PTUJ, 6. novembra 1969 LETO XXII., šl. 44 CENA 0,50 idustrijska proizvodnja ptujski občini bralce TEDNIKA govari Tone Purg, načelnik pddelkti za analize finance SO Ptuj , Javnost je obveščena, je industrijska proizvod- V Sloveniji znatno večja lani. Naše bralce pred- 0 zanimajo značilnosti Injega dosedanjega gi- ija industrijske proizvod- r ptujski občini. f ptujski - občini posluje industrijskih podjetij in 1 industrijska obrata, ki v sestavi podjetij drugih ipodarskih panog. Po- ariti je treba, da je indu- :ja najmočnejša gosp>o- |ska panoga v občini, saj Ifari 43 odstotkov vsega iizl>enega proizvoda. V nkturi industrijske pro- mdnje prevladuje barva- I metalurgija, na katero lade 60 odstotkov skupne iustrijske proizvodnje. Iga po velikosti je živil- hpredel ovalna industrija, jo zastopajo: Mlekarna, lovia in Perutnina z nje- li predelovalnimi obrati, katero odpade 21 odstot- f skupne industrijske pro- idnje v občini. Tekstilna iustrija, v katero sta uvr- ii Tovarna perila in kon- tcije Delta in Tovarna lenih izdelkov Majšperk, udeležena z 10 »/o, kovin- ' predelovalna industrija, io zastopa Tovarna avto- '''ilske opreme TAP pa s *< medtem ko odpade na ^'e industrijske dejavno- le 4«/o skupne industrij- f proizvodnje, '^ustrijski način proiz- 'nje organizira tudi Pod- gumijastih in kovin- izdelkov »Sigma« Ptuj *išnje Strojne delavnice), po registraciji U"«jršče- ^ panogi obrti, zato nje- obsega proizvodnje sta- ^^10 še ne vključujemo ^ industrijsko proizvod- ' kratkih gornjih obrisih r^tavljena industrija je v ^snjih devetih mesecih '^^"'ila 43 milijard starih dinarjev vrednosti proiz- vodnje. Fizični obseg nje- ne proizvodnje pa se je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečal za 2,9 od- stotka. Stopnja rasti skup- ne industrijske proizvodnje v občini je sorazmerno niz- ka v primerjavi s poprečno stopnjo 14,8 odstotka v re- publiki Sloveniji. Nesoraz- merno povečanje industrij- ske proizvodnje v republiki in v občini je posledica raz- ličnih struktur in različne reproduktivne sposobnosti industrijskih podjetij. V republiki Sloveniji so močno nad lanskimi proiz- vodnimi rezultati, zlasti na- slednje panoge industrije: proizvodnja elektroenergije za 17Vo, kemična industrija za 21 Vo, elektroindustrija za 27 "/o in tobačna industrija za 38 Vo. Visoko proizvodnjo električne energije so omo- gočile nove kapacitete ter- moelektrarne Trbovlje II in hidroelektrarna Zlatoličje. V okviru kemične industrije se je izredno povečala pro- izvodnja farmacevtskih iz- delkov (53 "/o)' in predelava plastičnih mas, ki jo pospe- šujeta visoka akumulativ- nost in konjuktura. V elek- troindustriji je najbolj na- rasla proizvodnja aparatov za gospodinjstvo. K temu pa so pripomogle predvsem no- ve kapacitete za hladilnike tovarne Gorenje. Navedene industrijske pa- noge, ki v ptujski občini ni- so zastopane, so v republiki Sloveniji najodločneje vpli- vale in pripomogle k soraz- merno visokemu porastu in- dustrijske proizvodnje v le- tošnjih devetih mesecih. — Kakšen obseg proizvod- nje so dosegla posamezna industrijska podjetja ptuj- ske občine? Sedem industrijskih pod- jetij je doseglo nadpopreč- ne proizvodne rezultate. Naj intenzivnejši razvoj sta dosegli Mlekarna in Perut- nina. Mlekarna je v devetih mesecih povečala proizvod- njo čajnega masla fca 17 "/o, kazeina pa za 45 "/o, zato je njena skupna proizvodnja za 22,30/0 nad lanskim ena- kim obdobjem. Mesokombinat »Perutni- na« je povečala proizvod- njo živinske krme od 18 ti- soč na 19 tisoč ton, zaikol perutnine pa od 2600 ton na 3434 ton. Povečano proiz- vodnjo so omogočile pred- vsem razširjena kooperacija in nova klavnica ter pove- čano povpraševanje po oi- ščancih zaradi izpada dru- gih vrst mesa. Obseg proiz- vodnje permanentno pove- (Konec na 2. strani). Podgorci praznujejo Podgorci, ki praznujejo to soboto in nedeljo dva po- membna krajevna praznika, 150-letnico tamkajšnje šole in 60-letnico kulturno pro- svetnega društva Alojz Zu- ran. ležijo severozahodno od Ormoža. Krajevna skupnost zajema sedem naselij, od ka- terih ležita dve na ravnin- skem območju Ptujskega po- lja ob cesti Ptuj—Ormož; to sta Cvetkovci in Osluševci, druga naselja pa so pomak- njena na prve obronke Slo- venskih goric. Podgorci, ki so središče te krajevne skupno- sti, leže pod prvimi hribi Slo- venskih goric in od tod tudi ime. Od Podgorc je v ozko dolino potisnjena vas Bresni- ca, na sosednjih hribih pa so stisnjene tri manjše vasi- ce Strjanci, Ritmerk in Pre- dava. Za kraje je značilna geografska in socialna ne- enakost. Nižinski predeli so že od nekdaj nekoliko boga- tejši, gričevnati predeli pa že iz dobro znanih razlogov življenja v Slovenskih gori- cah nekoliko revnejši. Število prebivalcev se iz leta v leto spreminja. Poprej zaradi velike migracije lju- di v mesto in industrijo, se- daj pa zaradi odhoda m'a- dine v tujino. Kot marsik e drugje se tudi na tem ob- močju pojavlja problem »praznih kmetij«, ki ostajajo brez mlade delovne sile n v nemalo primerih tudi brez dedičev. Vendar pa bi pogrešili, ce bi ostali pri trditvi, da v kraju ni čutiti določenega gospodarskega napredka, ki se odraža v novogradnjah n v nakupu kmetijske meha- nizacije. Sicer pa bodi dovolj. Ta kratek uvod vas naj popelje v življenje Podgorčanov in njihovih sosednjih vasi, ki bodo v soboto in nedeljo proslavili dva že omenjena krajevna jubileja in mejni- ka kulturno prosvetne in izobraževalne dejavnosti na tem območju ormoške obči- ne, kjer se stika ravninski predel Ptujskega polja in gričevnati svet Slovenskih goric in kjer se stikata ne- koliko lažje in trdo življe- nje. Več o zgodovini m življe- nju PodglO!rčaiM)(v berite na 9., 10. in 11. siaiaiiL J. S. Pogled na Podgorce. V ozadju prvi obronki Slov. goric. Občind Slovenska Bistrica ODBORNIKI SPREJELI REBALANS PRORAČUNA Na nedavni seji skupščine občine Slov. Bistrica je bila med ostalimi ena najzanimi- vejših točk realizacija prora- čunskih dohodkov in rebalans proračuna občine za letošnje leto. Ker je republiška Temeljna izobraževalna skupnost zagoto- vila 400.000 dinarjev več sred- stev za osnovno šolstvo v slo- venjebistriški občini kot so to pričakovali, se je delež sred- stev občine za isto vsoto zmanjšal. Zaradi tega in pa zaradi drugih okoliščin (višji osebni dohodki), se bodo prora- čunska sredstva občine poveča- la za nekaj manj kot 600.000 dinarjev. Glede na višji plan dohodkov pa nI pričakovati, da bi ob koncu leta nastal kak- šen višek sredstev v občinskem proračunu. Ker so se zvišali stroški socialnega skrbstva kot zvišanje oskrbnin v posamez- nih socialnih domovih, v zavo- dih za mentalno prizadete in v domovih oskrbovancev, se bodo morala v ta namen na- meniti občutna dodatna sred- stva. Razen tega pa so občinski organi letos v celoti izplačali komunalno takso na motorna vozila, ki so jo lastniki vozil plačevali v lanskem letu. Dodatna, oziroma višja sred- stva so namenili tudi nekate- rim društvom in matični knji- žnici z namenom, da bi laliko^ slednja organizirala v občini potujoče knjižnice. V naslednji točki dnevnega reda pa so odborniki sprejeli predlog odloka o iavnem redu in miru v občini. Nato so spre- jeli še nekaj drugih odlokov, med njimi odlok o spremembi odloka o oblikovanju malopro- dajnih cen za določene proizvo- de; odlok o pomembnosti upo- rabe prostorov za določene po- trebe in o tem, da morajo ime- ti stavbe, ki se zidajo na po- membnih prostorih, poslovne prostore za določene dejavno- sti; odlok o premijah za krav- je mleko v letu 1969 itd. Med vprašanji odbornikov je vzbudilo največjo pozornost vprašanje odbornika iz Polj- čan o plačevanju prispevka za mestno zemljišče. Poljčančani se namreč branijo plačevanja, ker za njihov kraj še ni iz- delan urbanistični načrt, niti še ni jasno določeno, kod po- teka meja mestnega zemlji- šča. Na dnevni red so ponovno postavili vprašanje zobozdrav- stvene ambulante v Makolah. Kljub obljubam in po planu Zdravstvenega doma Maribor, so Makole Se vedno brez zob- ne ambulante. V kraju pa je čez 450 šoloobveznih odtrok in 2.500 prebivalcev, ki se mora- jo po zobozdravstvene storitve voziti v Poljčane. B. H. VREME i5aa do nedelje, 1«^ novembra 1969 j .'»laj bo v nedeljo. 9J ""Ijembra. ob 23.10. ij^apoved: suho vrem« i Spremembe so možne . ^ zvezi z morebitnim '^^rjem. k Alojz Cestnik j STRAN 7 tednik — Četrtek, 6. novembr TA TEIIEN V E^EFOBLIŠSCI SKUPŠČINI Odbori republiške skup- ščine v lem tednu obravna- vajo zlasti osnutek resoluci- je o oikviirih ekonomsKe po- litike in politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnio v letu 1970. Resoluciia naj bi pomenila najširši družbeni dogovor, koordiniranja akcij in ciljev v interesu nadaljnjega sklad- nega razvoja v prihodnjem letu. Na podlag: široke, vse- stransko družbeno ter eko- nomsko utemeljene razpra- ve nai bi se oblikovala bi- lanca zajemanja in razdeli- tve dohodka za leto 1970 iin s tem nadomestila instituci- jo globalnih bilančnih pre- gledov, ki io je proračun z razvojem samoupravljanja iegubil. Predloce možnih izhodišč predvidevanjih gospodar- skih gibanj v prihodnjem le- je izvršni svet zasnoval na tu. ki slonijo na pogojih go- spodarjenja v tekočem letu in na doslej že znanih ukre- pih ža zagotovitev skladnej- šega družbeno-gospodarske- ga razvoja. Ce upoštevamo obstoječe proizvodne zmog- ljivosti in razmere na zuna- njem in notranjem tržišču, se v Jugoslaviji predvideva, da se bosta realni družbe.ii proizvod ter notranja po- trošnja v letu 1970 povečala za 6,5 do 7,5 odst., industrij- Sika proizvodnja pa za 9 do 10 odst. Ob takih splošnih pogojih lahko računamo, ds se bo v SR Sloveniji družbe- ni proizvod pK)večal za 3 do 9 odst., zaposlenost pa bo porasla od 2 do 3 odst. Druž- beni proizvod v industriji, ki odločilno vpliva na to oceno, bi se predvi-doma po- večal za okoli 10 odst. Osnutek resolucije med drugim zlasti poudarja, da bosta za skladen družbeno- ekonomski razvoj v SR Slo- veniji v prihodnjem letu iz- redno pomembna gospodar- nost in umirjenost pri go- spodarsko političnih in sa- moupravnih odločitvah glede delitvenih razmerij družbe- nega proizvoda. V letu 1970 ne bi bilo na mestu nikakr- šno relativno povečanje ob- veznosti gospodarstva. Rela- tivne . obremenitve gospo- darstva in občanov naj bi v prihodnjem letu ostale na ravni leta 1969. Vse oblike prispevkov, davkov in taks, z izjemo republiškega davka od prometa blaga na drobno, ki se poveča od 3,5 odst. na 4 odst.. bodo v letu 1970 ostale neizpremenjene. Predvidevajo, da bodo no- minalni osebni dohodki na zaposlenega v družbenem sektorju v poprečju porasli za okoli 10 do 11 odst. To predvidevanje temelji na po- večanju produktivnosti de- la v poprečju za okoli 6 od- stotkov ter na v letošnjem letu visoko naraslih življenj- skih stroških, ki so se v glav- nem že odrazili v povečanih osebnih dohcdk:h. Navedena gibanja in povečanje zaposle- nosti bodo povzročili tudi povečanje sklada osebnih dohodkov za okoli 13 odst. Računa se. da se bodo skup- na sredstva za splošno po- rabo, vključno s proračun- skimi sredstvi za interven- cije v gospodarstvu, pove- čala za 24 odst. in bi znašala okoli 22 odst. družbenega proizvoda v letu 1970. Resolucija tudi poudarja, da je v letu 1970 treba na- daljevati politiko izboljša- nja materialnega položaja nekaterih področij, ki so v prejšnjih letih zelo zaostala. To pomeni usmeritev sred- stev za reševanje vprašanj materialnega položaja upo- kojencev, vzgoje in izobraže- vanja, v okviru republiške- ga proračuna pa povečanje sredstev za kulturo, skrb za borce, učinkovitejše delova- nje republiških upravnih or- ganov in intervencije v go- spodarstvu. Odbor za kulturne dejav- nosti prosvetno-kulturnega zbora pa poleg finančnega načrta sklada SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti za leto 1970 ob- ravnava tudi informacijo o delu in možnosti organizaci- je glasbene mladine Slove- nije in o posredovanju kul- turnih prireditev v Sloveniji. Sklicani sta tudi prvi seji skupščinskih komisij za re- vizijo zveznih za.konov s področja družbene in osebne lastnine zemljišč ter s pod- ročja zdravstva, socialnega zavarovanja in socialnega varstva. Slovensko Bistrica, Ptuj, Ormož: Ostrejše zahteve kmetijcei Lanska kmetijska kata- strofa je za nami. Letošnje leto je za kmetijstvo druž- benega sektorja kot tudi za- sebnega nekoliko ugodnejše. Eden od teh pokazateljev so tudi plače. Te so se dvigni- le brez izjeme skoraj po- vsod, na Kmetijskem kom- binatu KZ Slovenska Bi- strica celo za 27 odstotkov. Vendar kmetijci niso zado- voljni. Trdijo, da je meso predraig% in da ob takem po- rastu ne bomo več konku- renčni na tujem trgu. Spra- šujejo se. kaj bo s turiz- mom. Italijanska živinoreja je v zadnjih letih močno na- predovala. Mi sprejemamo resolucije, toda od papirja naše kmetijstvo ne more in ne bo živelo. To je le nekaj vprašanj, ki so jih postavili člani sin- dikata strokovnih služb kme- tijskih delavcev in živilske industrije na sestanku mi- nuli teden v Slov. Bistrici, ki mu je prisostvoval tudi tajnik republiškega odbora inž. Ivan Kukovec. Sestan- ku so priso.stvovali člani iz sosednjih občin Ptuj in Or- mož. Namen sestanka je biJ, da se prisotni seznanijo s stanjem kmetijstva v slove- njebistriški občini in da se pogovorijo o stanju kmetij- stva nasploh. Razgovor je pokazal, da so kmetijci postali veliki pe- simisti, kar jim ob takem re- ševanju njihove problemati- ke niti ne smemo zameriti. Ko se je govorilo o obnovi sadovnjakov in vinogradov, niso mogli mimo investicij- skih kreditov, ki se dajejo pod takšnimi pogoji, da jih kmetijstvo ne more prenesti. Dejstvo je, da so obresti viš- je od štirih odstotkov ne- sprejemljive. Investicije v