SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 22
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 10 de junio - 10. junija 1999
FRANC ZOREC
ETNIČNO ČIŠČENJE
Prebiram novice s Kosova. Na misel rii pride, da bi bilo dobro in prav pono-
priklicati v spomin, kako blizu uresničenja je bil pred slabimi desetimi leti tudi načrt za uničenje slovenskega naroda.
Pri tem načrtu, ki ga je pripravila komunistična partija ob koncu osemdesetih let, so sodelovali z Miloševičem tildi nekateri Slovenci, ki danes upravljajo in predstavljajo slovensko državo. Kaj
se je takrat godilo v Beogradu, ne vem. Opisal pa bom nekaj drobnih dogodkov, ki so se odigravali na slovenskih tleh.
Jugoslovanska vojska je imela v tistem času poleg rednih tudi elitne oddelke. Baje so jim rekli „randžerji”. Imeli so v naših krajih vojaške vaje. Član take elitne skupine, podoficir, Slovenec, je
bil
nastanjen pri neki globoko verni
tiriižini v preprosti kmečki hiši. Do takrat se je povsem skladal z uradnimi navodili, da bo treba ustvariti v Jugosla-rili en sam narod z enim samim jezikom m enim samim prepričanjem od Bitolja tio Jesenic. Odprto so govorili o razna-r°dovar\ju Slovencev. Pričelo se je že Prt jeziku, kjer naj bi srbohrvaščina nadomestila vse druge jezike. Tudi o Postopnem preseljevanju so govorili, ^nut, član elitne vojaške enote, se je s tem strinjal. Mislil je, da bodo za ljudi, k* živijo v tej državi, te vrste ukrepi na 'Mišo dobo najboljša rešitev.
Vendar mu vsa navodila le niso bila všeč. Podvomil je, če je ideja o taki jntemacionalizaciji dovolj izdelana.
ačin se mu je zdel prej primeren za fašizem kot za komunizem, kot si ga je
mislil on. Ob opazovanju družine, pri kateri je stanoval, so se mu dvomi poglobili. Videl jih je, kako delajo, kako so povezani pa tudi kako molijo.
Po trdem delu, po skromni večerji so vsi člani družine skupno molili rožni venec. Z i\jim so bili prijazni in med seboj so se menili brez zadreg in strahov. Sam je bil ločen. Zdaj je prvič doživljal družinsko skupnost pa tudi neprisiljeno narodno in versko zavest, ki ju do takrat ni poznal v taki luči. Opazil je, da ti (juclje mislijo drugače kot on, pa so vseeno bili z njim ljubeznivi.
Ob misli, da bi moral sodelovati pri uničevanju takih tradicij in načina življenja, se mu je večal odpor do sistema, kateremu je služil. Pričela se je ponavljati zgodba o janičarju, ki stoji pred domačim krajem.
Navodila za raznarodovanje Slovencev, ki jih je poznal, je zaupal prijatelju, ta pa je poskrbel, da so prišla v javnost. Od tu naprej je zgodba znana. Val ogorčenja je povezal skoraj vse Slovence v odločitvi za življer\je. Država Slovenija je postala stvarnost.
Zdaj, ko padajo bombe na Miloševi-čevo državo, si ni težko predstavljati, kakšne nevarnosti smo bili Slovenci rešeni. Če pomislim na skrito ozadje gornje, popolnoma resnične zgodbe, si rečem, daje naša slovenska rešitev čudežna. Drugi bodo morda rekli, daje bil vse le slučaj. Jaz mislim drugače.
Imen prizadetih ne objavljam, čeprav vse omenjene osebe, ki še živijo, dobro poznam. Če kdo od teh rojakov hoče, bo kaj več o tistih dneh povedal sam.
