hotel prodati bila radovedna, kaj sta se po- očetu. govarjala Barberin in neznani j Kakšna razlika med njim in gospod, ki je morda bil tvoj oče. materjo Barberin! Ona me ni A Barberin ni hotel odgovarjati ljubila zaradi denarja. Kako rad na moja vprašanja. Povedal mi bi uredil tako, da bi nagrado je samo, da ta gospod ni bil tvoj bodila ona namesto Barberina. oče, da pa te išče za tvojo dru- Čeprav sem si še tako lomil žino.” glavo in se premetaval po po- “Kje pa je moja družina- stelji, nisem mogel najti nobene Imam mater? očeta?” rešitve. Vedno bolj me je dražila “Prav tako sem jaz vprašala misel, da me bo Barberin izročil Barberina. Odvrnil mi je, da ne staršem, ki se bodo njemu zave ničesar. Rekel mi je samo, da j h val j e vali in ga nagradili, gre v Pariz, da te poišče pri j Za zdaj res ni bilo mogoče starem muzikantu, ki mu je dal, storiti še nič. Moral sem se pa naslov v Parizu, v ulici Lourcine j vdati v usodo. Ko bom med pri nekem drugem muzikantu,! svojci, bom že vse uredil. Pove ki se imenuje Garofoli. Dobro i dal bom, kdo izmed obeh zaslu-sem si zapomnila to ime. Za- i ži zahvalo in nagrado. Ker bom pomni si ga tudi ti.” ' postal bogat, bom imel tudi “Bodi brez sksbi; predobro ga pozneje še priliko, da se izka-poznam. Odkar je Barberin od-,žem hvaležnega materi Barber-šel, ti ni nič več sporočil ?” j in. “Ne. Nedvomno te še vedno ^ Najprej sem se torej moral išče. Tisti gospod mu je dal sto zanimati za Barberina. Poiskati frankov in gotovo mu je pozneje ! sem ga moral v Parizu, kajti dal še več. To in pa lepi povoji, (mati Barberin ni vedela drugega v katere si bil povit, pričajo, da‘ kot to, da je v Parizu. Kje bi ga je tvoja družina bogata. Ko sem; mogel najti, o tem ni imela niti te zagledala ob ognjišču, sem pojma, kajti Barberin ni bil izmislila, da si že našel starše in; med tistih mož, ki ženam poprav zato sem domnevala, da jo]vedo za vsak korak. Odkar je Matija tvoj pravi brat.” i odšel, se ni več oglasil niti s V tem trenutku je šel Matija | pismom; tudi ni poslal nobene-mimo vrat. Poklical sem ga: i ga sporočila po kakem rojaku “Matija, moji starši me iščejo! i zidarju, kakor je to delal nrej. Družino imam, resnično druži- i Kje je stanoval v Parizu? Mano!” ; ti Barberin ni vedela ničesar Čudno, Matija, kakor se je gotovega. Povedala mi je le na-zdelo, ni bil tako vesel in na- slov treh prenočišč, kjer je vča-vdušen kakor jaz. Povedal sem sih stanoval. Bržkone bi mi go- mu tedaj vse, kar mi je pripo- spodarji teh mogli povedati kaj vedovala mati Barberin. natančnejšega. Mogoče najdem X. celo tamkaj Barberina samega. To noč sem prav malo spal.' Vrniti sem se moral torej v Kako sem se veselil ob misli, ko Pariz in poiskati tistega, ki je bom zopet počival v postelji, kjer sem spal kot otrok in kjer sem prebil toliko noči v sladkem in brezskrbnem snu! Kolikokrat sem mislil na to posteljo in pa toplo odejo, ko sem hodil po svetu in prenočeval pod milim nebom, ves premražen in premočen od rose. Ko sem se ulegel v posteljo, sem takoj zaspal, ker me je bilo utrudilo in izmučilo dolgo potovanje in razburila ječa. Kmalu pa sem se zopet prebudil in nisem mogel več zaspati. Moja družina! Mislil sem nanjo, ko sem zaspal. Sanjal sem o tej družini, o očetu, o materi, bratih in sestrah. Živel sem za trenutek z njimi, ki jih še nisem poznal. Čudno! Matija, Lizika, mati Barberin, gospa Milligan, Artur, vsi so pripadali tej moji novi družini. Vitalis je bil moj oče. Vstal je od mrtvih in bil silno bogat. Našel je zopet Zerbina in Sladko, ki ju niso požrli volkovi. tamkaj iskal mene. Gotovo sem bil silno vesel, da sem zvedel za svojce. Vendar pa se je tej vesti, čeprav je bila razveseljiva, primešalo precej grenkobe. Upal sem, da bova mogla z Matijem preživeti več dni v miru pri materi Barberin in bi tukaj oživljal s tovarišem otroške spomine. Zdaj pa sva morala takoj drugi dan na pot. Po odhodu iz Chavanona sem nameraval oditi v Esnandes, da obiščem Štefko. Zdaj pa sem moral opustiti ta načrt, čeprav mi je bilo silno budno, da ne bom videl dobre deklice, ki je toliko storila zame. Iz Esnande-sa sem hotel iti v Dreuzy, kjer Prispevke svojih sodelavcev, je živela zdaj Lizika pri teti. Tu-|Prav nobenega dvoma ni, da tu di nje ne bom videl tako kmalu. Ponatisnieni prispevek g. Joža ("Dalje prihodnjič) jWakouniga ni aktuelen samo za Slovence na Koroškem; marveč za vse Slovence, matične kakor tudi za druge, zamejske in nas izseljenske širom po vsem svetu. 1 - J. S. Nekaj bežnih vtisov s štirinajstdnevnega potovanja po Poljski, ki sta ga organizirala v drugi polovici letošnjega avgusta Emil Tokraz, lektor za slovenščino na univerzi v Sos-noviecu pri Katovicah, in Štefan Pinter, profesor na Slovenr sla gimnaziji v Celovcu. “Jeszcze Polska nie zginiela” (Še Poljska ni propadla) so zapeli leta 1797 legionarji generala Jana Henryka Dabrowske-ga, daleč proč od nesrečne domovine Poljske, ki so jo leta 1795 imperialistične velesile Avstrija, Prusija in Rusija izbrisale s političnega zemljevida. S to tretjo delitvijo Poljske so dokončno nameravele rešiti ta neprijetni problem. A Poljaki so preživeli vse tri države in leta 1918 so zopet dobili samostojnost. Leta 1939 sta se dogovorila Hitler in Stalin za četrto delitev Poljske. A leta 1945 je Poljska spet vstala, kot pravljični