kmetijstvu so namreč dolgo- ročne. In čeprav sadovnjak ali vinograd hitro obnovi- mo, traja še nekaj let pre- den bo začel dajati, ! pa so dani s takgnimi p. da bi morali biti že vr;,.: preden bo sadovnjak jj nograd začel roditi. ; Toda ne samo ta o >' tudi drugo dosedanja ^; Janja kažejo, da se ki,: stvu v bližnji bodočnos ' obetajo boljši časi. ^ji Stanku so zelo ostro pc vili v ospredje vprašan^ solucije o kmetijstvu, V bila sprejeta v lanskem ■ Zelo jasno so postavU; tevo, da se slednja zaen vajati. Ivan Kukovec, tajnik publiškega sindikata i kovnih služb je v svojej vajanju poudaril, da s( v zadnjem času le začeli titi premiki, ki obetajo i ti j stvu svetlejšo perspek O dosedanjjem stanju p dejal, da so bili vsi o vorni posamezniki in o ni pravo^sno obveščeni, bo. če se kmetijstvo ni načrtno reševalo. Zatojs di njihovo podcenjev kmetijstva kot perečega blema v našem gospo stvu pripeljalo do taks stanja. Zato je gledanii stanje kmetijstva seda; polnoma drugačno, prvi miki pa se že čutijo nai nem nivoju. Za boljše n tate se bodo vrnili na dispozicije gospodarske forme, od tega pa je pi odvisno tudi bodoče r nje te gospodarske pai Kljub temnim dnevoi obeta kmetijstvu le n( boljšega. Ne smemo pa zabiti, da so kmetijci raznih lepih besed in r lucij, ki do sedaj še niso le nobenih rezultatov. IHDUSTRUSKA PROIZVODNJA... (Nadaljevanje s 1. strani) čuje tudi TAP — tovarna avtomobilske opreme, ki je preusmerila del proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo tahografov. Nadpoprečne proizvodne rezultate so do- segle še: »Delta« — tovarna perila in konfekcije. Trgov- sko industrijsko podjetie »Les«, Tiskarna ter indu- strijski obrat za proizvod- njo zaščitnih sredstev v Majšperku. Tovarna glinice in alumi- nija »Boris Kidrič«, ki po svojem obsegu najbolj odlo- čilno vpliva na poprečno stopnjo rasti industrijske proizvodnje v občini, je v devetih mesecih letošnjega leta dosegla samo za 0,7 "/o večjo proizvod.njo kot v ena- kem obdobju lanskega leta. Njen ohsep industrijske pro- izvodnje je omejen na teh- nične zmog'jivosti. v sep- tembru pa je bil celo zmanj- šan zaradi izpada elektro- lize m težav z nabavo sode. Značilna pa je povečana usmeritev v izvoz zaradi viš- jih cen aluminija na svetov- nom tržišču kot doma Štiri industrijske gospo- darske organizacije ne dose- gajo v letošnjem letu ena- kih proizvodnih rezultatov, kot so jih dosegle v prvih devetih mesecih lanskega leta. Opekarna Žabjak pri- lagaja strukturo svojih iz- delkov zahtevam tržišča, za- to opušča strešnike in polno zidno opeko, povečuje pa vo- tlo zidno opeko, s katero ni mogla nadomestiti izpada ostalih vrst zlasti še. ker je prO'izvodnjo oviralo avgusta in septembra deževno vre- me. Živilska industrija »Pe- tovia« zmanjšuje proizvod- njo umetnih alkoholnih pi- jač Za 15 "/o zaradi močne konkurence na tržišču, pre- usmeritev v predelavo po- vrtnin in povečano izdelavo brezalkoholnih pijač pa je zahtevnejši in dolgoročnejši proces, ki še v tem letu ne bo nadomestil izpada v pro- izvodnji alkoholnih pijač. Tovarna volnenih izdelkov je nekoliko v zaostanku pri volnenih tkaninah iz česane preje, ker je odvisna od ne- urejenega uvoza surovin in dobaviteljev preje, vendar računamo da bo do konca leta dosežena lanskoletna raven proizvodnje Devet- mesečna proizvodnia je manjša tudi v Podjpt.ju za popravilo voz J2. ker želez- niška transportna podjetja oddajajo dela bližnjim to- vrstnim delavnicam. — Katera indiistrijska podjetja imajo perspektivo razvoja? Podatki in ocene doseda-_ njega razvoja kažejo, da so vsa obstoječa industrijska podjetja prespektivna. Ne- katera imajo zadostne last- ne reproduktivne sposobno- sti, drugim pa bo potrebno pomagati k hitrejšemu in pospešenepnu razvoju. Po- moč v obliki kreditov bo potrebna predvsem Delti, da zviša produktivnost dela in akumulativnost in še zapo- sli dodatno žensko delovno silo, za katero je v občini premalo razpoložljivih de- lovnih mest. S sodelovanjem investicijskih kreditov je mrgoče povečati in zgraditi dodatne zmogljivosti za pre- delavo povrtnin in sadja pri Petoviji ter z izgradnjo pre- dilnice povečati proizvodnjo volnenih tkanin v Majšper- ku. Najodločnejši vzpon in- dustrijske proizvodnje v ptujski občini pa bi dosegli z izgradnjo nove živinske klavnice pri Perutnini ali kmeti.iskem kombinatu in z izj;r;u]njo tretje elektrolize v TGA kar je najbrž real- no vključiti v program go- spodarskega razvoja občine v razdobju 1971—1975. KAKŠEN RAZVOJ CESTNEGA OMREŽJA? Ce ocenjujemo razvoj cest- nega omrežja v slovenjebi- striški občini v času po vojni, moramo reči, da je bilo zgr jenih precej kilometrov. Ob enem pa velja ugotovitev, da je bil le manjši del teh cest asfaltiran. Ce pa izvzamemo ceste drugega in tretjega re- da, asfalta v tej občini tako rekoč ne poznajo. Ker pa so slovenjebistriški občani izredno požrtvovalni, o čemer nedvomno pričajo številni samoprispevki za gra- ditev cest je bil predlog, da se napravi plan asfaltiranja cest v slovenjebistriški ob- čini burno pozdravljen tudi na zadnji seji skupščine ob- čine Slov. Bistrica. Takšen plan pa je potreben tudi zato, da bi predložili u- praviemu odboru cestnega sklada, ki bo izdelal za ob- dab.je 1971-75 nov finančni načrt za modernizacijo cest v Sloveniji. Ceste tretjega reda, ki bi prišle v pošte v, ozii-oma, ki so jim v slovenjebistrišl^i čini d-ali prioritetno mesto Slov. Bistrica-OplotnicaJ denice-Makole, Poljčanei venske Konjice, Slov. Bis" -Pečke, Oplotnica-Cezlak Za nekatere od teh cest Slov. Bi&trica-Oplotnica, I bivalci že plačujejo sani'' spevek. Tako se pričakuj* se bo za to cesto zbra'' krog 800.000 dinarjev. M« nizacija te ceste pa bo vala okrog 6 milijonov oi Ob tem pa je že ski«' dogovor s cestnim skl^ da bo namenil 3OO.000 d' jev za asfaltiranje ces>* Crešnjevca. Vaščani soj' cesto prispevali 110.00" narjev, vojska bo tudi t" SO pa bo najela kredit^ ni 200.000 dinarjev. Vrstni red občinskin^ ki bi jih modernizirala .slednjem obdobju pa deč: Slov. Bisfrica-Sni^ Slov. Bistrica-Tinje, Pesek itd. ; — ČETRTEK, 6. novembra 196« STRAN 3 berkuloza domačih iivali no zatiranje ,i je v ptujski občini tuberkulonizacija ži- I pomenu te akcije fdeli pri veterinarski iji. rkuloza je dolgotraj- ezljiva bolezen ljudi li. Povzročajo jo kuž- t j. bacili tuberku- ,'ed katerimi so naj- ;i, goveji in ptičji tip. jačih živali zbolijo za jlozo predvsem gove- išiči in perutnina, pa onji, ovce, koze, psi ike. lašo živinorejsko pro- jo in zdravje ljudi je jembnejša tuberkulo- govedu, ki se lahko i vsemi tremi tipi ba- tuijerkuloze. Cas od klic v organizem pa fih razpoznavnih zna- !)o!ezni večinoma traja dni. Tudi na videz i in dobro rej ene ži- » lahko tuberkulozne. I se primeri, da osta- iezen za vselej prikri- ina bolezenska zna- 1 utegnejo biti dokaj aa. Pljučno tuberkulo- renalja razmeroma hud ji kašelj, ki se pojav- iti med pitjem hladne pri vdihavanju nirzle- ika ali prahu, pri vsta- in leganju, pa tudi pri jU živali. Ko je bole- diko napredovala, da jela večjo površino di- se živali pri gibanju utrudijo, kašelj posta- ?ostejŠ!, hripav in bo- 2 napredovanjem bole- živali kljub dobremu lu čedalje bolj hujša- iličina mleka pa vedno la. Živali polagoma iz- j in poginejo, i^rkoluza vimena osta- li] časa prikrita. V ka- ■fazi bolezni pa je oti- vimenu zatrdine, ki "Sameznih mestih tvo- !fčam podobne izbokli- "eko je v začetku bo- lespremenjeno, pozne- .postane vse bolj vode- |'^kasto zeleno obarva- ■•1 polno kosmičev. V so številne klice bo- Tudi pri črevesni tu- ^'flzi živali očitno huj- ^ slabo proizvajajo, I ''^'■kulozna goveda, zla- I tista, ki bolehajo za 1^ tuberkoluzo, izločajo ■ pri kašljanju. z mle- iztrebki... in tako "Je okolico. Cim bolj je ,^apolnjen, temačen in tem zanesljiveje m 'j^, se širi tuberkuloza ''^■^ živali na zdrave. V okolnostih so v ne- j^ti tudi ljudje. Nepre- mleko je zlasti ne- i okužbe za ljudi H' pri vzreji prašičev ^'p°erkuloza določen po- j.^rašiči so dovzetni za flJ^^e ^bacila tuberkuloze, iij^^^škimi in govejimi '(j^" okužijo takrat, ko Poučeni rejci hranijo z neprekuhanimi ostanki tu- berkuloznih bolnikov in z okuženim mlekom tuberku- loznih molznic. Z bacili ko- košjega tipa pa se prašiči cesto okužijo v svinjakih in izpustih, kamor zahajajo tu- berkulozne kokoš:, ki z iz- trebki izločajo velike količi- ne povzročiteljev tuberkulo- ze. Bolezenska znamenja so pri prašičih dokaj nejasna. Suh kašelj, hujšanje; pri črevesni tuberkulozi pa pre- bavne motnje z driskami dajo sumiti, da gre pri ži- valih za tuberkulozo. Tuberkuloza je pogosta tudi pri vzreji perutnine. Zal je v Sloveniji hudo raz- širjena. V ptujski občini so ugotovili v letih 1967/68 30 odstotkov tuberkuloznih ko- koši med perutnino pri za- sebnih rejcih. Perutnina zbo- li za tuberkulozo izključno takrat, ko se okuži s ptičjim tipom bacila tuberkuloze. Bo- lezenska znamenja pri kokoš- ji tuberkulozi kmalu opazi- mo. V okuženi jati kokoši od ča- sa do časa poginjajo. Obolele živali samevajo in se držijo klavrno. Perje je brez leska; na zadku je zaradi trdovrat- ne driske umazano in zleplje- no. Roža in p(xibradka so ble- di. Zaradi hujšanja živali očitno izstopa prsnica. Ziva.li zgodaj prenehajo nesti, naglo hujšajo in shirane poginejo. V jatah se tuberkuloza med perutnino naglo širi. Tudi psi in mačke zbolijo za tuberkulozo. Psi se lahko okužijo s človeškimi in gove- jimi povzročitelji tuberkulo- ze. Tuberkulozne mačke in psi so vir okužbe za domače živali in za ljudi. Za ljudi so nevarne še toliko bolj, ker so mnogokrat njihovi ljub- ljenčki in priljubljena igrača otrok. Za hitro odkrivanje bolezni in pravočasno preprečevanje večje izgube pri dom.ačih ži- valih ter za istočasno obva- rovanje ljudi pred okužbo, ugotavljamo tuberkulozne ži- vali, ki so na videz še zdra- ve, z razmeroma zanesljivim razpoznavnim cepljenjem, s tako imenovano tuberkuloni- zacijo. ZR redlogi izhodišč za sestavo programa razvoja občine Lenari za leto 1970 Izhodišča, ki bodo služila za sestavo osnutka programa razvoja gospodarskih in ne- gospodarskih dejavnosti v občini Lenart v letu 1970 — so sestavljena na podlagi srednjeročnega programa razvoja posameznih dejav- nosti, predhodne razprave na svetih občinske skupšči- ne, v krajevnih skupnostih in drugih organih ter na podlagi ugotovitev o dose- danjem gibanju gospodar- stva v letu 1969. Pri sestavi izhodišč še niso upoštevane dokončne ocene gibanja po- sameznih gospodarskih ka- tegorij v letu 1969, kakor tu- di ne predvidevanja delov- nih organizacij o razvoju v prihodnjem letu, ker v času izdelave izhodišč te ocene in predvidevanja še niso bile izdelane. Kljub temu pa dosedanja realizacija predvidenega raz- voja v letu 1969 kaže. da bo na mnogih področjih plani- rani razvoj dosežen, ponekod celo presežen, da pa na po- sameznih področjih, kakor tudi v nekaterih globalnih gibanjih, plan ne bo dose- žen. Družbeni proizvod bi se naj v letu 1969 povečal za 6,7 odst., od tega v družbe- nem sektorju za 14,3 odst. in v zasebnem za 2,5 odst. Nekatere dosedanje ugoto- vitve kažejo, da planirani porast družbenega proizvoda slej ko prej no bo dosežen, zlasti ne v družbenem sek- torju, kjer dosedanji rezul- tati kažejo le malenkostni porast. Na to vpliva v glav- nem kmetijstvo, kjer je bil družbeni proizvod v prvem polletju 1969 znatno manjši kot v enakem obdobju pre- teklega leta. Ugodna pa so gibanja na področju zaposlo- vanja in osebnih dohodkov, kjer bo plan presežen. Tudi plan investicij bo razen v kmetijstvu izpolnil pričako- vanja. V prihodnj§.m letu lahko v normalnih razmerah in s pogoje.m. da bodo rešena nekatera osnovna vprašanja razvoja kmetijstva, pričaku- jemo v občini Lenart rast družbenega proizvoda v skladu s poprečno dinamiko, ki je predvidena v srednje- ročnem programu, to je po- višanje za 7 odst., če bodo gospodarske razmere še po- sebej ugixlne pa tudi povi- šanje za 10 odst Skladno z rastjo gospodarstva, bi se naj gibali tudi osebni do- hodki in proračunska po- trošnia. Politika zaposlova- nja bo tisto področje, ki bo moralo biti deležno poseb- ne pozornosti. Kmetijstvo predstavlja v občini najmočnejšo gospo- darsko, dejavnost, zato bo potrebno v naslednjem letu predvideti vse možnosti za povečanje proizvodnje in rentabilnosti. Se posebej bo treba urediti razmere ns tr- žišču in omogočiti plasman vseh kmetijskih proizvodov, katerih prodaja na tugrniaz- katerih prodaja na trgu ni zagotovljena. Enega izmed osnovnih pogojev za izbolj- šanje razmer v kmetijstvu predstavlja urejena koope- rativna proizvodnja v zaseb- nem sektorju. Le tako bo lahko povečana proizvodnja in dohodek v kmetijski de- javnosti. Velike možnosti za kooperacijsko proizvodnjo so še zlasti na področju živino- reje in to posebno sedaj, ko «0 se^iormirale _cene živi no-. rejske proizvodnje na višjem nivoju in ko je zavod za re- zerve SRS sklenil krediti- rati kooperativno živinorej- sko proizvodnjo ter odkupiti vso živino, ki bi se na ta na- čin vzredila, in to po tržnih cenah oziroma če so te ne- ugodne, po garantiranih ce- nah. Na območju občine Le- nart bo treba za boljšo pro- dajo in s tem tudi za boljše formiranje cen preučiti mo- žnosti ustanovitve sejmišča, ki bi naj bilo v Lenartu aH katerem drugem kraju v ob- čini. J. S. Letošnja letina sadja je bila v slovenjebistriški obči- ni obilna, sadje pa je tudi zdravo in tako ob dobri kva- liteti primerno za našega potrošnika, čeprav je zrastlo v kmečkih sadovnjakih in ne v plantažnih nasadih. Ker trgovsko podjetje Povrtnina iz Maribora v začetku ni ka- zalo preveč dobre volje za odkup taksnega sadja, so se v slovenjebistriški občini zbrali predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij in kmetijskega kombinata