Barbara Brezigar o razlogih za odstop
Barbara Brezigar, ki je odstopila s polo-p)a vodje tožilcev za posebne zadeve, je 4. *ti- v pogovoru za TV prvič podrobneje Zjasnila razloge za odstop. Kot je navedla, Je Po zadnjih dogodkih na tožilstvu ocenila, a nima več zaupanja generalne državne Zdenke Cerar. Zlasti ob zadnjem hrtieru, ko je generalna tožilka od rye j^titevala, da že spisan predlog sodišču v Onkretni kazenski zadevi zadrži, da bo ^	°	o	tem najprej razpravljal kolegij vr~
ritih tožilcev, je ocenila, da ne more več lati kot vodja skupine. V omenjenem /UTTeru je po njenem mnenju šlo za „hud l^eg v njeno samostojnost in neodvisnost ”t državnega tožilca”. Takrat ni mogla ^ePati tako, kot je mislila, da je po
[ovni plati edino prav. Omenjena sku-, a državnih tožilcev je bila - po besedah
j^kfatnega generalnega državnega tožilca . °bniča - ustanovljena z namenom prego-
ha
, 0rganiziranega kriminala na sodobnejši
učinkovitejši način v Zatrdila je še, da so bili pritiski, ki so se
tjtiedjjih pojavljali tako iz političnih kot ^tiskih vrst, na začetku zelo močni, nato ^""v^hla^ji, v zadnjem času pa so se spet
Revierten la sentencia
de un obispo mart ir
En 1952 una corte bulgara condeno a muerte en un falso juicio a mons. Eugen Bossilkov, una de las tantas vlctimas de la persecution comunista anti-catolica. En 1998 el obispo fue declarado beato por el Papa Juan Pablo II y un ano despues otra corte revertio la sentencia como reparation moral al martirio.
La iglesia Catolica en Bulgaria recibio con satisfaction la nueva decision judicial por considerarla „una clara exoneracion moral” ante la primera victima en un juicio - espectaculo comunista en ser elevada a los altares.
„Esta rehabilitacon es muy importante para la Iglesia y la fe”, declaro el padre Blagovest Vanghelov, vicario general del Exarhado Apostolico de rito Bizantino de
Sofia; quien ademas indico, que por propaganda comunista „algunas personas aun creen que tanto el como otros sacerdotes condenados fueron realmente culpables” y no vlctimas. „En este sentido, el veredicto es una clara exoneracion moral”.
Cristo Rey, 29. maja 1998, Argentina
„Balkanski” Bolgari so napravili velik korak, vreden civilizirane družbe. Mi Slovenci pa, ki se štejemo za bolj kulturen narod, uradno še vedno zagovarjamo krivične obsodbe totalitarnega in barbarskega komunističnega režima, predvsem obsodbe naših duhovnikov s škofom Rožmanom na čelu!
Socialdemokratska stranka
pri zamejcih
Poslanci Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) so 1. junija obiskali zamejce na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Temeljni namen obiska je bila seznanitev poslancev s problemi zamejstva.
Poslanec SDS Ivo Hvalica je na novinarski konferenci med drugim dejal, da slovenski parlamentarci zelo slabo poznajo zamejstvo. Slovenska politika se ne zaveda, da bo padec evropskih meja oblikoval enoten slovenski kulturni prostor.
Nastala naj bi „razširjena” Slovenija, je opozoril Hvalica. Nujna pa bi bila okrepitev slovenskih TV signalov v zamejstvu, suj bi
bila po mneiyu Hvalice to najcenejša investicija v ohranitev slovenskega jezika onstran meje.
V Trstu so se poslanci udeležili tiskovne konference Jožeta Pirjevca, sicer slovenskega kandidata za evropski parlament. Pirjevec nsy bi izrazil začudenje, ker noben zamejski Slovenec ni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), menil pa je tudi, da slovenski mediji posvečajo izredno malo pozornosti zamejstvu. Italijanski mediji ngj bi za razliko od slovenskih podrobno spremljali zamejstvo v Sloveniji.
Drnovšek o Balkanu
V spomin
na pokol
okrepili. To je po njenem mneiyu zelo slabo za delo takšne skupine, ki opravlja tako odgovorno in tako težko delo.
Barbara Brezigar bo ostala vrhovna državna tožilka, vendar pa po lastnih besedah ne bo več „v operativi in neposredno povezana s konkretnimi primeri".
Tako je nova državna tožilka Cerarjeva slavila novo zmago ex-komunističnih novih oblastnikov.
Predsednik Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša je v zvezi z odstopom Barbare Brezigar dejal, da ,je to očitno posledica splošnega starya v tožilstvu po teh kadrovskih spremembah in CK-jevski intervenciji na Brdu”.
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik je izrazil obžalovale zaradi odstopa Barbare Brezigar ter poudaril, da ne pozna vse|t okoliščin ryene-ga odstopa, ki pa je gotovo posledica političnega pritiska. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle razume odstop Brezigarjeve kot izredno odgovorno dejanje in je posledica pritiskov in čiščenja političnega prostora pred volitvami.
Bojazen, da mednarodna skupnost Slovenijo pri reševanju razmer v JV Evropi potiska v „balkanski kotel”, ni upravičena, je po vrnitvi z obiska v Bonnu in Bruslju poudaril premier Janez Drnovšek. Mednarodna skupnost od Slovenije kot stabilne države pričakuje, da bo prispevala k reševanju krize na Kosovu in obnovi območja po konfliktu.
