GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK občan LETO XXIV. KAMNIK, 12. MARCA 1984 Marko Bule obiskal Kamnik Družbene usmeritve v Utokovi praksi »Dobro in prav delate, ker ste ujeli in razumeli smisel trenutne družbene usmeritve in ga prenesli v praktično delo«, je dejal delavcem IItoka Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ko je bil konec februarja na krajšem delovnem obisku v tej delovni organizaciji. To je bil kratek, vendar jeder-nat odgovor in komentar na besede glavnega direktorja Horsta Hafnerja in njegovih ožjih sodelavcev o uspehih in neuspehih Utokovih delavcev. Čeprav je bil obisk kratek, je bil koristen, saj je potrdil pota in metode dela in gospodarjenja, ki jih je Utok ubral v zadnjih letih. Marko Bule svoje trditve ni oprl na trenutni vtis, ampak, kot je sam dejal, na objektivno ugotovljene podatke strokovnih služb Gospodarske zbornice Slovenije. Ti podatki postavljajo Utok trenutno visoko v vrh poslovno in dohodkovno najuspešnejših delovnih organizacij v Sloveniji. Tam so predvsem tiste, po besedah tov. Bulca, ki poslovno politiko načrtujejo 'dolgoročno, kljub trenutnim negativnim vplivom, in ki znajo najti poti za posiovno in samoupravno povezovanje tudi z delovnimi organizacijami v drugih republikah in v deželah v razvoju. Sicer pa je Marko Bule v sproščenem in odkritem pogovoru o težavah jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva povedal, da smo - slovensko gospodarstvo namreč - premalo usmerjeni v svet. Zadovoljni smo s tem, kar imamo in kar znamo. Z veliko težavo spoznavamo, da moramo naše interese razširiti prek plota domače hiše. To ta čas ne velja za Utok, ki je ta plot podrl in je že uspešno stopil prek republiških in državnih mej. Gre za to, da bi se moralo, ker je to življenjska nuja in pogoj za razvoj slovenskega gospodarstva, reprodukcijsko povezovati v državi, oziroma v drugih jugoslovanskih republikah in avtonomnih pokrajinah. Razmišljanja tov. Bulca o tesnejšem sodelovanju v usnjarski predelovalni industriji so že dalj časa zapisana in tudi uveljavljena v vseh Utokovih razvojnih programih. Prav tako, kot se gospodarstvo povezuje znotraj Jugoslavije, pa bi se morali odločati za podobna povezovanja v državah v razvoju. Tako uspešno povezovanje ima Utok v LR Kitajski, v Keniji in Ugandi. Odpirajo pa se tudi možnosti za povezovanje na Kubi. Nasploh ima naše gospodarstvo, po besedah tov. Bulca, premalo znanja: struktura zaposlenih ni primerna. Ni pravih strokovnjakov. Izobraževanje v takem pomenu, obsegu in s takim poudarkom, kot ga potrebuje naše gospodarstvo, je v razvitem svetu že zdavnaj poznano in vpeljano. Naše pa se komajda izriva iz klasičnih okvirov šolanja. Zanemarjeno je izobraževanje in specializacija znanja na delu in ob delu. Zato so naši koraki v sodobnejše, na znanju temelječe poslovanje, zelo kratki. To nas stane ne samo denarja, ampak dosegamo komajda zadovoljive poslovne uspehe, Kaj pomagajo moderne proizvodne linije, naprave in stroji, ko pa jih ne znamo dovolj izkoristiti. Naše znanje je premajhno in organizacijske sposobnosti niso na zadostni ravni. Po drugi strani pa imamo razmišljajoče delavce, ki bi z svojimi inovacijskimi predlogi lahko dvignili našo produkcijsko znanje, vendar, kot je stara slovenska navada, nihče naj ne bo bolj pameten. Tako je inovacijska dejavnost in aktivnost zavrta. Skratka: potrebujemo več znanja za sodobnejše poslovanje, to pa mora najti pot v svet. To je izhod. Del tega je Utok že našel, kar se kaže v njegovih nadpovprečnih rezultatih. Po razgovorih si je tov. Bule ogledal tudi proizvodnjo usnja in usnjene konfekcije. Ugotovil je ogromen napredek od tistega, kar je videl pred leti, ko je obiskal ta kolektiv. Seznanil se je z Utokovimi razvojnimi plani, ki imajo težišče na modernizaciji proizvodnje ter postopnem prehodu na novo lokacijo. »Utokovi načrti za leto 1984/ so analitično pripravljeni in sprejeti in bodo zahtevali ogromno angažiranje vsakega delavca« je ob koncu obiska ugotovil tov. Bule in zaželel kolektivu še nadaljnji poslovni uspeh in še večjo vključitev v mednarodno delitev dela. K. VAVPOTIČ • S seje predsedstva OK SZDL O povezovalni cesti in SP-1 Z začetkom gradnje Zdravstvenega doma so ponovno oživele razprave o gradnji povezovalne ceste, ki naj bi promet iz mestnega jedra preusmerila na obvoznico in s tem omogočila njegovo uspešnejšo revitalizacijo, saj prav promet na starih zgradbah Kamnika povzroča največ škode. Ze pred časom so v Kamniku potekale razprave, kje zgraditi povezovalno cesto in most prek Kamniške Bistrice. Na zborih občanov so občani predlagali gradnjo tega mostu v bližini srednješolskega centra. Seveda je to precej kompleksno vprašanje, ki ga bo potrebno razrešiti v sklopu celotne ureditve tega dela mesta, od ureditve »stare Ete« dograd- nje povezovalne ceste im mostu prek Kamniške Bistrice. Predsedstvo je podprlo prizadevanja za dokončno razrešitev tega vprašanja, vendar je poudarilo, da je potrebno poleg vseh študij in drugih spremljajočih dokumentov imeti tudi povsem jasno finančno konstrukcijo tega projekta. Zgradbo na Kidričevi 35, popularno imenovano »stara Eta«, bi pod ustreznimi pogoji prevzela Eksperimentalna tkalnica in v njej uredila poslovne prostore. Povezovalna cesta bo potekala med to zgradbo in Metalko in prek mosta, ki bi obenem služil tudi za nosilno konstrukcijo za toplovodno napeljavo. Ta rešitev pa zahteva tudi odgovorno in natančno opredelitev odnosov med Vabilo na zbor občanov Krajevna skupnost in KO SZDL Kamnik-Center vabita na zbor občanov, ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984 ob 18. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Kamnik. Na zboru bomo razpravljali o realizaciji programa krajevne skupnosti za leto 1983, o programu nalog za leto 1984 in delovanju delegatskega sistema v naši krajevni skupnosti. Predsedstvo KK SZDL bo hkrati poročalo o delovanju te organizacije v minulem obdobju. Potrdili bomo tudi evidentirane kandidate za člane krajevne konference SZDL Kamnik-Center. Vabimo občane, da se zbora udeleže v čim večjem številu. KS Kamnik-Center in KK SZDL Kamnik-Center vsemi, ki bodo sodelovali pri reševanju tega vprašanja. Predsedstvo je obravnavalo tudi novejše informacije v zvezi z zazidalnim načrtom SP-1 v Stahovici. Predsedstvu so bila posredovana sicer že znana dejstva, ki pa so vseeno dobila tudi novo kvaliteto s predstavitvijo programa, ki ga je pripravil SOŽD Slovenija papir, ki predvideva ustanovitev konzorcija med sozd Slovenija papir in sozd Kemija, združevanje sredstev in investicijo v novo tehnologijo. Predsedstvo je soglašalo in podprlo izvršni svet SO Kamnik, da začne akcijo: za sprejem zazidalnega načrta in za realizacijo konzorcija in si je zadalo tudi konkretne naloge. Upoštevalo je tudi razpoloženje krajanov KS Kamniška Bistrica, kjer veje precejšnja mera nezaupanja, ker je bilo že veliko projektov obravnavanih in tudi Že zavrnjenih. Zato bo treba enkrat za vselej priti pred krajane z zares strokovno in celovito ponazoritvijo in predstavitvijo zazidalnega načrta, kjer bodo nakazane ekonomske, predvsem pa celovite ekološke rešitve, katere pa spadajo v celovit projekt SP-1. Nosilec javne razprave bo SZDL prek KO SZDL v Kamniški Bistrici. Pri tem pa ne sme biti nepojasnjenih stvari, da bo lahko sleherni krajan, ki ga problematika najneposredneje zadeva, lahko dobil zares strokovna in jasna pojasnila. J. M. Delegati o uporabi sredstev samoprispevka Delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine so se v ponedeljek, 27. februarja sestali na svoji prvi letošnji seji. Med temami, ki so zbudile največjo pozornost, je bilo poročilo o zbiranju in porabi samoprispevka v obdobju 1981-1985 v občini Kamnik, poročilo o poteku ln rezultatih raziskave termalne vode v Va-senem v Tuhinjski dolini v letu 1982/83 ter informacija o predvideni priključitvi ■nov in oduetkov Srednje ekonomske iole iz Domžal k oddelkom ekonomske usmeritve SSCRM v Kamniku. Za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov, je bil v občini Kamnik uveden 2% samoprispevek-od 1. maja 1981 do 30. aprila 1986. Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem zbirnem računu pri SDK Kamnik v razmerju 50 odstotkov ža programe krajevnih skupnosti ter 50 odstotkov za programe samoupravnih skupnosti. Po dogovoru naj bi prvih 78 odstotkov sredstev za programe samoupravnih skupnosti porabili za gradnjo zdravstvenega doma, naslednjih 22 odstotkov pa naj bi dobila izobraževalna interesna skupnost. Zdravstveni dom, ki ima prednost pri izvajanju programov, financiranih iz samoprispevka, bi po prvotnih načrtih morala sofinancirati regionalna zdravstvena skupnost s 50 odstotki potrebnih sredstev. Vendar pa te skupnosti sedaj ni več, zamenjala jo je Medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana, ki pa še ni sprejela srednjeročnega programa financiranja in združevanja sredstev za investicije, zaradi restrikcij pa tudi teh sredstev ni združevala. Ker so kamniški občani dvanajst let plačevali v sklade Regionalne skupnosti sredstva za investiranje v zdravstvu, imajo moralno pravico, da jim njena nasledni- ca Medobčinska zdravstvena skupnost ta sredstva povrne; kdaj jih bo, je še nejasno. Zato je ostal edini vir sredstev za gradnjo zdravstvenega doma samoprispevek, da pa bi ta denar čimprej smotrno porabili, se je investitor Zdravstveni dom Domžale TOZD ZD Kamnik odločil za fazno gradnjo. Za začetek naj bi zgradili I/A fazo, ki naj bi obsegala 1078 kvadratnih metrov prostora za zobozdravstveno službo in šolski ter predšolski dispanzer, ki so v stari stavbi najbolj utesnjeni. Objek naj bi bil urejen tako, da bi zagotavljal normalno delo brez večjih motenj zaradi dislociranosti. Predračunska vrednost te faze znaša po cenah iz junija 1983 84,9 milijonov dinarjev , i »zorim? 104,6 milijona dinarjev skupaj z ocenjenimi podražitvami. Sredstva so v glavnem že zbrana, skupaj s samoprispevkom, ki se bo še natekel, pa jih bo za izgradnjo prve faze dovolj, je poročal predstavnik odbora za spremljanje porabe sredstev iz samoprispevka. Delegati so postavljali številna vprašanja predvsem v zvezi z gradnjo zdravstvenega doma, vendar na seji ni bilo predstavnikov investitorja, ki bi najlaže odgovorili na vse. Predstavnika izobraževalne skupnosti je tako zanimalo, kako je s sredstvi, ki so namenjena za šolstvo, kdaj bo izobraževalna interesna skupnost dobila denar, ki ji je namenjen. Predstavniki izvršnega sveta so pojasnili, da bo 22 odstotkov sredstev kolikor jim je namenjeno, začelo pritekati 1. maja 1985, saj je dogovorjeno, da ima prednost gradnja zdravstvenega doma. Delegate je tudi zanimalo, če se lahko dogodi, da bi zaradi pomanjkanja sredstev za gradnjo zdravstvenega doma prelili na to področje denar, ki je namenjen za šolstvo. To je nemogoče, o tem bi lahko odločal le ponovni referendum, se je glasil odgovor predstavnikov izvršnega sveta. Ob koncu živahne razprave so delegati sklenili, da se poročilo sprejme, s pripombo, da zadolžujejo izvršni svet, naj še naprej vodi dogovarjanja z medobčinsko zdravstveno skupnostjo, da bi čimprej dobili sredstva solidarnosti. Občinska raziskovalna skupnost je pripravila poročilo o raziskavi termalne vode v Vase-nem. Ob finančni pomoči Raziskovalne skupnosti Slovenije je občinska raziskovalna skupnost naročila raziskavo pri Geološkem zavodu Slovenije. Raziskava je pokazala, da je voda uporabna za banjeloške in energetske namene, za kar pa bi bilo potrebno izdelati separatno študijo. Nadaljnje raziskave, ki bi bile vsekakor potrebne, je pripravljena delno financirati tudi SOZD Emona, občinska raziskovalna skupnost pa ima v programu že druge obveznosti, ki jih je treba izpeljati, zato nadaljnje raziskave niso več v njeni pristojnosti. Jeseni naj bi predvidoma prišlo do priključitve nekaterih oddelkov in programov Srednje ekonomske šole iz Domžal k oddelkom ekonomske usmeritve SSCRM v Kamniku. Združitev je nujna, ker imata obe šoli enak program in je nesmiselno, da obstajata obe na tako kratki razdalji. Vendar pa se bodo poleg ugodnosti pojavili tudi problemi, saj bo naenkrat nekaj profesorjev preveč. Problem odvečnega kadra bo treba rešiti v sodelovanju z domžalsko občino in zavodom za zaposlovanje. Delegati so soglašali z združitvijo, vendar so poudarili, da to ne bi smelo zavirati predvidene združitve s Srednjo agroživil-sko šolo, SSCRM pa mora čimprej narediti program za prenos nekaterih oddelkov ekonomske šole iz Domžal v Kamnik. M. R. Evropska deseterica (EGS) preživlja v nekaj zadnjih mesecih verjetno čase, ki po svoje kažejo na vso zapletenost medsebojnih odnosov in pa tudi na zapletenost mednarodnega položaja. Če bi položaj v EGS merili po prizorih na francoskih-mejnih prehodih, kjer so ogorčeni kmetje razbijali ve doma in tako ostaja precej manj navdušenja in realnih možnosti za temeljitejše ukvarjanje s problemi skupne blagajne in življenja v skupnosti. Vsekakor pa je v ospredju kmetijska politika, ki že dolgo povzroča EGS največ preglavic. To se še najbolj kaže v odločitvi, da lahko Španija in Kako urediti odnose v »družini« tovornjake z vinom in nekaterimi poljskimi pridelki, potem bi rekli, da so sedanji časi zagotovo najhujši vse od nastanka skupnosti. A vendar je precej možnosti, da EGS najde dovolj moči za svoj nadaljnji obstoj. Svetovna ekonomska kriza, ki jo v članicah EGS čutijo različno, je pač tudi tukaj storila svoje. Izvedenci skupnosti opozarjajo, da bo nekje sredi leta kaj lahko zmanjkalo denarja za uresničevanje skupne politike, če "dotlej ne bodo kaj storili. Toda kaj naj bi storili? Večina članic ima teža- Portugalska postaneta enakopravni članici skupnosti v razdobju desetih let. Spanci so takšne pogoje označili za barbarske, vendar nekaterim članicam, denimo Franciji in Italiji, še na misel ne pride, da bi se posebej vznemirjale zaradi takšnih besed. Račun je jasen: iz skupne blagajne gre največ denarja prav za reševanje kmetijskih težav in hlajenje jeze kmetov, ki jih sicer (vsaj za naše razmere) blaga inflacija prizadene precej bolj kot druge sloje z vstopom Španije in Portugalske bi se problemi prav tukaj še precej bolj zaostrili, saj obe državi predstavljata edino resno konkurenco bolj ali manj le v kmetijstvu. V Španiji marsi-kakšna vrtnina dozori precej hitreje kot v Franciji in Italiji, kar pa predstavlja direkten udarec kmetom v teh državah. In zakaj bi potemtakem silili in prehitevali z vstopom Španije in Portugalske v EGS?! Četudi se je mogoče strinjati z mnenjem, da problemi skupnosti niso le kmetijski ali finančni, temveč segajo tudi na nekatera druga bistvena področja, pa verjetno ne kaže dvomiti o tem, da bo EGS ob sorazmerno minimalni pripravljenosti vseh članic le prebrodila težave. Če se s tem torej ne kaže pretirano ukvarjati, pa bo res, da bo skupnost morala najti nove poti, ki naj bi jo pripeljale k trdnejšemu sožitju. To pa seveda ne bo lahka naloga, še posebej v teiti primeru ne, če se svetovni gospodarski položaj prav kmalu ne bo bistveno popravil. Vse dotlej pa se bo morala EGS temeljiteje ukvarjati z vprašanjem, ki bi bilo lahko tudi takšno: odnosi v »družini?« in kako jih urediti. J. KOVAČIČ OD VSEPOVSOD Delež Kamnika v gospodarstvu • Lani manj stanovanj v družbenem sektorju LIUBLIANA-Kot kaže statistika, je lani v Sloveniji gradnja stanovanj v okviru družbenih gospodarskih organizacij nazadovala za četrtino. Lani so namreč v naši republiki dokončali 5189 takšnih stanovanj, kar je za 25 odstotkov manj, kot so jih zgradili leta 1982. Kot menijo, je do tega prišlo zaradi težav pri denarju. Sicer pa so največ družbenih stanovanj dokončali v občini Maribor Tabor, pa v ljubljanski Šiški, potem v občini Ljubljana Vič-Rudnik, v Celju itd. Velike razlike pa so med povprečno velikostjo družbenih stanovanj glede na posamezne republike. Tako je lani družbeno stanovanje v črni gori merilo 69,1 kvadratnega metra, na Kosovu 67,1, v Makedoniji 65,4 in najmanj v Sloveniji, kjer so stanovalci v povprečju lahko kupili ali dobili le 59,2 kvadratnega metra veliko stanovanje. • Koliko smo zaslužili s turizmom? BEOGRAD-Kot kaže sedaj, še vedno niso povsem natančni in dokončni podatki o tem, koliko smo lani zaslužili v turizmu. Sedaj so ugotovili, da je turistično gospodarstvo lani ustvarilo nekaj več kot 928 milijonov dolarjev. Kot ugotavlja Narodna banka Jugoslavije, je bilo na konvertibilnem področju ustvarjenih več kot 90 odstotkov te vsote. Sicer pa je turistično gospodarstvo s prodajo dinarjev tujim bankam zaslužilo 205 milijonov dolarjev, od nakazil tujih partnerjev