ter skupščine občine ter dosegli s Povrtnino dogovor, da bo odkupila okrog dvajset va- gonov kmečkega sadja. Ker je Povrtnina zavrnila kot neuporabnega le štiri za- boje sadja od dve "sto. na^s' je zanimal vzrok, zakaj kmetijski kombinat ne na- daljuje odkup kmečkega sadja za to podjetje. V raz- govoru sta sodelovala direk- tor kombinata Ivan Arbei- ter in komercialni Jože Se- kulec. Koliko ste do sedaj odku- pili kmečkega sadja in po kakšni ceni? Do sedaj smo odkupili čez dvaindvajset vagonov kmeč- kega sadja. Od tega je bilo dvanajst vagonov ranega in zaenkrat okrog deset-vago- nov poznega sadja. Popreč- na cena sadja je bila med sedemdesetimi in štiridese- timi parami. Nekatere sorte kot jonatan, zlati in rdeči delišez pa .smo odkupovali tudi po dinar za kilogram Nekateri kmetje, ki imajo plantažne nasade, pa so do- bili za kilogram tudi celo po več kot dinar, vendar je t^h nasadov v občini še zelo malo. In kako je z odkupom sad- ja za Povrtnino Maribor in kaj je vzrok, da ga dosedaj niste odkupili večje količine? Dva bistvena vzroka sta cena in embalaža. Cena 0,60 dinarja za kilogram bobov- ca franco Povrtnina Mari- bor, je vsekakor nekoliko prenizka. Stroški prevoza, amortizacija embalaže in ri- zik kaia so takšni, da lahko plačamo mi takšno jabolko kmetu oo 45 ali 40 par za kilogram. Seveda bi bil kmet pripravljen prodati sadje po tej ceni, če bi mu odkupi!! vsaj petdeset odstotkov sad- ja, ki ga pripelje v prodajo. Toda. zaradi kvalitete, ki jo zahteva grosist, mu odkupi- mo le 20—30 odstotkov, ob tem pa se kmet ne striija s takšno ceno. Ob tem n^m Povrtnina tudi ni b:la ori- pravljena plačati embalaže po. takšni ceni kot smo jo kupili mi, zato do sedaj ni- smo odkupovali .sadja za maribirski trg. Kljub temu pa sme v od- kupu v zadnjem času piecej aktivni in bomo precej sad- ja poslali tudi na druga tr- žišča. Ker smo d.nnes prisili tudi do sporazuma s Povrt- nino, da nam bo embalažo vračala, smo prepričani, da bomo izDolnil: obvezo in P'^- slali 200 ton sadia, kot smo se dogovorili. Kakšne so perspektive sadjarstva v slovenjebistri- ški občini? Kmetijstvu in sadjarstvu se obetajo boljši časi Smo že v dogovoru s hladilnico Celje, k; bo prek združenja fineinciralo obnovo sadov- njakov tudi v naši občm; s tem, da bomo mi istočasno investitorji gradnje novih kapacitet hladilnice. V ob- čini pa bomo reševali sad- jarstvo v obliki kooperacije, tako da zaenkrat lastnih plantažnih nasadov ne bo- mo širili pri kmetijskem kombinatu, ampak pri kme- tih samih, s tem, da jim bo- mo pomagali z investicijami. B. H. Obisk BiJChenwolda in Dore Ob 25-letnici osvoboditve organiziramo 6-dnevno po- tovanje z avtobusi na pro- slavo v koncentracijsko ta- borišče Buchenvvald in na komemoracijo v Doro. V ce- ni 701,00 ND so vračunani vsi stroški obiskov znameni- tosti in 5 polpensionov. In- terniranci in svojci, prijavi- te se do 20. 12. 1969. da vam pošljemo program in navo- dila. Odbor grupe Buchcnwaid — Dora Kc>misija za internirance RO ZŽB NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10 STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 6. novembr Trgovske padjetje Panonija Ptuj Ugodni poslovni uspehi Pogovor z Brankom Gorjupom, direktorjem — Kakšne poslovne uspe- he ste zabeležili v letošnjih prvih devetih mesecih? Podjetje je zaiključilo po- slovanje z ugodnim rezulta- tom. Realizacijo smo presegli za 29,6 "/o, dohodek za 34.2 %, ostanek dohodka za 64 "/o (ob 11 Vo povečani zaposlenosti) glede na lansko leto. — Kje so vzroki boljših uspehov? Večji uspeh smo dosegli predvsem zaradi boljše pre- skrbe z blagom, povečanega obsega prodaje blaga na po- trošniški kredit, povečanega obsega prodaje blaga potroš- nikom in kupcem na veliko, na daljše plačilne roke. Vpli- vali so tudi sprejeti super- rabati. ki jih dobivamo od dobaviteljev letos le med le- tom, medtem ko smo jih prejšnja leta dobivali pred- vsem ob koncu leta. Poleg skrbi kolektiva, ki poskuša zadovoljiti potrošnika s kva- litetnim, dobro sortiranim in cenenim blagom, je pripo- mogla k ugodnemu finanč- nemu rezultatu splošna ko- njunktura na našem tržišču. — Zakaj kljub pestrejše- mu asortimanu občasno pri- manjkujejo posamezni arti- kli: cement, železo, pločevi- na, poni kolesa ...? Založenost blaga na tržišču je dobra, vendar se nekate- ri proizvajalci ne drže po- godb, čeprav jih trgovska mreža pravočasno opozori na potrebe trga, kaj potrošnik išče. Domača proizvodnja nekatero blago neredno do- bavlja, uvoz pa ne krije vseh potreb. Pomanjkanje je čutiti tu- di v živilski in drugi indu- striji. Premajhna je izbira suhomesnih izdelkov in ma- sti. Prav tako je premajhna izbira v konfekciji, pred- vsem v otroški. Splošna ugo- tovitev trenutnega stanja na našem trgu je nestabilnost dobav blaga. Industrija bo morala biti bolj elastična in prisluhniti potrebam in ?e- Ija.nn potrošnikov. — Kje je razširjena trgov- ska mreža vašega podjetja? V ptujski občin: oskrbu- jemo potrošnike iz 43 pro- dajaln, od katerih jih je eči in ustrezne me- hanizacije. Zamisli ne bi bi- lo mogoče uresničiti, če se ne bi združili z INTESOM. Za in- vesticijo v znesku 104,200.320 S din smo najeli le 20 mili- jonov S din kreditov, druga sredstva smo krili združeni v kombinatu. Kaj lahko pričakujemo od rekonstrukcije, predvsem po- trošniki? Dosegli smo boljše higien- sko tehnične pogoje za za- poslene. Znižali smo stroške kurjave s prehodom od tr- dega na tekoče gorivo. Kruh in drugi izdelki so kvalitet- nejši. Primerjamo jih lahko z izdelki, k: so pečeni v par- ni peči. Ostanejo dalj časa sveži, so okusnejši in po obli- ki tudi lepši. Tehnološki pro- ces se odvija avtomatsko: od sejanja moke, tehtanja, o- kroglanja in podaljševanja prek strojne linije. Delavec pri stroju daje že oblikovane kose na zato določene peka- če ali na prekrite deske, spremenila se je tudi struk- tura po kvalifikaciji zaposle- nih delavcev. Pri stari peči smo potrebovali tri VK de- lavce, pri sedanji pa le dva v izmeni. Z vgraditvijo no- vih peči traja segrevanje do vzhajanja eno uro. medtem ko je trajalo pri starih pečeh tudi 8 ur. Okolica pekarne je bila prej ogrožena od dima in saj, kar pri sedanjih pečeh odpade. Tekoče gorivo v ce- loti zgori. Ker imajo peči šti- ri etaže, imamo to prednost, da lahko pečemo istočasno več vrst izdelkov. Tempera- tura se prilagaja avtomatsko izdelkom. So vsi pogoji za razširitev asortimana izdel- kov. IMA PODJETJE TUDI SLAŠČIČARNO? V rekonstrukciji je tudi slaščičarski obrat, ki bo so- dobno opremljen z etažno pečjo in s sodobnim strojem za čajno pecivo. Investicija bo znašala ca. 15 milijonov starih dinarjev. V obratu bo po rekonstrukciji mogoče iz- delovati večje količine čaj- nega peciva (40 vrst), s ka- terim bomo zalagali vs.! prodajalne v kombinat."! tesa. Zaposlili bomo tuj? | sko delovno silo za pjj nje. _ I NAČRTI ZA PRIHOD), V perspektivnem p- predvidevamo v letu 1975' menjati dotrajano peč ^ karni v Kidričevem j dobnimi etažnimi pefgj,., tekoče gorivo. Za to b ' potrebovali ca. 40 milij, starih dinarjev. V tem^ ' tu bomo še letos uvedli:' mensko delo in razširiij ' žišče še na Dravsko poij Predvsem pa bomo da bodo potrošniki z nj, izdelki zadovoljni. I Jože Sotlar, direktor ptujske pekarne Peki dajejo kruh v novo etažno peč. Folo: S. Kosi Center Ormoža dobiva novo podobo Kot vidite na posnetku, je ena izmed stavb ali bolj do- ločeno povedano stavba, v ka- teri imajo sedaj prostore ob- činski komite ZKS Ormož in ob činska konferenca SZDL Or- mož, v intenzivnem dela navijanja fasade, ki je tega že zares potrebna, ] izvajajo delavci stanovat komunalnega podjetja ii moža, ki v pritličju zgj sočasno urejajo tudi »Maii ki bo last tp Zarja in bo jetno odprt še do konca hodnjega meseca. Ce bo t prizorov v Ormožu še več, mo lahko veseli sprememi boljše. Dela v lepih jesenskih dneh hitro napredujejo Letna konferenca 00 ZK Steklarnj v Slov. Bistrici J v steklarni B, K. v Sloven- ski Bistrici je bila pred krat- kim redna letna konferenca OO ZK, na kateri so ocenili dosežene rezultate svoje de- javnosti. Ugotovljeno je bilo, da kljub prizadevanju orga- nizacija ni v popolnosti uspe- la realizirati sklepov zadnje konference. Predvsem v zad- njih nekaj mesecih je bilo o- paziti precejšnjo stagnacijo v dejavnosti. V obdobju med konferencama so bile izvrše- ne tudi nekatere kadrovske spremembe, ki tudi niso do- prinesle k izboljšanju dejav- nosti organizacije. Mnogo uspešnejše kot v preteklih letih pa je bila pri- kazana dejavnost komunistov na delovnem mestu, kjer so bili prav v zadnjem obdobju doseženi kvalitetni premiki v proizvodnem procesu De- lovni kolektiv Steklarne v Slovenski Bistrici je nsp^ prebrodil težave, ki so se! javile z uveljavitvijo g*' darske reforme. Letos s« močno izboljšala kvaW kakor tudi organizacija I* izvodnje. Povečali pa so tudi skladi, izvoz in za 1' tudi osebni dohodki zap* nih. Konferenca je sprejela kvirni program^dela za' slednje obdobje, v katef bodo, zraven politične a'''' nosti vseh članov organi^* je. upoštevali še skrbzs' lovnega človeka — pi'<';^ jalca, povečanje števila č» stva predvsem iz mladii^^ vrst in veliko skrb za *' liteto proizvodnje. Za sekretarja je bil P°^. no izvoljen Slavko Glav'| za namestnika pa Srenk ml. Viktor Horva jlC — Četrtek, 6. novembra 1969 STRAN 7 ^na akcija postaje le Ormož ^tobra je takrat še ne- jtorilec v dopoldanskih obiskal župnišče v Or- Icjer je iz cerkvenega jlnika odnesel okrog ;din. Ker je bil tu pre- je je že dve uri kasneje j] v župnišču pri Veliki Iji s pretvezo, da išče ^. V času odsotnosti je jo pretresel predale, e in druge prostore ter jel skupno vsoto 64.000 joški miličniki so na ,i očividcev, ki so podali jazoren osebni opis sto- takoj stopili v akcijo 3 že 26. oktobra prijeli leki hiši v Ormožu, kjer )DOČi užival »sladko živ- jrilca sta prijela Vinko OLOVEC, komandir mi- Ormož, in njegov pomoč- llatija UDOVIC. Storilec orna iz Cankove v občini irt ter je imel v času ii organov pravice pri večjo vsoto denarja (kot eveda to za sladko življe- tudi spodobi). Kljub te- da je star okrog 20 let, za seboj že precej črno jkteristiko in kar čedno tiko kaznivih dejanj, (torek smo zvedeli v Or- ki, da je bil v nedeljo |pven vlom v ormoško Jisče in da je sedaj še tani storilec odnesel več- isoto denarja. Za storil- I poizvedujejo in upamo, K) akcija ormoških milič- tv tudi tokrat uspešna in » »cerkovnik« kaj hitro ivarjal pred sodnikom, mu bodo prav gotovo oliko skrajšali njegove H prste. J. S. Lepo vreme je izsušilo vodotoke PRED REDUKCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE Tudi najstarejši občani težko pomnijo tako lepo je- sen kot je letos. Dan za dnem je nebo skoraj brez oblačka, sonce prijetno gre- je. Le jutranja megla in ra- hel mraz ob jutrih ter krajši dan opozarjajo, da se pri- bližuje zima. Na dan mrtvih so bili ljudje verjetno iz na- vade pretoplo oblečeni. Zim- ski plašči so bili odveč. Lep: jesenski dnevi omo- gočajo kmetovalcem, da po- spravljajo pridelke. Kmetje pravijo, da bodo morali še listje strositi z dreves, saj noče odpadati, ker ni bilo mraza i,n vetra. Jesensko obarvano listje kras: nara- vo, ki v jesenskem soncu privabi marsikoga na deže- lo, v gozdove. Ribiči in lovci so skoraj vsak dan na lovu. Vsako popoldne, posebno oa ob sobotah in nedeljah se mnogo motoriziranih turi- stov poda v prelepo naravo. Verjetno smo vsi veseli prelepega vremena in bi si ga želeli še naprej, če nas ne bi opozarjali elektrogospo- darstveniki, da bomo po dol- gotrajni suši vsak čas brez električne energije. V vseh republikah že pozivajo na varčevanje z električno ener- gijo, marsikje so že občutne omejitve električnega toka. Zaradi tega so mnoga indu- strijska in druga podjetja oškodovana, saj ne morejo delati s polno zmogljivostjo. V ptujski občini je tudi tga, ki je v največji meri odvisna od zadovoljive elek- trične energije, prav tako pa jo potrebujejo za normalno proizvodnjo druga podjetja. V kratkem lahko pričakuje- mo odločne redukcije elek- trične energije, ki je tudi iz uvoza ne moremo dobiti, ker je tudi pri naših sose- dih lepo. a sušno obdobje. Ker so hidroelektrarne že domala porabile vodne re- zerve, termoelektrarne pa kljub polni proizvodnji ne morejo nadomestiti pri- manjkljaja, bomo verjetno zadovoljni, ko bo zopet dež. ZR V prelepem sončnem popoldnevu si malčki pečejo ko- stanje. Pri veselem opravilu ne mislijo na pomanjka- nje električne energije, ki grozi zaradi dolgotrajne suše. AK( IJA ZBIRANJA POMOCl ZA OPERACIJO INVALI- DA JOZEKA MARINA IZ B RESNICE PRI PODGORCIH Za Jožeka smo zbrali že 2 milijona 822.775 S din Takoj v začetku lahko po- udarimo, da je akcija zbi- ranja pomoči za invalida Jo- žeka Marina iz tedna v teden v večjem obsegu in zamahu. V torek zjutraj mi je Ana Irgl, blagajničarka pri eks- pozituri kreditne banke v Ormožu postregla z razvese- ljivo informacijo stanja na Jožekov: hranilni knjižici, kjer smo ta dan zabeležili že 2,822.775 S din. (V to vso- to ni vštet tudi prispevek 151.000 S din. ki so jih zbra- li delavci iz obrata glinice tovarne Boris Kidrič iz Ki- dričevega. Ta znesejj 'na knjižico še ni pripisan. Iz območja občin Ptuj in Ormož smo v tem tednu za- beležili sledeče prispevke: Delavci delovne enote pro- met iz TGA Kidričevo 56.905 S din, Marija Marin — 20.000 S din, Otilija Marin — 50.000 S din, Andrej Marin — 50.000 S din (navedeni so Jožekovi sorodniki) Silvo Jupič iz Ptuja — 3000 S din. Angela Puklavec iz Miklavža pri Ormožu — 5000 S din, mladinski aktiv iz Podgorc — 49.720 S din, Franc Merkač. župnik iz Podgorc — 45.000 S din ter kot sem že omeni! delavci delovne enote promet iz TGA Kidričevo 151.000 S din. Ob tem velja omeniti in so- časno pohvaliti delovni ko- lektiv TGA Kidričevo, ki je doslej že k skupni vsoti pri- speval izmed vseh delovnih kolektivov za Jožeka največ denarja. Večji in manjši pri- spevki prihajajo tudi iz dru- gih krajev Slovenije, žal pa vam vseh imen darovalcev ne moremo objaviti, saj bi nam to vzelo preveč prosto- ra. Danes priobčujemo pismo, ki ga je v imenu sodelavcev napisal Franc Meško iz to- varne Boris Kidrič v Kidri- čevem: Dragi Jožek! Precej časa je minilo, od- kar smo v Tedniku prebrali tvojo žalostno zgodbo. Časo- pis je romal od rok do rok in vsak delavec v našem obratu je onemel ob misli, da tako mlad fant ne pozna radosti tega sveta in mladih let. Enoglasno smo se odlo- čili, da izvedemo nabiralno akcijo in ti tako skušamo tudi ml doprinesti svoj delež k tvoji ozdravitvi ki ti jo mi vsi zaposleni v obratu glinice in aluminija iz srca želimo. Zbrali smo 151-000 S din, s katerimi bo prav go- tovo kronana tvoja velika volja in vera v življenje. Dokazali smo, da nismo tr- dih src. ko gre za rešitev zdravja tako mlademu fan- tu, ki si želi edino zdravja. Poslali smo ti naš skupni delež, ki ga je prispeval nad 300-članski kolektiv naše enote z edino veliko željo, da bi ti koristil pri iskanju zdravja in še bolj utrdil vez človekoljubja med nami. Ker te vsi ne moremo obiskati in ti stisniti tresoče mlade ro- ke, sem zadolžen, da ti še enkrat v imenu vseh daro- valcev iz obrata glinice za- želim obilo Uspeha pri zdravljenju in plovno vr- nitev v življenje, ki zna biti včasih tako kruto in neusmi- ljeno, kot je bilo pri tebi! Dra=ri Jožek. ostani nam prisrčno pozdravljen! V imenu sodelavcev Franc Meško. Kako tople :n spcxibudne besede vejejo iz tega pisma, vidite sami. Preostane nam le še to, da se v Jožekovem imenu darovalcem prav ta- ko toplo in iskreno zahvali- mo vsem, prav vsem, ki ste mu poslali svoje prispevke z željami, da bi bila opera- cija, na katero so priprave v teku, uspešna Vsem še en- krat prav lepa hvala. J. S. Ukradel je avtomobil v noči na 31. 