Po Drnovškovih besedah sta se s Solano dokaj hitro dogovorila, da se „formula 19 + 7”, v kateri neformalno sodelujejo članice zveze NATO in 7 držav, ki mejijo na ZRJ ter Slovenija, preimenuje v „konsultati-vni forum za JV Evropo”. Jasno je bilo izraženo, daje Slovenija v enakem položaju kot članice zveze NATO, sosedrye države ZRJ pa tvorijo posebno kategorijo držav, ki se jim „posveča posebno pozornost pri vzpostavljanju stabilnosti”.
Za uvedbo vizumov za državljane Makedonije, ki stopi v veljavo 1. septembra, je Drnovšek odgovoril, da Slovenija „vizno politiko usklajuje z EZ”.
Amnesty International (Al) Slovenije je v spomin na desetletnico pokola demonstrantov na Trgu nebeškega miru v Pekingu pred veleposlaništvom LR Kitajske v Ljubljani pripravil demonstracije, na katerih so zahtevali izpustitev 241 zapornikov, za katere se ve, da so še vedno zaprti zaradi udeležbe v pekinških protestih za demokracijo leta 1989; vseh naj bi bilo še mnogo več. Peticije Al na kitajskem veleposlaništvu niso bili pripravljeni sprejeti, zato so jo predstavniki Al vrgli v poštni nabiralnik.
Na Prešernovem trgu v Ljubljani pa je Al postavila informativno stojnico, kjer so mimoidoči podpisovali globalno peticijo, pripravljeno v sodelovanju z organizacijami kot npr. Human Rights in China, Human Rights Watch - Asia, Mednarodni PEN in Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov.
Tudi člani Al v Mariboru so se poklonili spominu na desetletnico pokola. Mariborski župan Boris Sovič je Grajski trg simbolično preimenoval v Trg nebeškega miru.
STRAN 4:
Izjava Ssk o meji
V. 21
■BIMHHi
m irn—riii raii n—n— n it
Zgodilo seje v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
SLOVENIJA SODELUJE V EZ
S 1. junijem je stopil v veljavo sklep pridružitvenega sveta, na podlagi katerega bo Slovenija lahko v okviru EZ sodelovala pri programu Evropske skupnosti na področju malih in srednjih poletij. Prek tretjega večletnega programa za mala in srednje velika podjetja bo tako slovensko podjetništvo letos dobilo 473.000 evrov subvencij, namerjenih spodbujanju razvoja malega in srednjega podjetništva.
SLOVENSKI LETALEC V ZDA
Načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar je od 1. junija na štiridnevnem obisku v ZDA, kjer se je udeležil slovesnosti na vojaški letalski akademiji ZDA v Coloradu Springsu ob podelitvi diplome Slavku Majcnu, prvemu letalskemu častniku slovenske vojske, ki je končal letalski visokošolski študij v ZDA.
O POVEZOVANJU
Vodstvi SLS in SKD sta nadaljevali pogovore o po vezo vari, ju obeh strank. Dogovorili sta se, da se bosta v sredo, 9. junija, sešli obe poslanski skupini in izmenjali stališča do regionalizacije. V četrtek, 17. junija, pa se bosta ločeno sešla svet SKD in glavni odbor SLS, ki bosta med drugim obravnavala tudi skupno izjavo o nameri za oblikovarge enotne stranke.
JANŠA V RIMU
Predsednik SDS Janez Janša se udeležbe dvodnevnega mednarodnega posveta z naslovom Deset let po padcu berlinskega zidu. Udeleženci posveta ocenjujejo posledice razpada komunističnega režima, razpravljajo o komunističnem totalitarizmu in njegovi kulturni represiji, postkomunizmu in evropskem širitvenem procesu. Janša bo na posvetu sodeloval z referatoma o krizi na Balkanu in o možnostih priključevanja vzhodnoevropskih držav k EZ.
SPREJET PROGRAM O OBISKU
Državni in cerkveni odbor sta prejela obvestilo apostolske nunciature v Ljubljani, da je papež Janez Pavel II. v celoti potrdil predlog programa njegovega obiska v Sloveniji, ki bo 19. septembra letos.
ODSTOPILO VODSTVO NSKS
Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je 2. m^ja na izredni seji zbora poslancev Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) sprejelo odločitev o odstopu. Predvsem finančni problemi ter stalni spori z levičarsko Zvezo slovenskih organizacij naj bi botrovali odločitvi predsednika NSKS Nantija Olipa o odstopu. Obenem z njim je odstopilo tudi celotno predsedstvo.