našim delovnim organizacijam smo dobili 351 milijona dolarjev, od bencinskih bonov za lastnike tujih vozil pa 372 milijonov dolarjev. Ob tem so na seji predsedstva Turistične Zveze Jugoslavije menili, da v teh podatkih niso zajete vse devize in predlagali, naj se pospeši delo za obračunavanje deviznega prihodka. • Manj zlata za potrebe zobozdravstva LJUBLJANA - Letos naj bi imeli vsi porabniki zlata v Jugoslaviji na voljo 8349,7 kilograma te kovine, kar je za približno 279 kilogramov manj kot lani. Največ zlata, približno 6171 kilogramov, bodo porabili za izdelavo nakita in drugih predmetov iz zlata. Industrija se bo morala zadovoljiti s 1498 kilogrami zlata, kar je za 334 kilograme več kot lani. Precej manj zlata pa bodo imeli na voljo v zdravstvu, kjer naj bi ga letos porabili 680 kilogramov, kar je za 110 kilogramov manj kot lani. Po napovedih mednarodnega inštituta za zlato, naj bi letos v svetu pridobili milijon in 36 tisoč kilogramov zlata, v Jugoslaviji pa največ zlata pridobijo v Boru (1981. leta 3,4 tone). • Disripiitiirani davkoplačevalci LJUBLJANA - Na slovenskih davčnih upravah letos ugotavljajo, da se je lani plačilna disciplina slovenskih davkoplačevalcev precej popravila. Občinske davčne uprave so lani predpisale zavezancem skupaj 15.3 milijarde din davkov in prispevkov, do konca leta pa so plačali 94,3 odstotka te vsote. V primerjavi z letom 1982. so slovenske davčne uprave izboljšale svojo učikovitost za 1,9 odstotka. Menijo, da gre pri davkih to predvsem na račun natančnejšega dela davčnih uprav. Glede na prešnje leto so davčne uprave lani najbolj povečale predpisane obveznosti za davke in prispevke, in sicer za 28 odstotkov. Najbolj so se povečale obremenitve pri davku od skupnega dohodka občanov (za 55 odstotkov) in pri davku na promet nepremičnin. ljubljanske regije Večkrat je bikt.že poudarjeno, da lažje ocenjujemo rezultate organizacij združenega dela, če jih primerjamo z drugimi OZD v isti panogi. Nekaj podobnega velja tudi gospodarstvo v občini, kjer nam primerjava z ostalimi občinami da realnejšo podobo o naših rezultatih. Zato je prav, da z nekaj podatki predočimo lanske rezultate kamniškega gospodarstva z rezultati ostalih občin ljubljanske regije (13 občin). Po deležu industrijske proizvodnje je Ka- mnik s 6,1% med zunaj ljubljanskimi občinami za Domžalami (9,8%) na drugem mestu v celotni industrijski proizvodnji ljubljanske regije. Delež zaposlenih znaša 4,4%. Industrijska proizvodnja je količinsko v regiji lani porasla za 5,8%, zmanjšala pa se je v občinah Ljubljana-Center (7,7%), v Kamniku (0,3%), Kočevje (10,6%) in Vrhnika (5,5%). Število delavcev v občinskem gospodarstvu se je povečalo za 0,6%, v regiji pa 0,9%. Nominalni čisti osebni doho- >sti av to fls aki, > ' $ dekJha delavca v naši občini je '.'ani porastel za toliko kot v regiji (22,7%), v gospodarstvu pa je OD naraščal nekoliko počasneje od regije (23,5). Pri porabi sredstev za investicije v osnovna sredstva je bila naša občina z 31,7% nekoliko nad regijskim poprečjem (27,8%). Znatno bolj pa so odstopala izplačila za negospodarske investicije, ki so bile lani večja za 55%. V gospodarstvo smo lani investirali blizu 400 milijonov din, v negospodarstvo pa 100 miljonov din. Zanimiva je tudi primerjava naše blagovne menjave^s tujino. V regiji se je lani izvoz povečal za 3,3% napram letu 1982, v naši občini pa se je zmanjšal kar za 14% (na konvertibilno področje pa za 4%). Prav obratno pa je na področju uvoza. Ta se je pri nas povečal za 14,3% (s konvertibilnega območja), v regiji pa se je zmanjšal za 3,8%i Kot kaže, bo treba tokove zunanje trgovinske menjave v naši občini krepko preusmeriti. F. S. Kemijska industrija najboljša f Predsedstvo KMD (konference mladih delavcev) pri OK ZSMS Kamnik je na svoji 14. seji obravnavalo delo OO ZSMS v združenem delu in na podlagi obravnave izbralo najbolj aktivno OO ZSMS v OZD. Pri izboru najboljše OO ZSMS iz OZD se upoštevajo naslednji kriteriji: - organiziranost OO - članstvo v odstotkih - sodelovanje v tekmovanju za pokal OK - sodelovanje z OK in OO - poročila, programi Neaktivne OO ZSMS: Elektroelement Izlake TOZD Svit, Donit TOZD Trival, Kočna, Menina, Postaja milice, Stol, SO Kamnik, Zarja, Eksperimentalna tkalnica, Ljubljanska banka in Rudnik kaolina in kalcita. Delno aktivne OO ZSMS: Svilanit, Titan, Utok, Zdravstveni Z namenom, da bi čimveč ljudi seznanili z varno uporabo traktorja in priključkov, je Kmetijsko tehnična komisija pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije izdala tudi Priročnik za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. V njem je predstavljena vsebina programa, ki ga morajo obvladati kandidati za voznike traktorjev. Prav tako je Kmetijsko tehnična komisija pripravila druge učne pripomočke, kot so različen slikovni material, maketa ipd. Organizacije združenih kmetov morajo organizirati v okviru svojih programov usposabljanja tudi dodatne oblike usposabljanja iz varnega dela s kmetijsko mehanizacijo. Pravilnik o programu usposabljanja za varno delo s traktorjem namreč predvideva, da se lahko program izvaja tudi na terenu oziroma v okviru združenih enot. Glede na pomen usposabljanja za preprečevanje nesreč pri uporabi kmetijske mehanizacije, morajo organizacije združenih kmetov organizirati usposabljanje ne samo za tiste, ki želijo na novo pridobiti vozniško dovoljenje, temveč tudi za one, ki dovoljenje že imajo. Kajti le z razširjenim usposabljanjem in z vključevanjem vseh kmetov bomo dosegli zaželeni namen oziroma bodo delovali preventivno. V ta namen se morajo združene organizacije povezati z nosilci izvajanja programa, to je z izobraževalnimi organizacijami. Aktivnost za preprečevanje nesreč izvajajo tudi sveti za preventivo v cestnem prometu v občinah, zato je potrebno v pripravo širših programov usposabljanja vključiti tudi njih. Drugo področje, na katerem moramo nadaljevati z organizirano aktivnostjo, je opremljanje traktorjev z varnostno kabino ali varnostnim lokom. Največ nesreč s traktorjem se zgodi, ko pride zaradi neznanja ali nepazljivosti voznika do prevračanja. Posledice takšnih nesreč se največkrat končajo s hujšimi po- škodbami ali celo smrtjo voznika, ko ga traktor pokoplje pod sabo. Varnostna kabina ozirom? varnostni lok pa ima osnovni na men preprečiti ravno prevrača nje, če že pride do zvrnitve traktorja. Kmete, ki so seznanjeni s pomenom varne uporabe kmetijske mehanizacije, ne bo treba prepričevati, naj traktor opremijo z varnostno kabino ali varnostnim lokom. Da bi uresničili zakonsko določilo, po katerem morajo biti vsi traktorji po letu 1985 opremljeni z varnostno kabino ali varnostnim lokom, morajo organizacije združenih kmetov čimprej pristopiti k organizirani aktivnosti za opremljanje traktorjev. Odgovornost in naloge organizacij združenih kmetov za dodatno usposabljanje kmetov za varno uporabo in delo s kmetijsko mehanizacijo so velike. Pri tem bomo uspešnejši, če bomo delovali skupno še z ostalimi, ki s svojo dejavnostjo tudi vplivajo na preprečevanje nesreč, kot so: kmetijsko tehnične komisije, svet za preventivo v cestnem pro-" metu, izobraževalne organizacije in drugi. Osnovni namen vseh aktivnosti pa mora biti zmanjšanje števila nesreč pri uporabi kmetijske mehanizacije, predvsem še tistih s težjimi posledicami, saj je človek osnovni pogoj in najpomembnejši del proizvodnega procesa. Z. K. STOL I I Odbor za kadre TOZD Kovinsko In tapicirano pohištvo objavlja prosta de!a in naloge Varjenj® s C02 - 2 delavca Kandidati morajo imeti uspešno opravljen tečaj varjenja in vsaj 3 mesece delovnih izkušenj pri varjenju. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Industrija pohištva STOL Kamnik, Kadrovski sektor, Ljubljanska 45. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijave. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Zakona, o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS št. 3/81), Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81), Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik .RAZPIS za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Višina razpoložljivih sredstev bo določena na podlagi sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik o sprejetju finančnega plana za leto 1984. I. SPLOŠNA DOLOČILA 1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo: OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, - začasno nišo sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje, - niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnsoti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v organizaciji pod 1.1. in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 2 leti oz. ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki. 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotvljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki najmanj 2 leti oz. ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki. 1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik in namensko varčujejo pri banki najmanj 2 leti oz. vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki. 1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov pri njih zaposlenih delavcih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem ali vezavo v banki. 2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1984, ki znaša 36.807,00 din. 3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1983 znašal 18.259,00 din. 4. V letu 1984 dveletno namensko varčevanje izjemoma nadomesti namensko varčevanje sklenjeno z banko najkasneje do 31. 1. 1983. 5. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa so v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete. 6. Za, gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m . n. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; - da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje, nakupa in prenove; - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; - da sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; - da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD; - da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje SSS; - da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot. Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov Stanovanjska površina 30 m2 45 m2 58 m2 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. ' Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer: Povprečni čisti OD v letu 1983 Višina posojila Doba vračanja največ največ do 100% 50% 10 let od 100% do 120% 40% 8 let nad 120% 30% 6 let Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene. Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev. DJ. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji: - da so že izpolnili najmanj 2 letno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev oz. so namensko vezali sredstva za stanovanjsko graditev pri banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobritve posojila. V letu 1984 dveletno namensko varčevanje izjemoma nadomesti namensko varčevanje, sklenjeno najkasneje do 31. 1. 1983; - če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2; - da predložijo ustrezno potrdilo o višini dohodkov družinskih članov v preteklem letu in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih. Posojilo lahko pridobijo tudi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in - da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, - da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazila o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun. /ta izračun posojila se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov Stanovanjska površina posameznega stanovanja ali stanovanjske hiše 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Višina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 18.259,00 din. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici: Če znaša mesečni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s povpreč. mesec, čistim OD v SRS vi. 1983 znaša lastna pripada prosilcu udeležba prosilca posojilo v % od v % od cene cene standard, stan. standardnega največ do stanovanja do 50% od 51% do 75% od 76% do 100% od 101% do 120% nad 120% 20% 40% 25% 30% 35% 40% 35% 30% 25% 20% Prednost do pridobitve posojila ima prosilec, ki - ima nižji povprečni dohodek na člana družine, - kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, - kupuje standardno stanovanje, - bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, - ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze. Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati: - pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%, - pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%, - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60% predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše. Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjski skupnosti ali poslovni banki. Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 500 din. IV. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 30 dni od objave v kamniškem občanu. Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis. O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasnnieski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8 in na oglasni deski SO Kamnik. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK ZAHVALA V ponedeljek, 27. 2. 1984 je v Stahovici 8 na stavbi (bivša kovačija) izbruhnil požar. Zahvalujoč hitri intervenciji krajanov, gasilskih društev, delavcev PM Ka- mnik je bil požar uspešno po-gašen. Vsem, ki so nesebično priskočili na pomoč, še posebej pa sosedom, se iskreno zahvaljujem. Jesenovec Vekosiav Strelišta 8 Kamnik industrija platnenih izdelkov Induplatl r. o., Jarše p. Domžale vabi k sodelovanju za delo v proizvodnih obratih v Jaršah '" večje število nekvalificiranih delavcev za opravljanje naslednjih del oz. nalog: 1. čiščenje upravnih prostorov - 1 delavka 2. tkanje tkanin - 5 delavk 3. predenje - 5 delavk 4. sijikanje - 1 delavec Pogoji: osnovna šola in veselje do dela v tekstilni stroki, pod toč. 1 poteka delo samo v popoldanskem času pod toč. 2 m 3 poteka delo v dveh izmenah pod toč. 4 poteka delo v treh izmenaj • Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo za zgoraj objavljena dela in naloge traja 2 meseca. Nudimo vam: - organizirano uvajanje v delo - možnosti za dodatno izpopolnjevanje - osebne dohodke po pravilniku in glede na delo ter rezultate dela - solidno raven družbenega standarda (povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela, topel obrok med delom, možnost letovanja v počitniških domovih v Umagu ali na Mali planini ter zdravstvene storitve v obratm ambulanti) Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Industrija platnenih izdelkov Induplati r. o., Jarše, p. Domžale, Zg. Jarše 21, 61230 Domžale z oznako za kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb oz. prijav. ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame TONČKE URŠIČ z Vrhpolj izrekamo globoko zahvalo zdravnici Julki Šuštarjevi in sestri Maji, sosedom, sorodnikom, pevcem in ostalim, ki ste ji prinesli cvetje in jo tako številno spremili na zadnji poti. Hvala tudi župniku za obred. Žalujoči: mož Jože in hčerka Ana z družino Vrhpolje, februarja 1984 Sekretariat za občo upravo skupščine občine Kamnik razpisuje dela in naloge 1 1. sanitarnega inšpektorja Pogoji: visoka ali višja izobrazba, sanitarne ali medicinske smeri, 3-5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela; 2. tržnega inšpektorja Pogoji: visoka izobrazba uprave, ekonomske ali živi Iskotehnološke smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela; 3. delovnega inšpektorja Pogoji: visoka ali višja izobrazba upravno-pravne ali varnostne smeri, 3-5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela; 4. požarno varnostnega inšpektorja Pogoji: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, 3-5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela; Poleg navedenega morajo kandidati izpolnjevati tudi druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Za navedena dela bodo kandidati izbrani za dobo 4 let. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Kamnik, Titov trg 1. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni od končanega postopka izbire. Ijl ZAHVALA wm Ob boleči izgubi našega očeta, brata, strica in svaka FRANCETA IPAVCA s Križa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala GD Križ in ostalim gasilcem, KK Komenda, KO ZZB /NOV Komenda-Križ-Moste, društvu upokojencev Komenda, pevskemu zboru Janeza Čebulj iz Komende, vsem praporščakom in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Slavka z družino, brat Stanko, sestri Ani in Cilka ter drugo sorodstvo. Križ, Duplica, Kamnik, februarja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in stare mame ANTONIJE GREGL roj. Gruden iz Mekinj se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, še posebej njenim bivšim sosedom iz Črne, za številno spremstvo na njeni zadnji poti, poklonjeno cvetje in izraze soža-lja. Enako se zahvaljujemo tudi DO Donit TOZD Trival Kamnik in Geološkemu zavodu iz Ljubljane. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: hčerka Angelca in sin Tone z družinama bi drugo sorodstvo Kamnik, Škofljica, februarja 1984 . Dvoranski lokostrelski turnir Zima je za lokostrelce čas dvoranskih tekmovanj oziroma turnirjev in tako so kamniški Sokostreid v zadnjem času sodelovali na treh dvoranskih tumirjBi. Tudi v letošnji sezoni dvoranskih tekmovanj dosegajo lokostreld dobre rezultate, čeprav občutijo pomanjkanje treninga. Tekmovalci LK Kamnik trenirajo lahko le trikrat tedensko in še takrat termini niso ugodni. To dejstvo pa nekoliko ublaži razumevanje ZTKO Kamnik za probleme ta-kostrelcev, tako da so med šolskimi počitnicami lahko nekateri trenirali dvakrat dnevno. Po rezultatih letos izstopa Boris Jemec, ki beleži res izvrstne rezultate in je trenutno daleč najboljši jugoslovanski lokostrelec v instik-tivnem slogu. Sredi januarja je na turnirju za pokal Jugobanke sodelovalo 13 tekmovalcev iz LK Kamnik. V članski konkurenci je Boris Jemec s 497 krogi osvojil 3. mesto, Vojko Čolnar je osvojil 4. mesto z rezultatom 475 krogov. Dobro so streljali tudi mladina v instiktivnem slogu, saj je Jani Klemene osvojil drugo mesto, Robi Stradovnik peto mesto, medtem ko je Milan Flerin v pionirski konkurenci zmagal z dobrim rezultatom 331 krogov. Nekoliko slabše so streljali tekmovalci v prostem slogu kjer je Brane Lukan osvojil 9. mesto, D. Desnica pa 16. Teden dni kasneje je na turnirju v Zagrebu sodelovalo 8 članov LKK, izmed katerih je zopet odlično streljal Boris Jemec, ki je zma- KS Godič drugič zmagovalec Tudi letošnjo zimo je smučarska sekcija ŠD Jurij Libnik Stranje organizirala tekmovanje za pokal »KS« v veleslalomu, tekih in kombinaciji. Letošnje tekmovanje je bilo že tretje leto in se ga je udeležilo okoli 180 tekmovalcev krajevne skupnosti Kamniška Bistrica in Godič. V veleslalomu so premočno vodili tekmovalci KS Kamniška Bistrica, toda na tekmi v tekih so tekmovalci KS Godič izgubljeno nadoknadili in v dvojni kombinaciji (tek;, veleslalom) zbrali tudi večje število točk in v skupnem seštevku premagali tekmovalce KS Kamniška Bistrica za 8. točk in s tem že drugič prejeli prehodni pokal KS. Tekmovanje, v tekih je bilo zanimivo, organizirano je bilo v nedeljo, 12. februarja v Godiču, udeležilo pa se ga je 56 tekmovalcev vseh kategorij. Zaradi pomanjkanja tekaške opreme so si jo tekmovalci sposojali. Bučni gledalci so navijali predvsem zanajmlajšem nežni spol. Rezultati: pionirji do 10 let: (6 tekmovalcev) 1. Primož Cevka - K. B.; 2. Primož Zlatnar - G; 3. Gorazd Žagar - K. B.; pionirke do 10 let (5 tekmovalk): 1. Manca Verov-šek - G; 2. Sabina Žagar K. B.; 3. Mateja Bernot - G.; pionirji do 15 let (10 tek.): 1. Milan Ur-šič - G.; 2. Miha Pavlinič K. B.; 3. Matjaž Balantič - K. B.; pionirke do 15 let (1 tekmovalka) 1. Sonja Balantič, G. Mladinci 15. do 20. let: 1. Robert Sitar G.; 2. Metod Močnik K. B.; 3. Franc Grilje G.; mladinke: 1. Bernarda Osolnik G.; 2. Nataša Sitar G.; 3. Bojana Podjed K. B. Člani 20-30 let: 1. Andrej Nadvešnik G.; 2. Tomo Uršič K. B.; 3. Du- šan Zlatnar G.; članice: 1. Metka Ribič K. B.; 2. Ema Štritof G. Člani 30 do 40 let: 1. Ciril Grkman G.; 2. Ivo Pire G.; 3. Štefan Verovšek G.; članice: 1. Slavka Verovšek G.; 2. Milenka Brajer G.; 3. Nevenka Bernot G. Člani nad 40 let: 1. Franc Staro-vasnik G.; 2. Stane Balantič G.; 3. Stane Uršič K. B.; Članice: 1. Joži Grilje G.; 2. Mira Kosirnik G. V kombinaciji (veleslalom in teki) so najuspešnejši trije tekmovalci v kategoriji prejeli medalje. Rezultati: pionirji do 10 let: 1. Primož Cevka K. B.; 2. Primož Zlatnar G.; 3. Gorazd Žagar K. B.; pionirke: 1. Sabina Žagar K. B.; 2. Manca Verovšek G.; 3. Mateja Bernot G. Pionirji dol5 let: 1. Milan Uršič G.; 2. Matjaž Balantič K. B.; 3. Marko Peterlin K. B.; pionirke: 1. Sonja Balantič G. Mladinci 15 do 20 let: 1. Franci Grilje G.; 2. Metod Močnik K. B.; 3. Matjaž Jeras«K. B.; mladinke: 1. Bernarda Osolnik G.; 2. Bojana Podjed K. B.; 3. Nataša Sitar K. B. Člani 20 do 30 let: 1. Tomo Uršič K. B.; 2. Dušan Zlatnar G.; 3. Stane Zlatnar G.; članice: 1. Metka Ribič K. B. Člani nad 40 let: 1. Franc Staro-vasnik G.; 2. Stane Balantič G. članice nad 40 let brez uvrstitve. Pri tekmovanju za pokal KS je razveseljivo to, da je vsako leto več tekmovalcev, še posebno v tekih. Tekmovanje je bilo organizirano v zadovoljstvo nastopajočih. Smučarska sekcija ima v programu dela še organizacijo odprte tekme za prehodni pokal Jurija Libnika in prvomajski slalom v »Kurji dolini« v Kamniški Bistrici. I. Kosirnik SflRTI: HRIBAR Anton, os. upokojenec iz Zg. Tuhinj 10, star 80 let IPAVEC Franc, os. upokojenec iz Križa št. 13, star 79 let ŽAGAR Marija, druž. upokojenka iz Črne pri Kamniku št. 8, stara 76 let HAGER Albina, inv. upokojenka iz Ljubljane, Pokopališka 1, stara 94 let SABOVLJEV Marija, druž. upokojenka iz Borovnice, stara 77 let REPNIK Maksimilijan, os. upokojenec iz Vrhpolja pri Kamniku 186, star 73 let Schnabl Gotfrid, osebni upokojenec iz Kamnika, Medvedova 8. star 82 let KRŽE Lenard Drago, električar iz Kamnika, Titov trg 23, star 45 let GRAŠEK Marija Jožefa, os. upokojenka iz Kamnika, Titov trg 13, stara 84 let ZIKA Josip, os. upokojenec iz Kamnika, Novi trg 14, star 74 let SUŠNIK Frančiška, osebna upokojenka iz Ljubljane, Agro-kombinatska 4/b, stara 80 let KODRA Marija, druž. upokojenka iz Kamnika, Šutna 10, stara 62 let LUKAN Polona, druž. upokojenka iz Sp. Stranj 29, stara 82 let MARIŠUČ Anka, osebna upokojenka iz Kamnika, Borisa Kidriča 14, stara 81 let. ŠUŠTAR Jožef, delavec iz Malega Rakitovca št. 5, star 36 let KOKOL Rudolf, upokojenec iz Zajasovnika 18, star 57 let gal v svoji kategoriji. V mladinski konkurenci, ki je bila nekoliko bolj skromna kot običajno, je zmagal Robi Stradovnik, Jani Klemene je osvojil 2. mesto, Damjan Gladek pa je bil četrti. Lep uspeh so Kamničani zabeležili 12. februarja v Postojni na dvoranskem turnirju. Boris Jemec je nastrelil 532 krogov, kar je le krog slabše od njegovega državnega rekorda, osvojil je 1. mesto in za dva kroga prehitel slovitega Italijana Deolo (bivši svetovni prvak), kar je izjemen uspeh. Dobro je streljal tudi D. Desnica, ki je osvojil 6. mesto in bil tretji najbolje uvrščeni Jugoslovan, kar je odličen uspeh mladega lokostrelca. V mladinski konkurenci je zmagal Robi Stradovnik pred Klemencem in Blažem Jem-cem, vsi pa so nastreljali več kot 410 krogov. Ravno mladinci tudi najbolj marljivo trenirajo in zato njihovi uspehi niso presenečenje. Dobro sta se uvrstili tudi ekipi LKK, saj je ekipa v instiktivnem slogu (Jemec, Vojko Čolnar in Miro Čolnar) osvojila 2. mesto, ekipa v prostem slogu pa je osvojila 4. mesto (D. Desnica, Lukan, Ore-hek) in za tretje uvrščeno ekipo Maribora zaostala samo za nekaj krogov. Marca čaka kamniške lokostrelce državno dvoransko prvenstvo v Kranju, na katerega se pospešeno pripravljajo, po državnem prvenstvu pa se selijo iz dvorane na prosto, Saj bo naslednji dvoranski turnir šele konec leta. -do- MERCATOR-ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje živilskega ali kemijskega tehnika (lahko pripravnik) za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Zaposli tudi večje število delavk za opravljanje del pri predelavi povrtnin. Vse 7ainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije. kemijska industrija K«4sV> AC 3W X1K Kemijska industrija »Kamnik« n. sol. o. Kamnik Fužine 9 Komisija za delovna razmerja TOZD »Namenska proizvodnja« objavlja prosta dela in naloge: 1. Organiziranje del delovne izmene v obratu pirotehnike - 1 kandidat 2. Organiziranje dei v obratih črnega smodnika - 1 kandidat 3. Delo po delavnicah črnega smodnika - 2 kandidata Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD »Namenska proizvodnja«, izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad: 1. - da imajo strokovno izobrazbo kemijskega tehnika - da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj na ena-- kih ali podobnih delih Za navedena dela in naloge je priznana zavarolvana doba s povečanjem (benificirana delovna doba) 3 mesece na leto. Poskusno delo je 90 dni. Ad 2. - da imajo strokovno izobrazbo kemijskega tehnika - da imajo najmanj 4 ieta delovnih izkušenj na enakih delih in nalogah Za navedena dela in naloge je priznana zavarovalna doba s povečanjem (benificirana delovna doba) 4 mesece na leto. Poskusno delo je 90 dni. Ad 3. - starost nad 18 let - 2 leti delovnih izkušenj • Za navedena dela in naloge je priznana zavarovalna doba s povečanjem (benificirana delovna doba) 4 mesece na leto. Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih TOZD »Namenska proizvodnja«. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija »Kamnik«, Fužine 9 s pripisom »Komisiji za delovna razmerja TOZD »Namenska proizvodnja«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Veleslalom obrtnega združenja V organizaciji Smučarskega kluba Komenda je bil organiziran v torek, 21. februarja 1984 ob 14. uri v Tihi dolini na Veliki planini III. veleslalom Obrtnega združenja Kamnik. Pravico do tekmovanja so imeli obrtniki, delavci zaposleni pri obrtnikih ter njihove žene, ki so bili razvrščeni v štiri skupine in otroci, ki so bili razvrščeni v dve skupini. Rezultati po posameznih kategorijah Moški: I. 1. Matjaž RAK 41:70, 2. Matija BIČ 42:47, 3. Igor ŠTEBE 45:22, 4. Stane REMS 45:38, 5. Marjan AJTNIK 45:57. II. 1. Silvo CEVKA 41:71, 2. Bogdan JERŠE 44:65, 3. Jemej CERAR 46:02, 4. Janez PAVLIC 47:84, 5. Franc KOSIRNIK 47:94. III. . 1. Franc SITAR 43:65, 2. Rudi BlC 45:90, 3. Vinko PO LAK 47:68, 4. Metod HUMAR 47:90, 5. Andrej HIRŠ-MAN 51:22. IV. 1. Lojze HROVAT 51:15, 2. Franc LANIŠEK 51:49, 3. Tone VRTAČIČ 53:97, 4. Tone TOMŠIČ 54:13 Ženske'. I. 1. Romana SKAZAR 52:85, 2. Vesna ŽIVODINOV 58:98 II. 1. Barbara UKMAR 55:15, 2. Majda PAVLIC 57:60, 3. Vanda DEISINGER 59:47, 4. Rezka ORAŽEM 1,17:31, 5. Stanka ŽAGAR 1,24:06. IIF. 1. Jožica ŽNIDAR 53:08, 2. Ivica VRTAČIČ 1,12:26, 3. Slavka KRMAVNAR 1,13:03 Otrod: Deklice I. 1. Petra PAVLIC 55:43, 2. Sabina ŽAGAR 1,03:83, 3. Jana SCHNABL 1,10:38,4. Mojca ORAŽEM 1,12:48,5. Elvira BIČ 2,16:70. II. 1. Nives SITAR 52:67, 2. Suzana LANIŠEK 1,00:91, 3. Aleksandra BIČ 1,43:22. I. 1. Aljoša MARTINJAČ 50:18, 2. Primož CEVKA 50:21, 3. Franc KOSIRNIK 51:65, 4. Aleš ORAŽEM 53:13, 5. Gregor URŠIČ 1,04:34 II. 1. Uroš RAK 50:63, 2. Benjamin ŠEPET A VC 50:66, 3. Sebastijan ŠEPETA VC 53:54, 4. Marko REKANOVIČ 53:69, 5. Peter TOMŠIČ 53:99 SLAVKA KRMAVNAR kemijska industrija KAMNIK Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb na podlagi sklepa delavskega sveta Razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje in organizacija del v biroju za napredek proizvodnje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 6. členu pravilnika o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima strokovno izobrazbo diplomirani inženir kemije; aktivno znanje enega svetovnega jezika; da ima 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Možnost rešitve stanovanjskega problema. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov Kemijska industrija »Kamnik«, 61240 Kamriik, Fužine 9 s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. analiza osebnih dohodkov in uvajanje sistemov nagrajevanja - 1 kandidat 2. vodenje in opravljanje izvoznih in uvoznih opravil - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 6. členu pravilnika o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. - da imajo strokovno izobrazbo diplomirani inženir organizacije dela - proizvodna smer ali diplomirani ekonomist; da ima 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Ad. 2. - da imajo strokovno izobrazbo diplomiran ekonomist; aktivno znanje enega svetovnega jezika; zunanjetrgovinska registracija; da ima 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnjh delih Možnost rešitve stanovanjskega problema. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov. Kemijska industrija Kamnik 61240 Kamnik, Fužine 9 s pripisom »komisiji za delovna razmerja DSSS«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Vse podrobnejše informacije dobijo kandidati v kadrovski službi delovne organizacije ali po telefonu št. 831-01 r. Občni zbor ŠD Jurij Libnik Športno društvo, Id Šteje 180 članov, je Imelo svoj občni zbor 19. januarja v avli OŠ Stranje. Žal se vabljeni predstavniki ZTKO občine Kamnik In SK Kamnik niso udeležili tega srečanja, vsem prisotnim bi udeležba veliko pomenila. Po uvodnih formalnostih je predsednik Ivan Kosirnik poročal o delovanju društva. Poročilo je vsebovalo tudi analizo realizacije programa dela po sekcijah. Delavnost posameznih sekcij je bila odvisna od angažiranosti vodij in vodstva sekcij. Splošna ugotovitev je, da je ŠD v tem obdobju delovalo zadovoljivo. Strelska in karate sekcija sta prenehali z delovanjem zaradi odstopa in neangažiranosti vodij in nezainteresiranosti občanov za tovrstni športni panogi. Na novo pa je bila ustanovljena rokometna sekcija, ki je pričela z delom avgusta, vodi jo prizadevni Franc Košir, na občnem zboru je bila tudi sprejeta v ŠD Jurij Libnik. Med pomembnejšimi prireditvami je bil občinski jesenski kros za vse kategorije, tekmovanja članov vseh sekcij za pokal KS ob krajevnem prazniku, organizacija in pomoč pri izvedbi šolskih prvenstev v smučanju, namiznem tenisu in rokometu. Največji delež denarja je društvo zbralo iz pridobitniških akcij, članarine in pomoči KS Kamnik. Za prejeto pomoč se člani ŠD iskreno zahvaljujemo, saj je bilo z njo možno realizirati sprejeti program dela za leto 1983. Na občnem zboru je bil opravljen tudi pregled nabavljene opreme, od katere je odvisna kvalitetna vadba. Pridobili smo tudi svoje prostore na Vegradu, kjer je tudi posebni prostor za opremo. Imenovan je bil nov 15-članski IO ŠD. Občni zbor je potrdil tudi višino članarine, ki znaša za leto 1984: - odrasli nad 15 let 200,00 din, šoloobvezni otroci 100,00 din in predšolski otroci 50,00 din. Po programu dela, ki je bil sprejet na seji, morajo vodje sekcije pridobiti planirano ševilo članov. Ena od osnovnih programskih zasnov sekcij in društva je tesno sodelovanje s šolskim športnim društvom in strokovnimi kadri OŠ Stranje, ter sodelovanje s krajevnimi skupnostmi pri realizaciji skupnega programa ob praznovanju krajevnega praznika. Podeljena so bila tudi priznanja. Bronaste značke ŠD Jurij Libnik so prejeli udeleženci kolesarske tekme ob krajevnem prazniku (23 članov). Zlate značke krosa AZS za leto 1983 so prejeli Berto Ribič, Franc Galjot, Junj Bernot, Franc Oražem, Janko Preklet in Janez Andrijašič. Za požrtvovalno delo v ŠD od ustanovitve naprej, še posebno pri organizacijah prireditev in tekmovanj v smučarski sekciji je bila podeljena bronasta plaketa SD Jurij Libnik Francu Oražmu. Ob zaključku vsem, ki so prevzeli nove dolžnosti, želimo čim uspešnejše delo in veliko medsebojnega sodelovanja ter športnega užitka. I. KOSIRNIK Start odbojkarjev v drugi del prvenstva Medtem ko so vse mladinske bi pionirske kategorije kamniških odbojkarjev ravno sredi tekmovanj za prvenstvo ljubljanskega območja so Imeli kamniški najboljši odboj-karji (člani) bi otlbojkarke (članice) od srede decembra sem zimski »dopust«. V soboto 25. februarja pa so že začeli z drugim delom prvenstva sezone 1983/84. V enotni prvi slovenski ligi so Kamničani v prvem delu tekmovali zelo uspešno, saj so v 9 tekmah 6-krat zmagali in zabeležili le tri poraze. »Prezimili« so na odličnem četrtem mestu z enakim številom točk kot tretjeuvrščena Izola. Vrstni red po končanem prvem delu prvenstva je bil takle: 1. Salonit 17 točk (25:7), 2. Pionir (N. mesto) 24:8), 3. Izola 15 (21:14), 4. Kamnik 15 (20:14), 5. Turbina 13,6. P. Črnuče 13, 7. ClB Bovec 12, 8. Brezovica 12, 9. Šempeter 11, 10. Topolšica 10. V spomladanskem nadaljevanju imajo takle razpored tekem (igra se na igriščih prvoimenovahih, v oklepajih pa so navedeni izidi v jesenskem delu tekmovanja: 25. 2. 84 Šempeter - Kamnik (0:3) 2:3 3. 3. 84 Kamnik - Brezovica *fl:3) v Kamniku 10. 3. 84 Črnuče -Kamnik (1:3) 17. 