10. 1969 je neznanec odpeljal osebni av- to fiat 750, last Janka Kosi- ja, izpred bloka v CM dre- voredu. iu2beni VPLIVI NA COSPODAR- NJE Z GOZDOVI '?nio, da so gozdavi za- splošno koristnih funk- dobrine splošno družbe- iJ pomena. Vendar pa tak fej zahteva stalno skrb % za ohranitev in po- j^nje te dobrine. :ftrebe po gozdnih dobri- 'so v nenehnem porašča- '.in zato ni naključje, da iiba ne glede na lastništ- ,^se močneje posega v ''^nje in usmerjanje te- .Ppdročja. Odločitev o ko- poseka gozdov ne bi *'3 biti odvisna od po- '^ih interesov gozdnih ^P^arstev, temveč od re- ^ogljivosti gozdov in osnovnemu cilju bi .'alo biti v prvi vrsti pod- '^^P gospodarjenje z go- }\ Zal pa dosedanje iz- kažejo, da gozdne ^^fiizacije včasih zelo j^o odstopajo od teh ^■^fio družbenih interesov, jj^f^oslujejo preveč podjet- jiin so ekonomski prin- ij', ^se prevečkrat vodilo ['takrat, ko jih morda ' smeli tako dosledno f^^vljati. j.^,nreteklem letu, ko se je t;f>bravnava v republi- fjj^r^^Pščini o razvoju in '^■^ih kmetijstva, na- menjena ekonomskemu po- ložaju kmetijstva, se ni dalo izolirati gozdnega gospodar- stva oz. gospodarjenja z go- zdovi, ki se je razvijalo, po veljavnih predpisih temelj- nega in republiškega zakona o gozdovih od leta 1965 da- lje. Glavna značilnost ve- Ijavrlih predpisov od leta 1965 je v tem, da so bili vsi gozdovi ne glede na lastništ- vo uvrščeni v gozdnogospo- darska območja ter se je tako uvedlo skupno goGpo- darjenje z gozdovi, vendar včasih različno pojmovanje vrednosti in nadaljnje skrbi za vzgojo našega gozdnega bogastva. J. S. Moje misli o varčevanju 31. oktober je dan varčeva- nja. Ta dan so odprte vse hranilnice in manjši vlagate- lji dobijo sporninsica darila. Tudi jaz varčujem. S sestro sva zbrala okoli devetdeset ti- soč dinarjev. Nekaj od tega denarja sva posodila staršem. Varčujem tudi z obleko, s šolskimi potrebščinami itd. V.sak človek mora varčeva- ti. Ce ne z denarljem, pa z obleko, obutvijo, ali z drugi- mi predmeti. Denar, ki ga pri hranimo, pride vedno prav. Lahko ga hranimo za izlete, študij, za nabavo raznih go- spodinjskih strojev itd. De- nar, ki si ga prihranimo, je najbolj varno shraniti v ban- ko. Banka potem ta denar po-s-oja drugim ljudem. Tako denar vedno kroži, nazadnje pa ga dobimo nazaj, če ?a rabimo. V hranilnici je de- nar tudi najbolj varen. Ne- poučeni ljudje pa še vedno hranijo denar doma. Ne zave- dajo se, da jim lahko zgori, ga zasuje, uničijo živali in podobno. Nekateri učenci ravnajo z denarjem zelo nespametno. Kupujejo si razne sladkarije, sladoled itd. Za ta denar, ki %a porabijo, bi si lahko kupili knjige in zvezke, da ne bi šlo vse iz žepov staršev. Denar, ki ga varčujemo, do- bimo največ od staršev in tudi od sorodnikov. Vsi ljudje bi morali varče- vati. Varčevati bi morali tudi s časom s tesnimi in duševnimi silami. Z vsem, kar imamo. Na- vaditi se moramo varčevati že v ranih letih. Star pregovor pravi: Kamen do kamna pa- lača, zrno do zrna pogača. In tudi: Kar se Janezek nauči. 1o Janez zna. 01,«a IRGL, 5 b osn. šole Fr. Osojnika, Ptuj STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK. 6, novembra 150 let osnovne šole v Podgorcih Da se.m lahko v današnji številki našega lista tole na- pisal, sem minuli četrtek po dolgem in počez prekrižaril Podgorce, brskal po kroni- kah in se pogovarjal z ljud- mi. Uvodoma se moram za- hvaliti Silvu BEDRACU. bivšemu ravnatelju osnovne šole v Podgorcih in sedanje- mu analitiku pri občinski konferenci SZDL in občin- skem komiteju ZK Ormož. Sola v Podgorcih naju je pričakala obnovljena, lahko bi rekli v svečani obleki bli- žajočega se • visokega 150- letnega jubileja. Prepleska- na fasada šole, učilnice, nov parket, vodovod i.n bližnja prosvetna dvorana, ki je prav tako adaptirana in na novo prepleskana, vse to je dajalo videz, da se Podgorci pripravljajo na nekaj veli- kega, na proslavo dveh ča- stitljivih krajevnih jubile- jev, ki bosta v soboto in ne- deljo združena v krajevni praznik. V kroniki je zapisano, da so se začeli prvi zametki iz- obraževanja na tem območju leta 1810 v privatnih hišah. Poučevali so domačini, ki so znali brati in pisati. Center in osnova te prvotne šolske dejavnosti bi naj bil po po- datkih na Cvetkovskem vrhu pri hišni številki 50. Ime do- mačije ni ohranjeno. (Zal je bila stara kronika med prvo svetovno vojno uničena in ima šola kroniko le iz novej- šega datuma.) V kroniki je med drugim zapisano, da je bila prva šola na tem območju zgra- jena leta 1819. Bila je eno- razrednica in je bila leta 1890 razširjena v dvorazred- nico, leta 1912 v štirirazred- nico,' 1927 v petrazrednico in leta 1934 v šestrazrednico. Druga svetovna vojna tu- di šoli v Podgorcih ni pri- zanesla. V času okupacije je bil šolski upravitelj Milan Megla. Takratna učiteljica Jožica KORPAR je bila med okupacijo izseljena. Po voj- ni se je vrnila nazaj v Pod- gorce in postala v tem kra- ju prva povojna upravitelji- ca šole. Šolski okoliš je bil osvobojen 12. maja 1945, ko je okupator moral zapustiti naše kraje. Nemški učitelji so med vojno učili otroke le petja in nemškega jezika ter vzgajali otroke v duhu. ki pa je zaradi zavednosti prebi- valstva propadel že v svoji kali. Takoj po vojni je bila šola precej poškodovana, uničene so bile knjige, šol- ski inventar in drugo. Toda Podgorčani so kaj hitro za- celili rane vojnega razdeja- nja. Otroci in učitelji so za- čeli svojo izobraževalno de- javnost v osvobojeni domo- vini, v osvobojenem kraju in v zavesti, da pomeni šo- lanje tudi sočasno njihov srečnejši jutrišiji dan. Po vojni je šola delovala, kot osemletka vse do leta 1962/63, ko je postala po- družnična šola osnovne šole Ormož in leto pozneje po- družnična šola matične šole pri Veliki Nedelji. Danes je v Podgorcih petrazredna šo- la z osmimi oddelki, ki jih obiskuje 210 učencev, učen- ci višjih razredov pa se vo- zijo s posebnim šolskim av- tobusom v šolo pri Veliki Nedelji. Na šoli^ poučuje 8- članski učiteljski kolektiv, ki mu načeljuje sedanja ravnateljica Dušanka BE- DRAC. Za rešitev stano- vanjskega problema učite- ljev je bil pred leti v Pod- gorcih zgrajen nov stano- vanjski blok, v katerem je tudi pošta, posvetovalnica za matere, zobna ambulanta ter krajevni urad. V najstarejši šolski stav- bi v Podgorcih ima sedaj svoje prostore lovska druži- na Bresnica. Kot sem omenil že v za- četku tega sestavka, je bila šola v Podgorcih za svoj 150-letni jubilej adaptirana in v celoti obnovljena. Ko je bil v Podgorcih sprejet referendum za uvedbo k jevnega samoprispevka občani velikodušno odstc, li del teh sredstev v vij 2 odstotkov za adapta^! šole, del sredstev pa je nj speval TIS in šola iz svo' ga proračuna. Adaptacij; dela so veljala okrog 8,5 j, lijona S din. Torej šola v Podgorcih dočakala svoj 150-letni j bilej v pražnji obleki tet velikimi novimi svetlimi ol ni, z nadebudnimi učenci, učiteljskim kolektivom ij občani, ki so prispevali i njeno adaptacijo sredstva j s tem omogočili, da bo hta učenja v Podgorcih še do!| stal ponosno in da i še dolgo vzgajal mladino tega območja ormoške cl čine. J. S. PODGORC Sola v Podgorcih je dočakala visoki jubilej od zunaj in znotraj prenovljena. Učiteljice, ki poučujejo v Podgorcih. Od leve proti de- sni: Nataša Simonič, Marija Kaučič, Milena Kirbiš, Eli- zabeta Svenšek, Mija Žmauc, Dušanka Bedrač (ravnate- ljica) in Melita Lašič. Na sliki manjka učiteljica Kristina Uorvat. 60 let kulturno prosvetnega društva »Alojz Zuran« Takoj v začetku moram poudariti, da v tem krat- kem zapisu o zgodovini in delovanju prosvetnega dru- štva v Podgorcih ni mogo- če zapisati vseh tistih po- membnih dogodkov in pre- lomnic, ki so vse od ustano- vitve pa do danes spremlja- le društvo do tako častitlji- vega 60-letnega jubileja, ki so ga občani iz tega območ- ja združili s proslavo 150- letnice šole. Ce pa želimo vsaj v gro- bih obrisih prikazati našega jubilanta in njegovih šest »življenjskih križev«, mora- mo obstoj in delovanje dru- štva razdeliti na 4 oljdobja: 1. Ustanovitev in delova- nje do I. svetovne vojne; 2. Mirovanje med I. sve- tovno vojno in nadaljevanje po vojni; 3. Druga svetovna vojna, skrivanje knjig (šolskih, u- radnih in knjig iz knjižnice); 4. Dejavnost društva po II. svetovni vojni, ureditev skritih knjig, nabava novih ter delovanje dramskega in pevskega odseka. Prvo kulturno prosvetno društvo pod imenom »Bral- no društvo« v sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je bilo ustanovljeno leta 1509. De- lovanje je bilo razmeroma živahno in obsežno, v odbor društva pa so bili izvoljeni ugledni možje takratnega časa: predsednik društva je bil Tomaž KORPAR, člani pa Ivan MEGLA, Andrej MUHIC. Peter ZADRAVEC, Alojz .JANZEKOVIC, A^idrej PODPLATNIK, Blaž ERHA- TIC, Franc KORPAR, Le- nart KORPAR itd____Soča- sno je bilo ustanovljeno tu- di hranilno posojilno dru- štvo »Čebelica«. Takratno »Bralno društvo« je bilo množično zatočišče mladine, ki je prirejala šte- vilne igre kot so: Rdeči no- sovi, Krčmar pri zvitem ro- gu. Trije tički in druge, s katerimi so gostovali tudi v sosednjih krajih. Splošna mobilizacija leta 1914 je razbila dejavnost društva, mnogi izmed aktiv- nih članov pa so bili pokli- cani v vojno, od kodor se mnogi niso več vrnili. V ti- stem času je prenehalo vsako delovanje na prosvetnem področju. Ženska mladina, ki je ostala doma, je leta 1917 zbirala podpise za zna- no »Majniško deklaracijo«. 2. Vojna vihra je kruto posegla med člane društva in pobraJa nekad zelo aktiv- nih članov. Tisti, ki so! srečno vrnili domov, so : leta 1919 zopet čvrsto priji za delo in ustanovili dri štvo ixxi novim imen« »Izobraževalno društvo«, i je še istega leta uprizori igro »Domen«. Igrali so šoli in na vrtu gostilne vačec v Osluševcih. V sl^' pu izobraževalnega drus* sta bila ustanovljena tamburaški in pevski z''* Takratni tamburaški ods' zaradi odhoda mnogih ^ nov in vodje ni deloval o? go, pa tudi društvo je v težave. V Podgorcih *^ ustanovili novo društvo, pa ni dolgo delovalo- , društvi sta se združili prenesli svoj sedež v ? .jj gorce, V tem času sta Člani igralske skupine, ki soleta 1937 uprizorili igro uniforme«. Od leve proti desni zgoraj stojijo: Alojz K'^ menčič, Konrad Frejac, Rudolf Kokol, Ivan Lah. Fral* Prejac. Lenart Korpar, Anton Fištravec, Stanko Kosi, C' ril Hebar, Milan Megla. Jakob Vozlič in Franc Bombekl harmoniko). Dfuga vrsta — sedijo: Marija Prejac, Fra"* Dolinšek, Roza Primožič, Franc Pintarič, Tilčka Kleme"' čič, Vlado Lapornik. Zora Rakuša in Drago Marin (1^^' fEDNIK — ČETRTEK, 6. novembra 1969 STRAN 9 Ig posebej aktivna dramski ,g pevski odsek, kupili pa so [udi precej novih knjig. 3. Nenadni sovražni napad m okupacija leta 1941 je jruštvu še posebej ogrozila polno knjižnico lepih sloven- jjiih knjig, šolsko knjižnico i5 knjižne zbirke posamez- nih učiteljev. Sedež okupa- torja je bil v šoli. Zavedni jomačini so začeli reševati Idijige, ki so jih zapečatili v jva tristolitrska soda in jih jakopali v zemljo. Nekaj jnjig pa so v zabojih pre- nesli na podstrešje okupa- torjevega občinskega urada; to so bile v glavnem šolske uradne knjige in spisi. Vseh iinjig niso uspeli rešiti, saj jih je vojaštvo in še pose- bej nemško učiteljstvo vrglo iz šole na travnik, kjer sc jih skupaj z dramskim od- rom sežgali. 