ptič Feniks se je dvignila iz lastnega prahu. Tokrat v. mejah države PiastoV, ki so vladali že pred kakimi tisoč leti temu ponosnemu, očarljivemu kulturnemu narodu, ki je moral v svoji bridki zgodovini pretrpeti toliko kot malokateri narod v Evropi. Iz ruševin je nastal novi Gdansk (bivši Danzig), iz ruševin je nastal novi Vroclav (bivši Breslau), nacistična taborišča Auchwitz, Birkenau, Majdanek in druga so ostala kot vpijoči pričevalci grozot, ki jih je rodila zverinska podivjanost Hitlerjevega herenfolka. Tudi Poljake so hoteli nemški nacisti iztrebiti, z napadom na poljsko oporišče Westerplatte pri Gdansku ob 4.46 uri 1. septembra 1939 se je začela druga svetovna vojska. A junaško kot so se branili poljski vojaki na teh “poljskih Termopilah proti mnogokratni nemški premoči, tako junaško se je uprl ves poljski narod uničenju in po krvavi zmagi leta 1945 je začel složno obnavljati svojo izkrvavelo in opustošeno domovino. Marsikomu na zahodu se zdi čudno, zakaj da ima katoliška Cerkev na Poljskem tako moč. Če se pa bolje seznaniš z zgodovino tega naroda, tudi to ni nič “čudnega”. Ko so si tuji vladarji razdelili Poljsko med seboj in zapisali narod poginu, je ostala Cerkev zadnji branik zatiranih; predvsem v kraljevski Prusiji in carski Rusiji, zlasti pa še v letih od 1939 do 1945. Središče goreče poljske vernosti je Čenstohova. Črna Mati božja je kraljica zavetnica Poljske, cele Poljske kot državne skupnosti, ne poedincev. Njene podobe, ovenčane z belo-rdečo poljsko zastavo vidiš v cerkvah cele države. Pri njej črpajo moč, ona je hkrati simbol poljskega naroda. In prav gotovo je dajala ta iskrena globoka vernost, ki jo je v naših krajih le še težko najti ali pa morda sploh ne, temu veličastnemu narodu tiste čudežne sile, da so se obdržali v sredi med nemškim in ruskim mlinskim kamnom, da so obnovili in olepšali ter obogatili svojo prekrasno domovino. Jože Wakounig Zgornji članek je izšel zadnjo nedeljo, tj. 24. septembra 1978, v 39. številki “Nedelje”, slovenskega verskega tednika krške-celovške škofije. Napisal ga je eden izmed mladih slovenskih koroških intelektualcev. Objavljen je bil v redni tedenski koloni, ki ima naslov “KOMENTAR”, v kateri priobčuje uredništvo vedno samo časovno najbolj aktualne, sodobne, pereče KOLEDAR društvenih prireditev če vam je Ameriška Domovina res pri sren, ji pridobivajte nove naročnike! OKTOBER 14. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu. 15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci, 22. — Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Slovenski večer na Cleveland State University v počastitev sen. Frank J. Lau-scheta. 29. — Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. Začetek ob šestih zvečer. NOVEMBER 1 4. — Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”. 5, — Proslava 60-letnice progla^ 26. — Pevski zbor Dawn SŽZ poda svoj letni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE. 4. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. i 10. — Glasbena Matica priredi božični Koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorarji pri Sv. Vidu. sitve neodvisnosti 29. oktobra 1918 v farni dvorani pri Sv. J Vidu. Začetek ob 3. uri popoldne. 11. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 12. —Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu. MAREC i 4. — Klub slovenskih upokojen- I cev na Holmes Avenue priredi vsakoletno večerjo in zabavo v Slovenskem domu. 10. — Glasbena matica priredi j večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob 7.30. 11. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. APRIL 28.—Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu. JUNIJ 17.-18.-19. Fara sv. Vida priredi 30 _ Slomškov krožek, Cleve- svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani. 19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue. I land, organizira vsakoletno romanje v Lemont. JULIJ 1. — V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, fcE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. Za mkmnlm tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio i ^' tel. HE 1-0628 --- TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: ojtrožmee, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice IVftjiepda izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive h A BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ....:................................ $5.00 Sustaining ............................ $10.00 Life (individual or family) ........ ..... $50.00 Life (institutional) ................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed Is $......................-...v__ for my ................... membership. Name ..................................... Street ................................... City ................. State ........ Zip....... Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. * OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / 'ir. . PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / « SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO _/ž PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE > AMERICAN HOME newspaper m YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clsdr Ave. Cleveland. Ohio 44103 My date of birth I# Name .......... Street ........ City State.