3. 84 Kamnik - Salonit (0:3) v Kamniku 24. 3. 84 Izola - Kamnik (1:3) 31. 3. 84 Turbina (Selnica ob Dravi) - Kamnik (1:3) 7. 4. 84 Kamnik - Bovec (3:3) v Kamniku 14. 4. 84 Pionir - Kamnik (3:1) 21. 4. 84 Kamnik - Topolšica (3:0) v Kamniku V zahodnem delu druge slovenske odbojkarske lige so kamniške odbojkarice v jesenskem delu igrale iz kola v kolo boljše in zabeležile ob koncu štiri zaporedne zmage, medtem ko so v prvih treh izgubljenih tekmah vsaj dve, proti kranjskemu Triglavu in še posebej proti Pionirju, nesrečno izgubile. Po prvem delu prvenstva startajo kamniška dekleta s četrtim mestom in 11 točkami, kot jih ima ob slabši set razliki črnomeljski Belt. Lestvica jesenskega dela je bila takale: 1. P. Črnuče 14 točk, 2. Triglav 12, 3. Pionir (N. mesto) 12,4. Kamnik 11 (16:11), 5. Belt 11 (14:12), 6. P. Gorje 9, 7. OK Ljubljana Šiška 8, 8. OK Koper H 7. Razpored tekem članic v spomladanskem delu: 25.2. Triglav - Kamnik (3:1) 3:0 3. 3. Kamnik - Kope II (3:0) v Kamniku 10. 3. Črnuče - Kamnik (3:1) 17. 3. Kamnik - Pionir (2:3) v Kamniku 24. 3. Gorje - Kamnik (2:3) 31.3. Belt - Kamnik (0:3) 7. 4. Kamnik - Ljubljana (3:0) v Kamniku Vse tekme v Kamniku bodo za člane ob sobotah popoldne, običajno ob 18. uri v veliki športni dvorani pri OŠ F. Albrehta, dočim bodo članice tudi v tem delu zelo verjetno večino tekem doma odigrale v telovadnici pri zdravstvenem domu, prav tako ob sobotah, običajno ob 16. uri. Prepričani smo, da bodo tako fantje, ki so 14. januarja na zimskem prvenstvu SRS zasedli med 16 najboljšimi ekipami Slovenije odlično 4. mesto in premagali celo člana II. zvezne lige Mežico in ki bodo v glavnem nastopili v nespremenjeni postavi, kot tudi dekleta, ki so 28. januarja na zimskem prvenstvu SRS premagale svoje največje konkurentke v ligi, Črnučan-ke, z dobro igro tudi v tem delu navduševali svoje številno občinstvo. Člane sta pripravljala za sezono ing. Ante Tadič in pa Novak Marjan, medtem ko trenira članice Aco Jončeski. Veleslalom na Kužni Ob otvoritvi nove vlečnice, je športno društvo Nevlje priredilo odprto veleslaionsko tekmo. Kljub slabemu vremenu se je prijavilo 120 tekmovalcev. Poleg domačih smučarjev je prišlo veliko vnetih dilcar jev radi iz drugih krajevnih skupnosti. Posebno mladih Je bOo veliko. Vsi so nestrpno pričakovali začetek tekmovanja. Najmlajši so se pogumno spoprijeli s strmino. Pravi boj pa se je odvijal na daljši progi, ko so se pomerili pionirji, mladinci in člani. Vsaka stotinka sekunde je bila odločilna, saj se elektronska naprava ne zmoti. Da je tp res pravo tekmovanje, je bilo čutiti po vzdušju, ki je vladalo ob progi. Začelo je deževati, a to ni zmotilo niti gledalcev, kaj šele tekmovalcev. V odmoru pa so »uradno« odprli tudi vlečnico. O delu pri izgradnji sta poročala predsednik sveta KS Franc Svetic in predsednik ŠD. Miha Med-meš. Tovariš Svetic je poudaril, kako pomemben je ta športni objekt za vse krajane, predvsem pa za mladino, saj ima sedaj tu prostor za rekreacijo in Starejše pionirke tekmovale v košarki požrtovovalne in tovariške. Čeprav jih je bilo le pet in so bile brez trenerja, so zasedle drugo mesto. Po končanem tekmovanju smo podelili diplomo in izbrali petnajst najboljših igralk: 1. Simona Šinkovec TB, 2. Joži Kidrič TB, 3. Tanja Horvat TB, 4. Uršič KB, 5. Klemene KB, 6. Nataša Palma FA, 7. Meta Hribar TB, 8. Andreja Ličen FA, 9." Sonja Koželi KB, 10. Irena Markuš FA, 11. Neli Mikeli TB, 12. Darja Košr.ik TB, 13. Tadeja Ko-lenc FA, 14. Tina Juteršek TB, 15. Vanja Rutar FA. V medobčinsko selekcijo smo izbrali naslednje igralke: 1. Simona Šinkovec, 2. Joži Kidrič, 3. Tanja Horvat, 4. Martina Dobov-šek, 5. Nataša Palma, 6. Božena Plevel, 7. Darja Košnik. Glavni organizator tekmovanja je bila Nataša Kovačič, ki je svojo nalogo tudi dobro opravila. Pri izvedbi tekmovanja pa jih je pomagalo še več. Sodili so Nataša Kovačič, Primož Kač in Lojzka Lipovšek, zapisnikarji pa so bili Jasna Juteršek, Karla Kač in Martina Tomšič. Karla in Martina V soboto, 14. Januarja, smo v telovadnici pri Zdravstvenem domu pripravili občinsko prvenstvo za starejše pionirke. Tekmovanja so se udeležile ekipe osnovnih šol Iz Stranj, Tonu Brejca in Frana Albrehta. Rezultati: TB : FA 35:5, TB : KB 34:8 in FA : KB 10:16 V ekipi osnovne šole Toma Brejca so igrale tekmovalke z več izkušnjami. Nekatere od njih že tudi nastopajo za občinsko ekipo. Tekmovalke niso pokazale vsega znanja, ki ga imajo, ker niso imele enakovrednih nasprotnikov. Ekipo, tako kot lani, tudi letos vodi Meta Kostan. Ekipa OŠ Frana Albrehta je bila sestavljena iz mlajših tekmovalk, zato se niso mogle uspešno kosati z ostalimi. Vzrok temu je predvsem premajhno posvečanje pozornosti košarki v preteklih letih. Vendar se je sedaj to izboljšalo. Tu so že tudi prvi uspehi. Čez nekaj let bodo prav te igralke prevzele vodilno vlogo v občini. Ekipo vodi in usmerja Mojca Bevc. Tekmovalke OŠ Kamniškega bataljona so se izkazale kot zelo borbene, razvedrilo. Tovariš Medmeš se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izgradnji vlečnice. Posebno priznanje je izrekel Cirilu Virjentu, Janezu Hu-marju in Janezu Golobu. Poudaril je, da moramo objekt skrbno čuvati in ga vzdrževati. Naštel je naloge, ki nas še čakajo. Prva naloga bo razširitev smučišča. Za sodelovanje in pomoč pri delu se je zahvalil vsem krajanom, posebej še svetu KS Nevlje. Rezultati: ženske: do 10 let: 1. Tina Žlindra (Nevlje), 2. Nadja Torkar (Nevlje), 3. Nataša Skorjanc (Kamnik); 10 do 15 let: 1. Rianna Kalčič (Kamnik), 2. Natalija Ajdovec (Nevlje), 3. Lidija Medmeš (Nevlje); 15 do 25 let: 1. Snežana Žlindra (Nevlje), 2. Barbara Motnikar (Kamnik); nad 25 let: 1. Olga Lanišek (K. Bistrica), 2. Nada Gradišek (K. Bistrica), 3. Roza-lija Omrzu (K. Bistrica). Moild: do 10 let: 1. Grega Sušnik (Nevlje), 2. Igor Škranc (Nevlje), 3. Iztok Virient (Nevlje); 10 do 15 let: 1. Grega Skorjanc (Kamnik), 2. Sandi Torkar (Nevlje), 3. Boris Božičnik (Duplica); 15 do 25 let: 1. Iztok Sa-djak (Nevlje), 2. Rok Jarc (Kamnik), 3. Janez Skorjanc (Kamnik); 25 do 35 let: 1. Marjan Grilje (Mekinje), 2. Ivo Grilje (Kamnik), 3. Miro Klemene (Kamnik); nad 35 let: 1. Tone Brelih (Kamnik), 2. Miro Gradišek (K. Bistrica), 3. Vojko Žlindra (Kamnik). H. Z. PLANINSKI OBRAČUN DELA V petek, 23. marca ob 18. uri, pripravlja planinsko društvo Kamnik svoj redni letni občni zbor, ki bo v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku. Občni zbor bo najprimernejša priložnost za pregled doseženih uspehov v preteklem obdobju in hkrati dogovor za nove naloge, ki naj bi jih planinska organizacija reševala v prihodnje. Planinsko društvo Kamnik vabi na ta občni zbor vse ljubitelje gora; slišati želi tudi kritične pripombe in utemeljene predloge, ki bodo nadvse dragoceni za bodoče delo planinske organizacije. Društvo je prepričano, da bo udeležba pomoštevilna, saj bo ta občni zbor neposredno po jubiljenem 90. letu planinske organizacije Slovenije in planinskega društva Kamnik, v katerem so kamniški planinci zabeležili izjemne uspehe. Na svidenje Pomlad prihaja, študirati bo treba »Doma sem Iz Mekinj, »em srednje velika punca s pegam! po nosu, decembra bom dopolnila enaindvajset let, na smučeh tečem ž« od četrtega , razreda osnovne šole...« Takole se je na pustno nedeljo, ko sva se pogovarjata, za šalo hitela prdstavljatl vedno nasmejana Tatjana Smolnikar. Kamniška »olim-pljka« se le takoj po Olimpiadi udeležila FIS-tekme v Bohinju, vrnila se je že prejšnji teden, vendar sem Jo potem še dvakrat zaman iskal doma. »Ja, sedaj, ko Je konec Olimpiade, Je pa že skrajni čas, da naša Tatjane« vzame knjige v roke,« Je dejala njena mama, ko Tatjane ni bilo doma. Bita je na Izpitu. Tatjana študira računalništvo v Kranju. Ker si je v zadnjem letu za priprave na Olimpiado vzela malo več časa, je študij pustila ob strani. »Tako že drugo leto hodim v prvi letnik, sedaj delam še zadnje izpite. Sicer se pa semester zame začne šele marca, aprila, ker vso zimo presmučam. Ko vse zaželeni in zacveti, ko se vse prebuja, moram jaz vzeti v roke knjige. Sicer pa ni tako hudo. Z veliko dobre volje se vse naredi je povedala »Tatjana. Lahko bi napisala, da se mora Tatjana kot vrhunski športnik marsičemu odpovedati, da m imela normalne mladosti ipd. Tako imamo namreč navado pisati o vrhunskih športnikih. Vendar iz Tatjaninega pripovedovanja razberem, da le ni tak trpin, in tudi sama mi je rekla, da lahko človek veliko več naredi, če ima bolj natrpan urnik. »Delo si tako bolje razporedim in vse naredim, ne odlagam za jutri, ker me potem čakajo že nove naloge. Sicer imam pa toliko lepih izkušenj in spominov na vsa leta mojega treniranja teka na smučeh. Ničemur se človek ne odpoveduje s tem, ko večino časa posveti treningu, le bolj racionalno si razporedi čas in mnogo novega se nauči, ko takole po nekaj mesecih na leto preživi na skupnih pripravah v reprezentanci. Sicer pa ni vse le trening, veliko je tudi prijateljstvo, družabnost in sploh življenje po treningu. Tudi v disko grem, če morda nekateri mislijo, da se moram tudi temu odpovedati.