4. Do pred začetkg II. sve- tovne vojne najbolj požrtvo- valnega člana društva Mila- na MEGLE skupaj z neka- terimi drugimi člani ni bile nazaj. Svoje dragoceno in nesebično življenje je daro- val v daljnih durmitorskih gorah. Nekateri člani dru- štva so umrli, vendar pa sa- dovi njihovega dela niso šli v pozabo. Takoj po osvobo- ditvi je bilo ustanovljeno kulturno prosvetno društvo »Alojz Zuran«, ki je ostalo razmeroma aktivno do da- našnjih dni. Več o dejavno- sti društva ter o nekaterih zaslužnih članih berite v drugih sestavkih. J. S. Organizacije in društva, ki delu- jejo na območju Podgorc Prav je, da pred dvema pomembnima krajevnima iPraznikoma, ki ju bodo v so- boto in nedeljo proslavili v Podgorcih, spregovorimo tu- di nekaj besed o organizaci- jah in društvih, ki delujejo na tem območju. Ze v naprej pase upravičujemo, ker je ta prikaz dejavnosti zares «op in zgolj informativen: KRAJEVNA ORGANIZACI- JA SZDL PODGORCI Kot množična družbenopo- litična organizacija je po be- sedah njenega predsednike Silva Bedrača v zadnjih ne- kaj letih odigrala svojo po- zitivno vlogo ter bila tudi ini- ciator dela drugih društe\ in organizacij. Posebne teža- ve pri delu organizacije se kažejo zaradi neurejeni!: razmer v kmetijstvu, saj sc občani naveličani zgoli ob- ljub in si želijo mani sestan- kov in več konkretnega dela akcij, predvsem pa izboljšav v kmetijski politiki. J^^ina iz Podgorc v akciji za ureditev rokometnega igri- 3 Od leve proti desni Nataša Simonič, predsednica j;.*'va, Stanko Prigl, Milena Leben, Milan Pintarič ter ""ko Marjan in Janko Sladnjak. KRAJEVNI AKTIV ZK: Kljub nekoliko skromne- mu številu članov je aktiv na svojem področju dela po- kazal vso zavzetost pri re- ševanju krajevnih in idejne političnih problemov, tako v svoji, kot tudi v drugih or- ganizacijah in društvih. KRAJEVNA SKUPNO.ST Nova in poglobljena vloga sedanjih krajevnih skupno- sti je tudi v P:)dgorc!h na- šla svoje mesto in delovni odziv, ki se kaže v skrbi za ureditev krajevnih cest ter drugih krajevnih potreb. Iz sredstev krajevnega samopri- spevka je bila letos obnov- ljena šola, v bodoče pa jih čaka še ureditev pokopališča. Pomembno vlogo je odigral v zadnjem času tudi porav- nalni svet, ki rešuje spore med občani in ustvarja med njimi dobre odnose. Posebni problem za delav- nost KS predstavlja po- manjkanje sredstev, ki so pičla in ne morejo zadovo- ljiti vseh krajevnih potreb. MLADINSKI AKTIV Mladina je v zadnjem času storila v svojem delu lep ko- rak naprej. Pripravili so ne- kaj uspelih akcij, med kate- rimi lahko še posebej pohva- limo pomoč ostarelim lju- dem pri delu na kmetijah, ureditev rokometnega igri- šča, razgovor o zasebaem kmetijstvu, športna tekmo- vanja, kuharski teč^j, aktiv- no sodelovanje v drugih dru- štvih in organizacijah... Nataša Simonič, predsed- nica mladinskega aktiva nam je ob našem obisku dejala, da je mladina voljna delati, da pa je treba le nekoga, >A zna mlade organizacijsko po- vezati in jim vcepiti voljo za akcije. STRELSKA DRUŽINA je .v Podgorcih tista, ki jo lahko prištevamo med naj- bolj aktivne dejavnike v kraju. S prostovoljnim de- lom so si leta 1965 na po- budo takratnega predsedni- ka družine Franca Laha ure- dili strelišče ter vzgojili eki- po, ki skoraj na vseh občin- skih tekmovanjih zmaguje in osvaja številne pokale, ki jih hrani v svojem arhivu. Skrbijo tudi za strelski pod- mladek, ki ga vzgajajo že v osnovni šoli. GASILCI Na tem območju delujejo tri gasilska društva: Podgor- ci, Cvetkovci in Bresnica, ki skrbijo za požarno varnost in v primeru potrebe prisko- čijo na pomoč pri reševa- nju družbenega imetja: Ga- silci iz Bresnice so letos raz- vili svoj gasilski prapor, ga- silci iz vseh treh društev pa so prispevali k proslavi letoš- nje jubilejne stoletnice gasil- stva na Slovenskem. Dru- štvom še vedno primanjkuje potrebne gasilske opreme in ustreznih prevoznih sredstev. Vsa društva pa imajo več ali manj aktivne člane, ki vedno in povsod prisluhnejo klicu v nesret-i — Na pomoč! KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK Na območju Podgorc sta dve krajevni organizaciji rdečega križa: Cvetkovci— Osluševci in Bresnica—Pod- gorci. Uspešno organizirata krvodajalske akcije ter v okviru možnosti pomagata ogroženim in socialno šibkim družinam. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB šteie okrog 40 članov in skrbi za dejavnost iz svoje- ga delovnega področja. Ima- jo dobre povezave s šolsko mladino in borci ob vsako-^ letni kurirčkovi pošti pripo- vedujejo pionirjem dogodke iz težkih dni naše NOV. Ob raznih praznikih in koine- morativnih svečanostih so borci tisti, ki kot v težkih vojnih vihrah tudi v seda- njem času pokažejo svoja domoljubna čustva. LOVSKA DRUŽINA BRESNICA skrbi za stalež v svojem revirju in razvija lovni turi- zem, ki postaja iz leta v leto vse bolj pomemben vir do- hodkov družine. V zgradbi nekdanje šole imajo .-voj dom, ki jim je prijetno za- točišče. Ker smo že ori Ju- bileju šole v Podgorcih, ve- lja omeniti tudi, da lov':i vsako leto prispevajo k ob- daritvi učencev za novolet- no jelko. Otroci se jim za to oddolžijo s sodelovanjem na njihovih skupinskih lo- vih. Se enkrat poudarjam, da je to le skromen in !e in- formativni izsek iz dela or- ganizacij in društev na te)n območju. Morda sem ko.aa celo izpustil, če sem — opro- stite in upam, da bom na- pake lahko popravil kdaj drugič, ko bomo imeli na voljo več prostora in tudi časa. Vsem pa želim še en- krat prijetno praznovanje, predvsem pa to. da bi bilo v soboto in nedeljo lepo vre- me. Vemo namreč, da je vprašanje vremena velika skrb organizatorjev. Držali bomo pesti in vam prišli če- stitat ob vašem krajevnem prazniku. J. S. Udeleženci razgovora v kuhinji pri Dolinškovih v Oslu- ševcih. Od leve proti desni: Franc Dolinšek, Antonija Kor- par, Marjeta Venta, Cecilija Dolinšek, Marija Dolinšek in SilAo Bedrač, ki je bil ta dan moj vodič in grlavni nosilec organizacijskih priprav na sobotno in nedeljsko proslavo. Da bi nekoliko globlje po- brskali po spominih in'zgo- dovini prosvetnega društva Podgorci, smo se ustavili tudi pri Dolinšekovih v Oslušev- cih. V prijazni kmečki kuhi- nji smo se pogovarjali z nek- danjimi člani igralske sku- pine: s 64-letno Antonijo Korpar, z 72-letno Marjeto Venta, s Cirilom Korparjem ter s hišnim gospodarjem Francem Dolinškom, z njego- vo ženo Cecilijo in hčcrKO Marijo, ki že tudi rada sto- pi na odrske deske. Priletni ženici Antonija Korpar in Marjeta Venta .sta nam s posebnim zanosom pripovedovali o zgodovini in razvoju kulturno prosvetne- ga življenja na tem območju od ustanovitve »Izobraževal- nega druš*a'a« v Osluševcih, o tamburaškem zboru, o či- talnici ... ter seveda tudi o vlogah, ki sta jih takrat še kot dekleti odigrali v različ- nih igrah in v raznih krajih. Obe sta mi dejali, da bi Se odigrali kakšno primerno vlogo stare mamice. V pogovoru smo obuj Tli spomine na imena mnog:h igralcev, ki so bili takrat ak- tivni v igralskih skupinah in od katerih smo mnogi že u- mrli. (Konec na 10. strani) STRAn 10 TEDNIK — ČETRTEK. 6. novembra 1959 »Sebi igrali in upodabljali življenje na odru...« (Nadaljevanje z 9. strani) Med mentorji, k; so mnogo storili za razvoj kulturno prosvetnega razsvetljenstva na tem območju, so omenili med drugimi iz starejše ge- neracije nekdanjega šolske- ga upravitelja Milana Mega, Ivana Laha, Ivana Penko, Mimico Korpar, Ivana Zida- riča in druge iz sedanje mlaj- še generacije. (Vseh imen žal ne moremo naštevati, dasi- ravno zaslužijo enako pozor- nost.) t- Franc Dolinšek nam je po- kazal zajeten kup spomiin- skih fotografij igralskih sku- pin in nam kot predsednik pripravljalnega odbora za proslavo v Podgorcih dejal, da je prav, da tako častitlji- ve in pomembne jubileje tu- di dostojno proslavimo, saj bo to plodna spodbuda se- danjim članom igralske sku- pine, ki so na tem področju v zadnjem času zelo aktivni. V zadnjih nekaj letih so na- študirali nekaj zahtevnih odrskih del, s katerimi so se predstavili v ormoški in tu- di v sosednji ptujski ob.;ini. Torej tradicije prehajajo iz roda v rad in prav je ta- ko. Kulturno prosvetno živ- ljenje je na podeželju tista duševna hrana, ki jo včasih vse premalo cenim.o in se ne zavedamo, kako pomembne koristi nam prinaša, kako nas bogati v zavesti, da smo tudi sami sestavni del njene- ga soustvarjanja. J. S. Literarno srečanje nekdanjih profesorjev in gimnazijcev Jubilejno leto ptujske gimnazije se počasi izteka, z njim pa se tudi zaključuje- jo številne prireditve, po- svečene pomembni obletnici njenega obstoja. Preteklo šolsko leto je bi- lo morda najbolj razgibano v zadajih nekaj letih. Pri- prave za izid jubilejnega iz- vestja, za svečano akademi- jo v Kidričevem, za mmge razstave in športna srečanja so polno zaposlile gimnazij- ske profesorje in dijake. Prav vsi smo se potrudili, da bi bile prireditve kar najbolj- še in mislim, da nam je to v precejšnji meri tudi uspelo. Za šolsko leto, v katerega smo ne še tako dolgo zako- račili, sta bili na programu še dve pomembni prireditvi. Naši dijaki se bodo v začetku decembra predstavili z gle- dališko igro Zmaga Svajger- ja — Domačija. V pete, 24. oktobra pa je bil v ptujskem gledališču literarni večer nekdanjih in sedanjih profe- sorjev ter dijakov ptujske gimnazije. Le-ti so doživeto in z globokim spoštovanjem predstavili že preminule av- torje, nekateri pa so brali odlomke iz svojih del. Da- našnji dijaki so z deklama- cijo odlomka iz Slovenskih goric, Ksaverja Meška in z Zdravico o haloški kapljici, Alojzija Remca pričeli in za- ključili spominski literarni večer. V našem malem, a zelo le- po urejenem gledališču se je zbralo veliko število poslu- šalcev. Bili so to v glavnem kulturni in politični delavci, profesorji, dijaki in učenci višjih razredov osnovnih šol. Dogajanje na odru jih je močno pritegnilo in napra- vilo na vse nepozaben vtis. Avtorji so se zvrstili po generacijah in v najstarejšo sta bila uvrščena pisatelj Ksaver Meško in znanstve- nik — slavist dr. Matija Mur- ko. Pesem pritrkavanje je bila delček bogate pesniške stvaritve Edvarda Kocbeka,, ki je po prvi svetovni vojni izdajal na gimnaziji dijaški literarni list. Stanko Cajn- kar, ki ga vsi poznamo kot avtorja »Noetove barke«, nas je z odlomkom iz zgodo- vinske povesti »Slovan iz Petovie«, povedel v slavno preteklost današnjega Ptuja. Razmere tridesetih let dvaj- setega stoletja v Ptuju sta nam pričali pesmi Franceta Oniča — Balada o starem gospodu in V malomestni ka- varni. Vsem pa je najbolj seglo v srce spominsko pri. povedovanje pisatelja Safar. ja, v katerem nam je pri- bližal lik profesorja dr. Pra- nja Zgeča. Mi mladi, ki ni- smo nikoli imeli priložnosti spoznati tega moža, smo ne- nadoma začutili prisotnost njegovega humanega in na- prednega duha. Ohranil se je vsa ta dolga leta in po- novno oživel v pripovedova- nju njegovega dijaka. Dospel je do naših src in jih osvojil z neustavljivim čarom. Lik profesorja Zgeča bomo s spoštovanjem in ljubeznijo nosili v naših srcih in ga ta- ko ohranili tudi poznejšim rodovom. Poslušali smo u- vod in zaključek iz njihove študije o viničarskih odnosih v Halozah in spoznali v njem tudi prodornega sociološke- ga analitika tega dela naše ožje domovine. Ivan Potrč nas je osvojil s svojim pre- prostim in neposrednim na- stopom in nam prebral se- stavek Toneta Znidariča V mraku. Ko sem poslušala ta sestavek, je pred mano vsta- la podoba tega revolucionar- ja in bila je zelo podobna ti- sti, ki jo je opisal Potrč v svojem sestavku Tonekov nasmeh. Prebrala sem ga v letošnjem izvestju in tu pra- vi avtor, da v njem še vedr.o živi »Tonekova samosvoja, pristna in pocestna proza ptujske predmestne siro- maščine, živi zanemarjena gimnazijčeva pojava, skre- gana do kraja s šolo in s pro- fesorji.« Pisatelj Anton Ingolič jev sestavkih Simfonija in Po- slednje oranje iz cikla Kmet in stvari predstavil Toneta Sifrerja kot globoko filozof- skega opazovalca kmeta in njegove rodne pokrajine. Sifrerja — pesnika, smo spo- znali v pesmih Po Martino- vem in Orači. Odlomek iz črtice Vrbnjakovih štirih mlada leta nas je spomnil na čas narodnoosvobodilnega boja, ko dijakom ptu.is^^e gimnazije sicer ni uspelo 0- praviti redne mature, svojo veliko maturo so opraVili kot borci za svobodo našega na- roda. Mladi literati Jakob Emeršič. Boštjan Pire i" Ivan Cimerman so nam koncu literarnega večera prebrali svoje sestavke pesmi, ki so nam dali. pove- zani z vsem, kar smo sliša«- do tedaj, popvolno sliko 'ite^l rarnega ustvarjanja vseh. m so živeli in delovali na ptuj', ski gimnaziji Gledališče sem zapuščala^' občutkom zadovoljstva ponosa, da pripadam novemU. mlademu rodu, ki bo, oboga- ten z vrednimi izkušnjami prejšnjih rodov, dostojno 0- pravljal svoje poslanstvo ;^ na vseh področjih družbene- ga življenja. Zlata Marin »IVli bomo umrli, knjige pa bodo ostale...« Da so Podgorčani med dru- go svetovno vojno uspeli 0- hraniti bogato knjižno zbir- ko, gre v veliki meri zaslu- ga danes že 74-letnemu Si- monu Zuranu iz Bresnice, k! je takoj po okupaciji skupaj z drugimi vaščani še pravo- časno spakiral knjige v tri velike sode in jih zakopal v steljniku. V minulem tednu sva ga s Silvom Bcdračem obiskala na njegovi domačiji in ga kljub njegovemu osmemu življenj- skemu križu, ki se vzpenja na njegova pleča, zmotila v delavnici, kjer je v času na- jinega obiska izdeloval za so- seda velik škaf. Čeprav že okorne roke, ki so bile vse- skozi njegovega življenja vešče trdega dela, so še ved- no z gibčnimi prijemi doka- zovale, da je delo tisto, kar ga kljub pozni jeseni živ- ljenje čvrsto drži pri mo- čeh Pogovor je stekel v delav- nici, ki je v bistvu majhna lopa s klasično razmetanimi delovnimi pripomočki in s pripravljenim lesom, ki ga Simon počasi, vendar vztraj- no oblikuje v sodarske izdel- ke. Pripovedoval je počasi, se večkrat ozrl skozi okno, kot da od nekje daleč kliče že pozabljene spomine. Toda ob vsem tem ni niti za tre- nutek odložil orodja, s ka- terim je oblikoval že skoraj dokončno izdelan škaf. »Ja. veste, to so bili hudi časi. Okupator je hotel na vse in na vsak način zlomi- ti naše slovenstvo, naš jezik, navade in ponos. Pri tem tu- di knjige, kot naša pomemb- na in neprecenljiva kultur- na dediščina niso bi'e izje- ma. Tega smo se takrat do- bro zavedali. Svoj poklic so- darja sem v tem primeru ze- lo dobro izkoristil. V glavo mi je šinila misel, ki sem jo takoj uporabil v akciji, ki nam je uspela. Knjige smo spakirali v tri velike sode in: jih zakopali v steljn'k plx1 listje. Tu so mirno prežive- le vojno in dočakale osvo- boditev. V enega izmed so- dov je prišla vlaga in je bilo nekaj knjig uničenih. Se se- daj jih hranim, kot spomin na te hude vojne čase. Pri- znam, malo smo bili v strahu, da nas ne bi kdo izdal, toda ta strah je bil bogato po- plačan. Mi bomo umrli, toda knjige bodo ostale tudi po- znejš-m rodovom...« S temi besedami je skrom- no zaključil naš razgovor Simon Zuran, ki je bil svoj čas tudi župan. Ko sem .ga povprašal, če se bo udeležil sobotnega in nedeljskega slavja v Podgorcih je dejal: »Ne vem, najbrž ne, saj £0 take slovesnosti bolj za mla- dino, moje noge pa so že ta- ko šibke. Mogoče pa bom vseeno prišel, da bomo obu- dili spomin na dneve, ko smo trepetali za našo besedo.« J. S. Simon Žuran v svoji mali delavnici, kjer mnogokrat de- la tudi pozno v noč. »Od dela živimo«, nanj je dejal ob odhodu. V soboto v Ormožu posvetovanje sekcije za družbeno aktivnost žene v soboto s pričetkom ob osmi uri zjutraj bo v dvo- rani delavske univerze v Or- možu posvetovanje članic sekcije za družbeno aktiv- nost žena pri občinski kon- ferenci SZDL Ormož. Osred- nja točka dnevnega reda in bistveno vprašanje tega raz- govora so problemi žena, kmečkih kot zaposlenih ter problemi varstva in vzgoje predšolskih in šolskih otrok. O sprejetih sklepih in raz- pravah bomo poročali pri- hodnji teden. J. S. PTUJSKE TOPLICE ŠE NISO PADLE V VODO Te dni so ponovno razisko- vali vrtino na Turnišču, kjer predvidevajo oziroma pred- hodne analize zagotavljajo, da je topla podtalna voda, ki bi jo bilo mogoče izkori- ščati za toplice. Ekipa de- lavcev je s posebnimi stroji zacementirala vrtino na glo- bini 400 metrov. Po treh ted- nih, ko se bo stvar posušila, bodo cement prevrtali in ob- novili vrtino, ki so jo izvrtali že pred leti, ko so iskali naf- to. Delavci so nam povedali, da so izvlekli toplo vodo, ki je imela okoli 40 stopinj Cel- zija. Ce je topla voda v glo- bini, ostane vprašanje, kako jo spraviti na površje in ka- ko jo najhitreje uporabiti za toplice, za turistično rekrea- cijski center, ki bo pospešil turistično in gostinsko dejav- nost v ptujski občini, od če- sar bo imelo velike koristi ptujsko gospodarstvo. Delav- ci so tudi povedali, da bo še ta mesec mogoče odgovoriti na številna še nejasna vpra- šanja okoli tople vode in možnih ptujskih toplic na Turnišču. TEDNIK — ČETRTEK, 6. novembra 1969 STRAN 11 FRANC VUČAK: PO 21 LETIH DELA V DELTI V POKOJ Po 21 letih dela v ptujski pelti je te dni stopil v po- ^oj Franc Vučak, V tem podjetju je delal vse od nje- gove ustanovitve leta 1948 pa do današnjih dni. Dokaj redek jubilej je te dni pri- srčno proslavil s svojimi so- delavci, ki so mu ob slove- su podarili lepa darila, on pa jim je zaželel še veliko uspehov in zadovoljstva pri delu. Tudi zadnji dan dela smo ga našli pri delu. Naš F>ogo- vor je tekel takole: — Se še spominjate usta- novitve Delte in prvih let poslovanja, ko ste bili njen prvi direktor? ^ Podjetje je nastalo iz dveh nacionaliziranih podjetij. Di- rektor sem bil štiri leta. Za- celi smo s 93 delavci iz obeh nacionaliziranih podjetij. Strojni park je bil izr^^en. Boljše stroje je odjjeljal okupator. Ustanovitelj pod- jetja je bil OLO Ptuj. Po krajšem čaisu ga je predal ZVVI v Ljubljani... — Kaj so menili delavci, ko ste nadomestili bivša lastnika in začeli upravljati družbeno lastnino? ^ Ni bilo lahko. Delavci so živeli in delali z lastnikoma. Kljub temu so se hitro za- vedeli, da je odslej podjetje njihovo in da bi vsaka sa- botaža ali drugačno nagaja- nje najbolj škodovalo njim samim. Ze pri prvem skup- nem delu nismo imeli težav. — Kako delo ste opravljali »o 1952. letu? Postal sem obratovodja in bil vse do danes. — Kaj menite o konfek- cijski industriji? Ima perspektivo. Potroš- •^'ki jo vedno raje kupujejo. Srajce si le malokdo da de- |ati pri šivilji. Večina ,'ih *^upi v prodajalnah. Vedno kupujejo tudi obleko in Qrugo. — Ali lahko jugoslovanska »onfekcija zasleduje ino- zemsko? Naši proizvajalci težje za- sledujejo inozemsko, na pri- !^er že pri strojnem parku, *i je odločilnega pomena, ?3ostajamo. Ob nakupu stro- jev pri na.s mi.slimo. da bo '^k!a proizvodnja nemoteno y^aj deset let. V inozemstvu 1^ dn;ft,T(^c isfove stroje ima- največ dve do tri leta. nato jih zamenjajo z bolj- šimi in modernejšimi, s ka- terimi so zopet v osF>redju in težje jim je konkurirati s starimi stroji. — Kako gledate na bo- dočnost Delte? Za razvoj in obstoj Delte so potrebni večji prostori in novi stroji. Več bo treba da- ti za priučevanje in za stro- kovni kader, ki mu je treba dati ustrezne osebne dohod- ke. Brez strokovnjakov ne gre. Delo mora nekdo voditi. Povečati bo treba zmoglji- vosti. Na primer: inozemske firme, za katere delamo, da- jejo vedno večja naročila, ki jih s časom ne bomo zmo- gli. Potrebovali bi tudi cen- ter za zasledovanje in kre- iranje mode. — Kako gledate na 21 let, ki ste jih preživeli v Delti? V Delti sem bil zadovo- ljen, čeprav nismo imeli naj- višjih plač in je bilo veliko težav. Vedno sem bil rad z delavci. — In kaj jim želite ob slo- vesu? Želim, da bi podjetje na- predovalo in doseglo načrte. Delavcem želim zadovolj- stva pri delu, zadovoljive osebne dohodke in veliko osebne sr^__._______ZR Franc Vučak Kaj je pokcszftSo iraisiulo šolsko !e!o v šolah cfečiiie Letscšrl? Boljsi u€iii uspehi toda še vedno prevelik osip učencev Ob zaključku šolskega le- ta 1968/69 je bilo v občini Lenart osem osnovnih šol. od tega dve podružnični (Benedikt — Lokavec). V vseh teh šolah je bilo 100 oddelkov z 2599 učenci. Šte- vilo oddelkov je od prejšnje- ga leta ix)raslo za štiri od- delke, medtem ko je število učencev padlo za 49. Neka- teri oddelki so bili prena- trpani in število učencev v oddelku ni bilo usklajeno s pravilnikom o normativih učencev v oddelku. V šolskem letu 1968/69 je izpolnilo učno obveznost 320 učencev, od tega le 178 učen- cev v osmem razredu, vsi drugi pa v nižjih razredih, t. j. od četrtega do sedmega. Na šolah ni bilo uvedeno podaljšano bivanje učencev (varstveni oddelki). Uspeli pa so organizirati »male šo- le« za otroke, ki so se vpi- sali v 1. razred osnovne šo- le, razen v Sčavnici, kjer to ni bilo mogoče zaradi po- manjkanja kadra in prosto- rov. Prehrani otrok v šolah se posveča vedno večja skrb. Od 2599 učencev prejema malico 1121 učencev ali 43 odstotkov. Največji problem predstavlja prehrana social- no šibkih otrok. Na vseh šolah v lenarški občini je posvečena čedalje večja pvozornost vzgoji mla- dine, tako v učnem proce- su, kot izven njega. Organi- zirane so bile številne pro- slave, tekmovanja in prire- ditve na šolah. Z internimi tekmovanji so v veliki meri aktivirali učence, skoraj na vseh šolah pa so ob zaključ- ku pouka primerno nagra- dili najboljše učence. Aktiv- ne so tudi šolske pionirske in mladinske organizacije. Uspehi vzgojnih prizadevanj so vidni v šoli in izven nje, nedvomno pa bi lahko bili še večji, če bi k temu pri- spevali nekoliko večji delež tudi družine. Od 2599 učencev je razred uspešno končalo 2126 ali 81,8 odstotka učencev. 2,2 odst. učencev je napredovalo z eno negativno oceno (nižji razredi). Končni uspeh je za 3,2 odst. boljši od lanskega šolskega leta. To pa je prav gotovo lep uspeh, ki tako učitelje, kot starše in otroke obvezuje tudi k nadaljnjim prizadevanjem, da bodo učni uspehi v bodoče še boljši. Vsekakor pa bo treba zma.nj- šati osip učencev, saj tisti, ki ne končajo šolske obvez- nosti v osmem razredu, v breme sebi in družbi, ki je postavila končano osemletko kot minimalno in najosnov- nejšo izobrazbo. -1. S. ZAVZEMANJE STALIŠČ Komunisti na Pragerskem kritični do svojega dela. Sele po skupnih dogovorih obvestimo širšo javnost o sta- nju. Cerkev prevzema naše najmlajše. Samokritika do lastnega dela in šele nato kritični po- gled na delo drugih, bi lahko rekli, je bil moto krajevne volilne konference Zveze ko- munistov na .Pragerskem. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar OK ZK Slov. Bistrica Franjo Ledinek. Janez Kuhar, dosedanji se- kretar osnovne organizacije na Pragerskem, je v svojem poročilu najprej orisal naj- važnejše dogodke v svetu in nato doma. ki so vplivali na delo Zveze komunistov. Med temi dogodki v zadnjih dveh letih je omenil vojno v Viet- namu, spor na bližnjem vzhodu in druga žarišča voj- ne v svetu, ki ostalemu člo- veštvu preprečujejo mirno življenje na našem planetu. Omenil je tudi dogodke v lanskem letu v Češkoslovaški, ki so precej omajali vpliv so- cialističnega sveta. O situa- ciji doma pa je dejaj, da je letošnja »cestna afera« pre- cej po nepotrebnem razbur- kala domače duhove in tako nekaj pripomogla, da je bil ugled Jugoslavije nekoliko omajan. Kljub temu pa je imela ta afera tudi pozitivne posledice, snj »mo ob tem ja- sno povedali, kakšno je naše gospodarstvo in da v izvaja- nju gospodarske reforme ni- smo bili dosledni. Zato bnmo morali v bodoče bolj paziti na naše zahteve ob možno- stih, ki obstajajo za razvoj našega gospodarstva. Komunisti pa so bili mne- nja, da bi v prihodnje mora- li našo javnost bolj točno in- formirati, ker je takšna si- tuacija nastala zaradi napake v slabi obveščenosti. Zato so postavili zahteve, da se z do- gajanji doma bolje seznanje- ni, da ne bo nepotrebnih raz- burjanj in govoric, ki vam veliko bolj škodijo kot kori- stijo. O svojem delu v osnovni organizaciji pa so bili mne- nja, da ni bilo na višini. Se- stanki so bili slabo obiskani i.n redki. Ob tem so našteli tudi druge s\'oje napake,, ki jih v bodoče ne bodo smeli ponavljati. Velika večina je bila mne- nja, da so komunisti prema- lo zainteresirani za delo v svojem kraju. Prenialo po- zornosti posvečajo raznim društvom, predvsem mladin- ski organizaciji. Vsekakor ob tem velja ugotovitev, da je krivda za to na obeh straneh, saj prepozno poslano vabilo ne b; smelo biti vzrok neak- tivnega sodelovanja med mla- dimi in komunisti. Ob tem se kaže namreč vse večja aktiv- nosrt cerkve, ki ima s Pra- gerskega v svojih vrstah že več kot sto mladih učencev, ki redno prihajajo k verouku. Zal ob tem ni bilo izrečenih nobenih konkretnih prime- rov za rešitev takšne situa- cije, ker takrat, ko bodo ti mladi zrastli. bo prepozno za njihovo prevzgojo. Zato so se zedinili, da bodo v nn<;l/v1nipm ohdnhili aktiv- nejši. Novi člani sekretariata pa so postali: Andrej Debevc, Vera Cepič, Štefka Godec, Jože Mom in Sonja Munda. Za sekretarja je bil izvoljen Alojz Luršak, za njegn.vega namestnika Vinko Godec. B. H. KAKO SMO POČASTILI SPOMIN MRTVIH V BISTRIŠKI OBČINI "Letošnji 1. november, ki so ga ljudje sirom Sloveni- je kot vsako leto pasvetili spominu na preminule svoj- ce in prijatelje, je minil v znamenju sonca in cvetja. Slabo vreme je bilo že na- vada, ki se je ponavljala iz leta v leto na ta dan. To- krat pa je bil ta jesenski dan sončen, zato so bili gro- bovi in spomeniki padlim za našo svobodo obiskan: iz- redno številno. Lahko reče- mo, da se je ljudi kar trlo. Tudi v slovenjebistriški ob- čini so se šolska mladina, starši, otroci in vsi udeležili raznih svečanosti, obiskali grobove, jih okrasili s cvet- jem ter tako počastili spo- min na preminule. V soboto ob deveti uri je bila pri spomeniku NOB na Trgu si'obode v Slov. Bistri- ci žalna komemcracija, ki se je je udeležilo precejš- nje število občanov. Vsem prisotnim pa je v spomin na padle za našo lepšo in bolj- šo prihodnost spregovoril profesor Jurij Novak. Nato je s kratkim programom na- stopila šolska mladina, zai- grala pa je tudi godba na pi- hala. Se več ljudi se je zbralo na žalni svečanosti na po- kopališču. Tamkaj pa je pri- sotnim spregovoril Ivan Car. Sledil je kratek program. Oddelek JLA je, kot pri spo- meniku v mestu, počastil preminule s častno sa.lvo. Precej ljudi se je zbralo tudi ob spomeniku borcem padlega pohorskega bataljo- na Prišli so od vsepovsod: iz Maribora, Ruš. Slov. Ko- njic in drugod i« tako s svo- jo udeležbo in polaganjem vencev počastili spomin na herojske borce pohorskega odreda. POLJCANE v Poljčanah je bila žalna svečanost že v četrtek, tako da so lahko svojci umrlih v soboto obiskali grobove svo- jih najbližjih sirom po do- movini. V spomin na žrtve .NOB je spregovoril predsed- nik krajevne skupnosti An- drej Mesaric, zaigrala pa je godba na pihala ter zapel pevski zbor. Otroci osnovne šole pa so prav tako pripra- vili krajši program. Večja skupina planincev pa je obiskala spomenik pa- dlim na Boču. kjer so po- ložili tudi venec. OPLOTMCA Tudi Oplotničani so po- častili spomin na preminu- le. Obiskali in uredili so grobove preminulih, učenci osnovne šole pa so okrasili spomenik borcem NOB ter prižgali svečke. Ob spome- niku so pripravili tudi kraj- ši program. Podružnična šo- la na Lukanji je uredila spo- menik borcem pohorskega bataljona, medtem ko je druga podružnična šola obi- skala spomenik pri Kotu ter partizanski grob v neposred- ni bližini. Žalne svečanosti pa so bi- le tudi v drugih krajih slo- venjebistriške občine: v Ma- kolah. Smartnem na Pohor- ju. Laporju, Tinju in dru- god. Tako so vsi slovenjebi- striški občan: počastili spo- min na preminule svojce in borce ter žrtev fašističnega terorja med štiriletno narod- noosvobodilno vojno. B. H. STRAM 12 TEDNIK — ČETRTEK, 6. novembra Tudi teh pogojev mestna uprava ni sprejela in se za- to obe glasbelii šoli nista združili. Sele iz zapisnika kuratorija mestne glasbene šole z dne 30. 