«^ Tatjana je v reprezentanci že od 1979. leta. Iskrečih oči navihano pripovedujejo, kako je bilo včasih fino, ko je zaradi treninga odpadla marsikatera učna ura na gimnaziji. »Tako smo pač včasih razmišljali. Danes pa vem, da sem prepuščena lastni volji in sploh, da se zase učim. Ne vem, sedaj, ko je Olimpiada mimo, ko sem torej dosegla svoj največji dlj - udeležbo na olimpijskih igrah, bom verjetno nehala z intenzivnim treningom v reprezentanci in bom tekmovala samo še za klub. Vendar pa mi že sedaj nekaj manjka, kar neka praznina je nastala po Olimpiadi. Prej sem se intenzivno pripravljala skoraj leto dni. Jaka (njen fant - tudi športnik - trenira atletiko) me je spodbujal, skupaj sva delala skoraj vse vaje. To je prima, če imaš nekoga, ki ti daje moralno moč in te spodbuja tudi takrat, ko misliš že obupati. Če je ta »spodbujevalec« tvoj fant, je pa sploh idealno. Ne vem, kako bi sicer zdržal pri meni, če kot športnik ne bi razumel moje večne odsotnosti in treninga tudi takrat, ko nisem na skupnih pripravah. Sicer sem pa hotela povedati to, da ne bom mogla kar naenkrat prenehati z vsem. Štirinajstega marca imamo Balkania-do na Popovi šapki. To je tekma ob zaključku sezone, je lažja, bolj za sprostitev. Vendar še ne vem, če se je bom udeležila, zaradi izpitov, namreč.« - bi še nekaj o pripravah na Olimpiado in o igrah somih: »Za udeležbo na OI je bilo odločilno državno prvenstvo v Sarajevu, ki je bilo štirinajst dni pred Olimpiado. Pred tako tekmo, torej, ko gre za selekcijo, je napetost pri tekmovalkah zelo velika. To sama vem, ker sem zaradi spleta okoliščin tudi sama že dvakrat izpadla pri izbiri za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Sedaj pritisk ni bil tako velik, ker sem bila tretja v ekipi -od štirih. Sicer pa smo z intenzivnim treningom pričeli že poleti, ko smo si v Sarajevu lahko ogledali proge. Takrat tam ni bilo niti približno tako vse urejeno, tudi hrana ni bila za pohvaliti. Kljub temu si na vsakem koraku lahko slišal: »Problema nema.« Res to se pozneje izkazali in v roku pripravili vse potrebno. Hrana pa je bila sploh super. V samopostrežni restavraciji si lahko vzel, kolikor si hotel, mize so se kar upogi-bale od banan, ananasa, vseh vrst sirov...« - Kako pa Jc s prehranjevanjem športnikov? Saj verjetno tudi ne pojeste vsega, kar vidite. »To ne, vendar pa smo jedle normalno, kolikor smo hotele. V Sarajevu smo si res lahko ogledali, kakšne kulinarične navade imajo ostali narodi. Skandinavci so si večino hrane prinesli s seboj - prehranjujejo se v glavnem s suho hrano. Rusi so jedli vse in še več - tudi špagete za zajtrk... Sicer pa je pred tekmovanji pri prehrani športnika v navadi, da tri dni je samo beljakovine - tako se ti ves sladkor izčrpa, tri dni pred tekmo pa jemo v glavnem sladke stvari - s tem si naberemo moči. Takrat jemo v glavnem sadje, palačinke, torte, ovsene kosmiče z medom in orehi... Kar v redu, ne?« Ja, ni slabo. Mislim, da bi bila tudi jaz rada v reprezentanci... Tatjana mi je pripovedovala same lepe stvari, ki jih doživlja z dekleti v reprezentanci, sicer pa je nasploh punca veselega značaja, ni navajena nergati. Na Olimpiadi je na teku na deset kilometrov dosegla štiriinštiri-desto mesto, v teku na pet kilometrov pa se je uvrstila na petinštirideseto mesto. S tem je svojo normo izpolnila, pravi. - Kaj pa SK Kamnik? »S smučarskim klubom imam sedaj bolj malo stikov. Prej sem veliko delala z Laniškom, ki me je kot trener »gor spravil« in me bodril pri tekmah. Drugače pa mislim, da bi moral klub bolje zaživeti, vzgojiti novo generacijo tekačev, podmladek je namreč povsod najvažnejši. Pa še to: Na Veliki planini bi lahko urediti proge za tekače, kot je bilo to prejšnja leta.« - Načrti? »Sredi marca bo na Veliki planini tekma v dvojicah (te na smučeh), verjetno bova z Jakom skupaj tekmovala.« ROMANA GRČAR Mali nogomet v Kamniku Dve soboti (11. in 18. februarja 1984) je bilo v športni hali v Kamniku zelo Živahno. Kar 24 ekip iz Kamnika, Mengša in Domžal se je udeležilo zimskega turnirja v malem nogometu, ki ga je organizirala OO ZSMS »SVI-LANIT« Kamnik. Pri organizaciji turnirja sta pomoč ponudila ZTKO Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik, z veliko prizadevnostjo pa je organizatorjem turnirja zares uspelo pripraviti pravo športno srečanje mladih. Tekme so bile zelo zanimive in borbene ter ne- rtove do konca. V finalu so se sreča-tri najboljše ekipe, ki so prikazale res borbene obračune in izgorevale za naslov osvojitve zmagovalca turnirja. Zmagovalka turnirja »SVILANIT 84« je bila ekipa ŠD NEVLJE, ki je na turnirju prikazala najboljšo igro. Druga je bila ekipa »BAR MITNICA«, tretja pa »HELIOS« Domžale. Udeleženci turnirja so se razšli zadovoljni z željo, da se še večkrat srečajo na podobnih tekmovanjih. Preklicu jem žaljive besede, Id sem jih izrekel Mariji Kirn iz Krivcevega 14 zoper njenega moža Staneta In zoper Alojza Spruka b Gozda 13, Pavlo Pen-čur iz Gozda 27 ter Marijo Pire Iz Gozda 28. Niko Spruk, Gozd 16. Končano 32. prvenstvo v Na zračnem strelicu v Domu Kamnik je bilo 4. hi 5. februarja občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško in to za člane, članice, mladince, mladinke In pionirje, teden prej pa za občinsko prvenstvo s standardno puško. • Skupaj je nastopilo 51 tekmovalcev oz. tekmovalk. Pri članih so najboljše rezultate dosegli: Franko Zore, SD Titan, 362 krogov, Janez Hribar, SD Stol, 360 krogov, Ivan Rihtar, SD K1K, 359 krogov. Pri članicah so bile najboljše: Darja Fdrtunat, SD Stol, 343 krogov. • Francka Peršin, SD Titan, 324 krogov, Jana Sušnik, SD Titan, 323 krogov. Med mladinci so bili najboljši: Jure Kramar, SD Tuhinj, 339 krogov, Uroš Robežnik, SD Stol, 332 krogov, Marko Kodra, SD Tuhinj, 326 krogov. Med mladinkami so se izkazale: Mira Černjavič.SD KI K Kamnik, 305 krogov, Rajka Šuštar, SD Tuhinj, 303 krogov, Mojca Jamnik, SD KIK, 288 krogov. Najboljši pionirji: Janez Hribar, SD Tuhinj, 171 krogov, Sašo Podgornik, SD KIK, 167 krogov, Janez Pirš, SD Tuhinj, 144 krogov. Ekipni zmagovalci: pri članih - SD Titan, 1070 krogov. Pri članicah - SD Titan, 825 krogov. občinsko streljanju Pri mladincih - SD Tuhinj, 990 krogov. Pri mladinkah - SD KIK, 878 krogov. Pri prionirjih - SD Tuhinj, 456 krogov. Zmagovalec s standard zračno puško je bil Marjan Repič pred Romanom Radejem in Andrejem Flerinom. Vsem tekmovalcem, ki so osvojili prva tri mesta v posameznih kategorijah, so bile podeljene medalje. Čestitke najboljšimi JANEZ TAJČ Karate klub Kamnik vpisuje nove člane, članice in pionirje v začetni tečaj karateja vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure do 19. marca v telovadnici TVD Partizan v Mekinjah. Vabljeni! KKK Kamniški občan Komisija za prireditve in šport pri Občinski konferenci ZSMS Kamnik organizira TURNIR TROJK V NOGOMETU ki bo potekal v soboto, 24. in v nedeljo, 25. marca 1984, v telovadnici pri Zdravstvenem domu, i pričetkom ob 14.ud. Ekipa lahko šteje do pet tekmovalcev (tri v polju + dve rezervi). Igralni čas bo določen na žrebanju, ki bo v petek, 23. marca 1984, ob 15. uri, v sobi 32/11, v upravni zgradbi SO Kamnik, in je odvisen od števila prijavljenih ekip. Prijavite se na sedežu občinske konference ZSMS Kamnik, Titov trg 1, (telefon 831-026) do srede, 21. marca 1984. Startnina 500 din se plača ob prijavi. KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnlci izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Ml-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.