8. 1921 je raz- vidno, da so vendarle rešili to težko vprašanje. Navede- nega dne je namreč mestna glasbena šola prevzela pro- store nemškega glasbenega društva v stavbi na Hrvat-, skem trgu 3. Istega dne je skelnil kuratorij na seji na mestnem magistratu, ki sta se je udeležila tudi vladni komisar dr. Matej Senčar in gimnazijski ravnatelj Fran Vajda. da je treba pridob- ljene prostore popraviti in prebeliti. Predsednik kura- torija Rudolf Mate je konci- piral razglas o vpisovanju učencev v mestno glasbeno šolo. ki naj bi bilo 12. in 13- septembra 1921 v ravnatelje- vi pisarni na Hrvatskem tr- gu št. 3. Brezuspešna pogajanja o združitvi obeh glasbenih šol so torej trajala dve leti; re- šitev se je začela razpletati šele ob dramatičnem občnem zboru nemškega glasbenega društva 2. avgusta 1920. de- finitivno pa se je odločila šele ob razpustu tega dru- štva 24. januarja 1921. Trije problemi so delali mestni upravi velike težave; obstajanje nemške glasbene šole in delovanje glasbenega društva, pomanjkanje u- streznih prostorov mestne glasbene šole v prvih dveh šolskih letih ter akutno po- manjkanje dobrih slovenskih glasbenih učiteljev. Prva dva problema, ki sta bila med se- boj tesno povezana, so konč- no rešili šele po energičnem posegu Slovencev na občnem zboru glasbenega društva 2. avgusta 1920, teže pa je bilo s tretjim problemom, ki ga mestna uprava nikakor ni mogla rešiti, čeprav si je iz- redno prizadevala. Ni se ji namreč posrečilo, da bi za slovensko glasbeno šolo na- šla slovenske pedagoge. Tako so bili prvi ravnatelj in vsi tudi nadaljnji sprejeti kvali- ficirani glasbeni učitelji če- ške narodnosti, ena učitelji- ca pa je bila Hrvatica. Med spisi je ohranjenih mnogo konceptov pa tudi prepisi dopisov, ki jih je na- slovila mestna uprava v tej zvezi na ravnatelja Glasbe- ne matice Mateja Hubana v Ljubljani. Prav iz korespon- dence z njim je razvidno, ka- ko težko je bilo takrat dobi- ti primernega glasbenega u- čitelja Slovenca. 22. oktobra 1919 je sporočil Matej Hu- bad v svojem odgovoru na dopis oziroma prošnjo ptuj- skega mestnega magistrata z dne 11. oktobra 1919. da je poizvedoval pri vseh njemu znanih glasbenih učiteljih v krogu ljubljanske Glasbene matice ter izven n.]e, toaa zai ni mogel najti slovenskega učitelja, ki bi mogel prevze- ti v Ptuju pouk klavirja, go- sli ali petja; tudi pri Glas- beni matici v Ljubljani pri- manjkuje učiteljev, dasi jih imajo nad trideset. Obljubil je, da bo še nadalje iskal u- strezne glasbene pedagoge. Glej — Drago Hasl: Zgodo- vina glasbene šole v Ptuju, iz leta 1959, stran 22 in 23. Mestni urJd se je pri vsakem po- sameznem kompetentu holel do po- drobnosti prepričati o njegovi stro- kovni kvalifikaciji. Zato je v F3ixo- vem primeru hotel dobiti podatke o njegoviti zmožnostih pri tistih lju- deh, na katere se je Feix skliceval. Tako je mestni urad 8. novembra 1919 naslovil vsebinsko enaka pi.sma na sodnega svetnika Oskarja Deva v Maribo^ru, zdravnika dr. Antona Schwaba v Celju, ravnatelja ljub- ljanskega konservatorija Mateja Wu- bada in skladatelja dr. Gojmira Kre- ka v Ljubljani. Ohranjeni sta dopi- snica Oskarja Deva in pismo dr. An- tona Schvvaba. Dev je pisal, da je dobil o Feixu najboljše informacije in da je zelo zmožen in vesten. Dr. Schwab pa je poslal 10. novembra 1S19 daljše zaupno pismo vladnemu komisarju dr.' Senčarju. V njem piše, da je Fe:x služiil v Celju kot direk- tor glasbene šole. Kot muzik je ge- nialen, prav tako kot družabnik. Klavir igra virtuozno in prav dobro violino. Pri svojih učencih je dose- gel prav lepe uspehe. Slovensko go- ,'ori dovolj razumljivo s češkim na- jlasom. Sicer pa je govoril navadno lemško. Imel je z njim dolgo časa laji.ntimnejše prijateljske in muzi- ialne stike, dokler ni opazil v nje- jovem značaju lastnosti, ki so ga si- ile pretrgati z njim vsak stik in ki so bile tudi povod, da se mu je od- povedala služba. Kot skladatelj ne more priti resno v poštev. V Novih akordih pa je od njega zelo všečna »rapsodija«. V pripomočkih sklada- teljstva je zelo verziran in se je s tem poizkusil, kakor je slišati, celo v neki operi. Komponiral je tudi »Zita-Gavot«, ki ima zelo všečno melodijo, a ji manjka dovršenost. V Celju je nastopal zelo eleganino in se vedel oblastno, tako da je sprva vsem imponiiral, pozneje pa se je to spremenilo v občo nezadovolj- nost . . . Dr. Schwab konča svoje pismo dobesedno: »To Vam poročam popolnoma objektivno, ker mi je ze- lo na srcu, da dobi Vaš zavod v vsakem oizru dobro učno moč. Ali je v to sposoben Feix, prepuščam sodbo Vam na podlagi tega poroči- la.« Matej Hubad je odgovoril v dopisu dne 13. decembra 1919 (torej že po Feixovi smrti), da ga je en- krat inšpiciral v Celju, da pa n« more izreči sodbe o njem, ker je slednji tam premalo časa učil. Ali je Gojmiir Krek odgovoril, ni znano, kajti med spisi ni najti njegovega poročila. Po Feixovem prilhodu v Ptuj so se začele takoj širiti vesti, da so ga v Celju odpustili in da je znan Lol Nemec. Da bi se prepričal o resnič- nosti teh govoric, je nadkomisar Meža jel poizvedovati o Feixovi na- cionalni usmerjenosti. V zapisnikih je navedel izjave Ferda Frasa, Fran- ca Tučka in Eme Gosakove. Iz teh zapiskov o izjavah je razvidno, da sta širila neugodne ocene o Feixu ravnatenlj Engerer in Franc Tuček. Glede učiteljev se je mest- na uprava večkrat obrnila celo na praški konservatorij. Priobčila je tudi razpis uči- teljskih mest za mestno glas- beno šolo v slovenskih časni- kih, kakor v Slovenskem na- rodu, Slovencu in Jugoslavi- ji, a vsa ta prizadevanja so ostala brez uspeha. Spričo pomanjkanja slovenskih glasbenih učiteljev so obrav- navali celo predlog, da bi namestili nekaj ptujskih kvalificiranih nemških uči- teljev, toda to misel so ta- koj opustili. Ni torej preo- stalo nič drugega kakor to, da so morali v začetku šol- skega leta 1919/20 razen rav- natelja Engererja pritegniti honorarne učitelje: za kla- vir, Ferda Frasa, za violino pa Rudolfa Mateja, Franca Tučka in Mirka Majcna. Za slovenskimi strokovno usposobljenimi učitelji so po- izvedovali po uradni in pri- vatni poti. Tako se je ohra- nilo nekaj korespondence med mestno upravo in glas- beno pedagoginjo Zoro Ro- paš iz Ljubljane, ki pa ni ro- dila uspehov. Imenovana je študirala jeseni 1919 na ljub- ljanskem konservatoriju pet- je kot prvi, klavir pa kot drugi predmet, obenem je bila nastavljena 1. septem- bra 1919 na glasbeni šoli Glasbene matice v Ljublja- ni. 27. septembra 1919 ji je mestni urad sporočil, da bi jo sprejel kot učiteljico glas- be z začetno plačo 700. K Ropasova je na to ponudbe spočetka negativno odgovo- rila. 9. jfen. 1920 pa je br- zojavno sporočila, da bi na- stopila službo 15. januarjj 1920 ali pa pozneje z meseč- nimi prejemki 1400 dinar- jev K. Na svojo ponudbo je prosila brzojavni odgovor. Do sklenitve službenega raz- merja med njo in občino ni prišlo. Nadkomisar Meža se je osebno obrnil glede uči- teljev na sodnega svetnika Oskarja Deva iz Maribora. Ta je odgovoril, ki bi prišel resno v poštev in ki zna tu- di nekaj slovenski, Adolf Feix iz Stockeraua. Po tem sporočilu je Meža 18. oktobra 1919 brzojavno zaprosil Fei- xa, naj mu takoj pošlje spri- čevala. Ze 20. oktobra 1919 se je pripeljala v Ptuj Fei- xova žena in izjavila na mestnem uradu, da njen mož, ki je kot rojen Ceh iz- gnan iz Avstrije, lahko pride v najkrajšem času v Ptuj, stavi pa pogoja, da dobi rav- nateljsko mesto na mestni glasbeni šoli in vsaj 1000 K mesečne plače. Se istega dne je poslal mestni urad Feixu brzojavko in zahteval od njega spričevala. 23. oktob- ra 1919 je Feix brzojavno sporočil komisarju Meži, da je dokumente že poslal, in ga prosil za definitivni odgovor glede namestitve. Dalje prihodnjič PODRL JE KOLESARJA 31. 10. 1969 ob 9.30 je voz- nik avtomobila Franc Kme- tec iz Zimice 81 zadel kole- sarja Marjana Kokota (15 let), ki je nenadoma zavil na levo stran cestišča proti bencinski črpalki v Ptuju. F, Kokot je bil lažje poško- dovan in se zdravi v ptujski bolnišnici. PESMICA ZA TOVARIŠA TITA Naš tovariš TITO, ti si partizane vodil in našo zemljo osvobodil. Domovina zdaj je srečna, in vsi jemo dober kruh, tebi, TITO, hvala veCnal Otroke imaš tudi rad, ker oni tebe ljubijo in ZIVEL TITO kličejo. Napisal sem že več pesmic, bo- jim pa se. da niso dobre. Danes pošiljam prvo in vse pozdrav- ljam. Janez Horvat, MarkovcI ZAKAJENA UČNA URA Hodil sem v peti razred. Bilo je spomladi. Imeli smo zadnjo uro pouka in tovarišice ni bilo. Nekateri učenci so divjali po razredu, drugi sedeli in se po- govarjali s sosedi. Eden je ušel v trgovino In kupil živila za dom. Kupil je tudi vžigalice. Vse je prinesel v razred. Šolska peč je bila polna papirja, iztr- ganega iz zvezkov. Učenec, k! je sedel za menoj, je vzel vži- galice in zažgal tisti papir. Pri- čelo se je močno kaditi. Dim se je valil po sobi in nas je začelo dušiti. Nekateri so kašljali. Od- prli smo okna. Prišla je tova- rišica In vprašala, kdo je kri- vec. Učenec, ki je zažgal papir, je sam vstal. Celo uro smo bUl v dimu. Drugi dan smo morali za kazen priti že ob sedmih v šolo. Tisti učenec, ki Je papir zažgal, ni prišel. Te zakajene učne ure brez tovarišice ne bom nlkoU poza- bil. Janez Prelog, Stojncl MESTO PTUJ 2e leta in stoletja ob Dravi Ptuj stoji in letos 1900-letnlco slavi. To zgodovinsko mesto že Rimljanov je bilo posestvo, potem še Turkom le vprašanje, kako bi jim postalo domovanje. Domačini so z obzidjem gg okrog globoke jarke Izk Ko bilo se treba dvigniti jg vsak tujec Iz PETOVIE je^^ Od stoletja d« stoletja ^^^^"^^ borba tekla je brez petja, dokler zapel nI partizan in svoboden vstal je dan. Ti, slavni Ptuj, domači moj kraj, najstarejše mesto v Sloveniji si zdajl Spet se oglašam s skroma pesmico. Imam še veliko zbirk pesmi, ki sem jih sama spesniij. To pa sem naredila za ISOO-letji rojstni dan mesta Ptuja. Lep pozdrav! Majda Svenšek, Lancova vaj JANEZ HORVAT, nimaš vzro. ka za strah, če so tvoje pesmicj dobre ali ne. Z domiselnim spi. som, ki je že Izšel v Našili/nj, smih, In s to lepo pesmico dokazal, da si že kar »mali m ster«. Tak deček si, ki zna rS no opazovati In razmišljati. Pr; dno beri mladinske knjige, p;i pisanju pa pazi na pravop,;! Mnogo, mnogo uspehov ti želit JANEZ PRELOG, ti odkrit, srčni fant! Neroden šolski dogi dek si tako po resnici napisa, kot se je odigral. Joj! Joj! Ce sa vsega otroci ne naredijo! Pt viden bodi, Janez, pa še vt krat piši! MAJDA, ti dobra znanka oh škega kotička! Danes si prasi remu pradedku Ptuju v pesilii poslala čestitko. Namesto nj( ga Se ti jaz zahvaljujem. Pišeš, da imaš že veliko zbil ko pesmi. Kako lepo je to i mlado deklico! Se piši pesmi i večaj zbirko! Koliko lepote! Lepo te pozdravljam, pa tui oba Janeza, moja današnja | delavca. PODROČNO POSVETOVANJE MLA- DINE VZHODNE SLOVENIJE Na medobčinskem posve- tovanju predstavnikov ZMS petih sosednjih občin (Lju- tomer, Slov. Bistrica, Lenda- va, Ormož in M. Sobota), ki ga je organizirala v Murski Soboti republiška konferen- ca ZMS, so mladi razprav- ljali o svojih problemih, de- javnosti in nadaljnjih nalo- gah v delovnih organizaci- jah. Pomembno vlogo v raz- pravah so posvetili položaju mladine v organih samo- upravljanja in njeno pospe- šeno uveljavljanje v delov- ni organizaciji, kakor tudi njeno strokovno, politične in samoupravno uveljavlja- nje. Kot že na vtseh podobnih posvetovanjih, so tudi na tem široko obravnavali pro- blem mlade tehnične inteli- gence, kakor tudi nekvalifi- cirane delovne sile, ki si ze- lo težko pridobi primemo delovno mesto, večkrat pa si mora isikati zaposlitev izven naših meja. Pomembni vzrok takšnim pojavom je še vedno živa prisotnost odno- sov med starejšo in mlajšo generacijo, ki se največkrat izraža kot nezaupanje v spo- sobnost! mladih za reševa- nje zahtevnejših nalog ka' kor tudi v kulturnem iin po litičnem življenju. Ta poja« je še močno vkoreninjen» mnogih delovnih organiza- cijah. Da bi kar najuspeš- nejše premostili to oviro, bo- do morali mladi z vso p^i' zadevnostjo odpravljati oži' no svoje dejavnosti in se svetiti kar najširšim obli; kam povezovanja z orgaJii delavskega samoupravljanj! kakor tudi izven njih. Tretja , seja republi* konference, ki bo 15. 1969, bo morala v tem pol'J du prinesti konkretne pr°'' loge m stališča o uvelja^ Ijanju in vključevanju dine v delo-vnih organizaci- jah. V zadnjem obdobju 1 sicer zabeležen precej už"** nejši procent mladih v ^ moupravnih organih, kH" temu pa še vedno ugota^ Ijajo, da ne odigravajo di ljudje tiste vloge, ki bi i' morali v razvoju gospod^' stva. Na posvetovanju so b'' sprejeti tudi nekateri membni sklepi o preuče^' nju ter za tretjo republ'š^ konferenco ZMS. Viktor Horvat f;dnik — Četrtek, 6. novembra 1969 STRAN 13 riznanje Adiju grmanu s skromno svečanostjo ob olčasu se je predsednik dru- iva Milan Rosic poslovil in jhvalil za dolgoletno delo [lanemu športnemu in druž- enopolitičnemu delavcu A- jju Sarmanu. Na igrišče so prišle štiri ekipe rokometnega društva (člani, članice, mladinci in mlajši mladinci) ter po krat- kem nagovoru, v katerem je kilo opisano dolgoletno delo od prvih pionirskih korakov aa področju rokometa ,eta 1953 do izgradnje danes pre- krasnega stadiona za roko- ^met, kjer je sam žrtvoval ure in ure svojega prostega časa. Ad: Sarman sicer ostane v Ptuju, zavoljo preobrerhe- njenosti v službi in na no- vih dolžnostih pa v prihod- nje ne bo mogel več oprav- ljati predsedniškega dela. Ob tej priložnosti je bil imenovan za častnega pred- sednika RK Drave ter je prejel številna darila v spo- min in čestitke svojih dol- goletnih sodelavcev, od igral- cev in igralk, s katerimi je preživel precej svojega pro- stega časa ter se veselil u- spehov, doseženih na pod- ročju te športne panoge. Ob tem jubileju Adiju Sarma- nu iskrene čestitke! Zupane Adi Sarman (desno) prejema priznanje in darila od Mila- na Bosiča. Foto: S. Kosi. Anlinogomet v Kidričevem Aluminij : Svoboda 1:0 Ob lepem sončnem vreme- nu ob .300 gledalcih sta se v nedeljo pomerili v Kidri- čevem moštvi Svobode iz Ljublja.ne in domači nogo- metaši Aluminija. Ze prve poteze nogometa- šev obeh moštev so pokaza- le, da bo tekma razburljiva- Precej grobi starti gostov so vsekakor naelektrizirali tu- di domače nogometaše. Tako je ena od centriranih žog udarila v roko igralca po- stov v njihovem kazenskem prostoru. Ker je sodnikova piščalka ostala tiha, je pet ali šest domačih igralcev zavpiio nad sodnika, zakaj ne dosodi enajstmetrovke. Celo več, eden od boljših do- mačih igralcev (Kaniški) si je dovolil sodnika dotakniti (poriniti). Ta pa je takoj po- kazal domačemu igralcu pot v slačilnico. Razburjenje je bilo še večje. Naslednje minute so bile izredno napete. Domači igralci so se začeli znašati nad gosti kot da so ti krivi sodnikove odločitve. Zakaj sodnik ni nato izključil še kakšnega domačega igralca, je samo uganka. Nekaj kasneje so domači igralci prek Spehonje le po- vedli. Rezultat pa je ostal neizpremenjen do konca tek- mic. In kaj smo gledali v na- daljevanju? Videli smo le malo nogometa, bili so to le ostri starti obeh moštev. Ob tem zasluži največ pohvale domači vratar, ki je kljub več ostrim startom ohranil mirne živce in dobro branil. V nedeljo gostujejo igralci Aluminija v Murski Soboti, kjer jih čakajo konkure.iti za prvo mesto. Zal Kidričani ne bodo kompletni; Kaniški bo moral počivati vsaj eno nedeljo, če ne dve ali tri. Tako je naredil res »med- vedjo« uslugo svojim tov.a- rišem, ki se bodo morali v nedeljo boriti brez njega za točko na vročem terenu v Murski Soboti. B. H. IDbč. odbor RK Ormož pripravlja izredno krvodajalsko akcijo ki bo 7. nov. pod geslom »Kri za otroke iz Tomaža« Občinski odbor RK Ormož je te dni v intenzivnih pri- pravah na izredno krvoda- jalsko akcijo, ki bo 7. no- vembra. Akcija poteka pod geslom »Kri za otroke iz To- maža«, sočasno pa tudi za ponesrečence ob potresu v Bai^aluki. Akcija je naletela pri ob- čanih na velik odziv, priča- kujejo pa še tudi nove pri- jave. Ta dan bodo vozili v Ptuj posebni avtobusi, daro- valci krvi pa bodo obiskali tudi ponesrečene otroke, ki so na zdravljenju v ptujski bolnišnici. Vsi, ki se še niste priklju- čili tej humani in človeko- ljubni akciji, lahko to stori- te pri svoji krajevni organi- zaciji RK, kjer sprejemajo prijave. Ne pozabite, da lah- ko že danes ali jutri zadene nesreča tudi nas in da nam bo morda prav hitra trans- fuzija krvi rešila na tanki nitki viseči utrip življenja. J. S. DOPISUJTE V TEDNIK! KINO GORIŠNICA 9. novembra francoski film ANGELIKA IN KRALJ; KIDRIČEVO ■ 6. novembra češki film U- KRADENI BALON; 8. in 9. novembra šp.-it. film VI- KONT UREJA RACUNE; 12 novembra it. film lO.OOO DO- LARJEV ZA MASAKER. LJUTOMER 6. novembra angleški film TRAPER; 8. in 9. novembra it.-fr. film BUFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA; 12. novembra ameriški film TIHO, TIHO CHARLOTA: TOMAŽ PRI ORMOŽU 9. novembra ameriški film PRVA ZMAGA . ZAVRC 9. novembra ameriški film TIRALICA BREZ MILOSTI. DRAVA : ALUMINIJ M. 11:1 (5:0) IRAVA : MARIBOR »A« pion. 1:1 (0:0) i ROKOMET DRAVA : POLET (MS) 14:13 (3:7) v predzadnjem kolu je- senskega dela tekmovanja v štajerski rokometni ligi so liomačini gostili vodeče mo- štvo Po\et iz Murske Sobote, ^i je nastalo po fuziji. Par- tizana MS in Ormoža. Tekma je pričela s hi- trim tempom, domačini so ''ovedli, toda gostje so prej "redili svoje vrste ter si do .f^ičasa zagotovili prednost '^tirih zadetkov. V drugem ijfilu, po majhni svečanosti, ■'0 so se vse ekipe poslovile ?^ enega svojih najboljših ■bralcev, Petra Jurkoviča, ki ^dhaja na odsluženje ka- •rovskega roka in od svo- jega dolgoletnega predsedni- ^3 Adija Šarmana, je bilo ^•ti v mesto ali jih naj doj stro- a#n no v jabolšnco sprešan. Te pa se je zgodlo. Nacnkr-iit se je strosla zemla, jablane so se za- mojale no iobolke so se začele v grabo kotati tak ke več sploh nesen nieja cajta vujti. Bum po glovi, po hrbti so mi tnkli bo- bovci no moškajncarl, tak ke sen naenkrat same zvezde vida okoli sebe. Drja sen se na po- moč: »Liiba Mica, pojdi me re- šil« pa blo že prepozno. Jobol- ka so me doj zasipale no v ti- sten kiipi jobok sen osta tri dni doj zasipaini, dokič me neso re- šil domoči prosti, ki so meli v tisten kupi jabok provo pojedi- no. Najboj žalostno blo seveda to, ke me moja ta štora sploh neje pogrešala no si je pač mi- slila, ke sen obleža ge v koken jorki prestrošeni no na smrt okajeni od šmarnice. No, vidite, tak sen ba tudi jaz žrtev potre- sa, ki je v prejšjen tjedni pri- zadeja Banjaluko. Drogi brolcl, ne smete me narobe razmiti, neman se namena norca delati s tote katastrofe, ki je prizadela našo držovo, čen van povedati samo to, ke je potres doj stepa tudi moja joboka, ki so me po- tukle no mi onemogočle v prej- šjen tjedni delo v mojen rezer- viranen koti. Po toti katastrofi sen si ml- sla, zakaj ali neje bija v tisten cajti v mojen sodovjoki koki jabolkof kšeftman, kir^tijskl stručjak od zodroge ali pa koka druga »živina«, ke bi preštima, kak nas vsoko leto Prleke no Haložane sodne letine po glo- vah bijejo no kak prekleto sr- mačke dinare dobimo za naše kmetijske pridelke. Vidite, jas aH povsodik na- strodan no neven, aH sen resen tak zarukanl no pod nesrečno zvezdo rojeni ali pa sen tak pa- meten no pošten, ke me fsi za- jebovlejo. Gnešji den je, vete, že tak, vejkši gangster si no boj maš duge prste, dale zle- zeš. Ce maš poleg toga še dober jezik no mehko hrbtenico te pa si itak bog in hatina no se ti neje treba za bodočnost botL Jas ali to son že v naši familijl Vidin. Jas delan kak troti od za- ranega do večera, moja ta štora pa Se ti gre nekSnega šefa no funkcionora pa ti skos negi le- če po nekšnih sestonkih, požr- tijah no potovojih. te pa pride domu pa se še dere nad menoj: »Prekleti ded, saj nič ne delaš.c Vete. tak so ji negi samouprov- laje spravli v viihe! Jebal ali kruc tistega, keri je zmisla kmečki poklic, mi ti ga ali skoz nastrodamo. Ce ge koka sred- stva sfalijo, to pač kmeta po- skubimo. Lepi primer za to nan je kmečko zavarovoje, vejkl dofki no še cela vrsta drugih tokih škandolof. Te pa že, gdo te vrag jemle, greš k dohtarl, ke bi te malo povroCa, pa ti gospod rečejo: »Očka, ja vi ne- mate knjižice štemplane, vi te mogli fse stroške sami ploCati.c Eto vidite, tak Se nan godi v Prlekiji. Ce je keri v toten pri- meri na bojSen kak jas, ml naj to takoj sporoči, ke mo priša k jemi po nasvete za bojšo živ- leje. PESJO ZIVLEJE v PTUJI Začela se je sezona, gdo so po jagri drgoč svoje gvere na sve- tlo privlekli no zaj te tak po nedelah pa tudi skroz tjeden na jago hodijo. Ja pa tudi lovski turizem smo začeli na vejko raz- vijati. Jagri iz Italije so zaj stal- ni gosti naših jagrovskih dru- žin. Toti ti ga lepo strelajo, na- ši jagri pa namesto gverof pal- ce nosijo na jago no jin devize z žepov pregojajo. To v prejSjen tjodni sen bija v enen ptujsken lokoli, premoj amen duši blo notri tejko jagrofskih psov, sko- ro vrč kak gostov. J-i, pesjo 2i- vlojp je resen sladko, še poseb- no te, če so to inozemski psi. Ja pa še neke van moren povedati, pasko mejte na mnjceke. ke van nede keri krez mejo odiša. Srečno! Vaš zvesti Lujzek. o v t JV ><) ti iiiarr* 1o U aprila Potrebni ste zaščite in pomoči. Nerodna zadeva, v katero ste Padli po nesreči, se bo še do- oro končala. Ste izredno občut- ljivi, vaša .«;entimentalnost gre !>ekofnu na živce. BIH od It. tprO* do I« nal« Z veliko mero sreče boste "Sli veliki nevarnosti. V službi lit^ bodo ogovarjali. Imate pri- i"^«, da ugodno rešite velik dru- žinski problem. Dobro pazite na 'aupno pismo. OVOJCKA 21 male 1o n lontli j.?^upaite le lastnim močem, xly}^ tako se boste izmotali iz v'\«e situacije. V ljubezni se "ao povrnili stari časi, vendar za dolgo. Vest od sorodnikov 3s bo presenetila. !iAK od 13 |anl]a to 22 lullla Ljubezen bo nekoliko zbledela. Pred vami bosta dve poti. pre- mislite! Nekoliko bolj pazite na prehrano, preveč alkohola lah- ko škodi, predvsem vaši že ta- ko tanki denarnici. »4 U Inllt« lo 12. avgustf Morali se boste privaditi na štedn.lo, neka.i časa bo to izred- no težko, Ljubezenske stvari se bodo hudo zapletle, vprašanje je, če bo konec dober. V nede- ljo obisk. LJtVICA lo II sept ■>4 n «viiattlHELfC 1r tO dec Z nekoliko več volje boste lažje premagali težave, v kate- re vas silijo trenutne razmere. Razen tega boste zašli v krizo zaradi brezpotrebne ljubosum- nosti. Pismo bo zakasnilo. . jem, naj se oglasi v upravi li- sta. SOBO iščem za par mesecev. Po- magam v gospodinjstvu. Na- slov v upravi. ENOOSNI TRAKTOR »older« s priključki prodam. Pintarič, Obrez 127, Središče. GARAŽO dam v najem v Ptu- ju, Panonska 2. PROGRAM večera rimske lirike v Ptuju dne 10. novembra 1969 Pozdrav.ia beseda predsednika Društva književ- nih prevajalcev Slovenije Vitala Klabusa in čast- nega predsednika Društva književnih prevajalcev Božidarja Borka Kajetan Gantar: Nekaj besed o rimski liriki Recitacije: Vergil: Poslanstvo rimskega naroda (Eneida VI 847—853) Plautus: Serenada (Curculio 147—155) Plautus: Pismo ljubčku (Truculentus 64—73) Katul: Vivamus, mea Lesbia — Uživajva ljubezen, Lesbia Katul: Sprašuješ, Lesbia, naj ti priznam Katul: Aurelij in Furij, prijatelja zvesta Katul: Na vsem svetu ni nobene žene Katul: Odi et amo — Sovražim in ljubim Katul: Katul ubogi, zdaj nikar ne nori več Tibul: Zbira kdo drug naj rumeno zlato Sulpicija: Štiri pisemca Properc: Tukaj lahko potožim gorje Properc: Duše umrlih živijo Properc: Nehaj s solzami, moj Paulus Ovid: Dokler lahko pohajaš brez uzde (Ars amandi I 41—66) Ovid: Ti se odpravljaj na lov (Ars amandi I 89—100) Ovid: Vino nam srca mehča (Ars amandi I 237—252) Ovid: Ako želiš obdržati dekle (Ars amandi II 111—120) Horac: Tu ne quaesieris — Dekle, ne poizveduj Horac: Srečnejši boš, če na morja širine Horac: Visoki Sorakte se v snegu blešči Horac: Ce bi te za prelomljene prisege Horac: Ce živela bi ob Donu Horac: Uslišalo me, Like, je nebo Horac: Ah, uboga me dekleta Horac: Doneč gratus eram tibi — Dokler sem tebi bil drag Vmes glasba na kitaro (kitaristka Lučka Zab- kar) im vezne besede Kajetana Gantarja. RAZPIS za zasedbo prostih delovnih mest pri VP 5008 Ptuj, in sicer: VISOKOKVALIFICIRANEGA RADfOMEHAINlKA, VISOKOKVALIFICIRANEGA ELEKTRO- MEHANIKA, VISOKOKVALIFICIRANEGA AVTOELEKTRI- KARJA, VISOKOKVALIFICIRANEGA PRECIZNEGA MEHANIKA. Kndidati naj predložijo naslednje dokumente: prošnjo; spričevalo o strokovnosti in potrdilo delovne or- ganizacije, v kateri so delali; potrdilo o državljanstvu; potrdilo pristojnih organov, da niso v sodnem po- stopku; zdravniško spričevalo; do 30. novembra 1969 VP 5008 Ptuj. Osebni dohodki po pravilniku. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta TONETA KANCLERJA sodnika v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Posebno se zahvaljujemo govornikom za tople po- slovilne besede in pevskemu zboru Svobode Ptuj za občuteno zapete žalostinke. Iskrena hvala sta- novskim tovarišem in odvetnikom, ki so v tako velikem številu počastili njegov spomin.. Naša najlepša zahvala zdravnikom, sestram in strež- nemu osebju ptujske bolnišnice, ki so dragemu pokojniku požrtvovalno lajšali trpljenje zadnjih dni. Žalujoči: žena Julka, hčerka Nada in sin Bojan KOMANDA GARNIZIJE PTUJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta v vojaški menzi v Ptuju: kvalificiranega delavca trgovske stroke polkvalificiranega delavca trgovske stroke Kandidati naj do 20. novembra 1.1, predložijo nasled- nje dokumente: 1. prošnjo, 2. spričevalo o strokovni izobrazbi, 3. potrdilo o državljanstvu, 4. potrdilo, da kandidat ni v sodnem postopku, 5. zdravniško spričevalo. Osebni dohodki po pravilniku. Obrai za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj sklicuje posvetovanja s kmeti. Posvetovanja bodo po naslednjem razporedu: Proizvodni okoliš Markovci: 1. Markovci dne 11. novembra 1969 ob 18. uri 2. Bukovci dne 12. novembra 1969 ob 18. uri 3. Stojnci dne 13. novembra 1969 ob 18. uri 4. Sobetinci dne 14. novembra 1969 ob 18. uri 5. Borovci dne 18. novembra 1969 ob 18. uri Proizvodni okoliš Gorišnica: 1. Gorišnica dne 11. novembra 1969 ob 18. uri 2. Gajevci dne 12. novembra 1969 ob 18. uri 3. Moškanjci dne 13. novembra 1969 ob 1 \ uri 4. Formin dne 14. novembra 1969 ob 18. uri 5. Dornava dne 18. novembra 1969 ob 18. uri 6. Zamušani dne 19. novembra 1969 ob 18. uri 7. Muretinci dne 20. novembra 1969 ob 18. uri 8. Mezgovci dne 21. novembra 1969 ob 18. uri Proizvodni okoliš Vitomarci: 1. Vitomarci dne 11. novembra 1969 ob 18. uri 2. Hvaletinci dne 12. novembra 1969 ob 18. uri 3. Juršinci dne 13. novembra 1969 ob 18. uri 4. Oblaki dne 14. novembra 1969 ob 18. uri 5. Polcnšak dne 18. novembra 1969 ob 18. uri Proizvodni okoliš Videm: 1. Pobrežje in Videm v pisarni KK dne 17. no- vembra 1969 ob 18. uri 2. Tržeč in Lancova vas dne 19. novembra 1969 ob 18. uri. Na pos etovanjih se bodo kmetje in predstavniki strokovne službe obrata za kooperacijo dogovo- rili o načinu gnojenja travnikov, naročilih za se- menski krompir in o vseh drugih vprašanjih o proizvodnji za leto 1970. Tednik Izdaja Časopisni eavod Ptujski tednik, Ptuj. Heroja Lacka ž. Orejuje urednI5kl odbon AJiton Bauman (glavni In odgovorni urednik) Bo^ Hmellna, Jože Slodnjak in Inž. Roman Zareo. Izhaja vsak četrtek. TekoCI raCun pri SDK Ptuj. Si 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tis* Maribor, Sveitozarevska 14. Rokopisov ne vračama