SLOVENIJA DEL REŠITVE
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je po srečanju s slovenskim premieram Janezom Drnovškom v Bruslju izjavil, da lahko Slovenija s svojim poznavanjem Balkana in zato koristnimi in dragocenimi nasveti pomaga pri reševanju kosovske krize in prizadevanjih za stabilizacijo razmer v regiji. „Slovenija ni del problema, ampak del rešitve,” je izjavil Solana.
TRGOVANJE S ŠPANIJO
Španija vidi v slovenskem trgu po besedah španskega veleposlanika v Sloveniji Luisa F. Femandeza de la Pena velik potencial blagovne menjave. Eden od korakov na poti izboljšanja sodelovanja je sporazum o sodelovanju z baskysko Zbornico za trgovi-
no, industrijo in pomorstvo iz San Sebastia-na, ki so ga ob obisku baskovske poslovne delegacije na Gospodarski zbornici Slovenije podpisali prejšnji teden.
SLOVENSKI KOMUNISTI GOSTIJO
Srednjeevropskega socialdemokratskega foruma Stranke evropskih socialdemokratov (SES) se udeležuje 25 predstavnikov osmih socialdemokratskih strank s Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, iz Avstrije in Slovenije. Na zasedanju, katerega gostiteljica je Združena lista socialnih demokratov, tudi sama pridružena članica SES, so sprejeli t.i. Ljubljansko deklaracijo. V njej med drugim izražajo upanje, da je nedavno podpisani t.i. beograjski sporazum začetek konca vojaškega urejanja težav na območju jugovzhodne Evrope in v ZR Jugoslaviji ter začetek diplomatskega reševanja težav.
POLOŽAJ NA KOROŠKEM
Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem po izvolitvi Haiderja se slabša, je v Ljubljani ocenil deželni tajnik Enotne liste (EL) Bernard Sadovnik. Koroški Slovenci občutijo tudi zadržanost Slovenije do svoje manjšine na Koroškem. Menil je, da ni pripravljenosti slovenske vlade, da uresniči resolucijo, ki jo je sprejel slovenski parlament. Po napovedih Sadovnika bo število dvojezičnih Slovencev ob takšnih pogojih zelo nazadovalo. V naslednjih desetih letih naj bi tako bilo le še 7.000 do 8.000 koroških Slovencev.
O VOLITVAH
Predsedniki parlamentarnih strank na sestanku o spremembah volilne zakonodaje niso podprli predloga predsednika vlade in LDS Janeza Drnovška za kombinirani sistem. Zato bo premier v skladu z napovedmi liberalni demokraciji predlagal, naj podpre dvokrožni večinski volilni sistem. Predsedniki strank so obravnavali tudi predlog sprememb ustave, ki ga je pripravila vladna služba za zakonodajo. Čeprav naj ne bi bilo velikega navdušenja za kakršnekoli spremembe ustave - zadržke n^j bi imeli predvsem v SLS in SKD -, so se dogovorili, da bo vladna služba za zakonodajo v sodelovanju s strokovnjaki in strankami pripravila nov predlog ustavnih sprememb. Ko bo ta pripravljen, naj bi se predsedniki znova sešli.
ZAŠČITNI ZAKON
Na srečanju predstavnikov vlade in vladnega zavezništva v Rimu jim je uspelo premostiti nesoglasja glede predloga zaščitnega zakona in uskladiti popravke k zakonskemu osnutku o pravicah slovenske manjšine. Na seji se dogovorili, da bo vladno zavezništvo dalo pobudo za vključitev zaščitnega zakona na dnevni red sej poslanske zbornice še pred poletnimi počitnicami.
SESTANEK KOALICIJE
V Dupleku so se sestali poslanci in ministri treh koalicijskih strank Liberalne demokracije Slovenije (LDS), Slovenske ljudske stranke (SLS) in Demokratične stranke upokojencev (DeSUS). Po delovnem pogovoru je predsednik LDS Janez Drnovšek je ocenil, da je koalicija doslej opravila precej dela. Tudi predsednik SLS Marjan Podobnik je menil, da je koalicija opravila pomembno delo, in poudaril, da je sedanja koalicija dobra, ker si prizadeva za povezovanje. Drnovšek pa je menil, da bo resno delo koalicije do konca mandata lahko podlaga za prihodnje sodelovanje strank.
Tukumanski primer, ki smo ga doživeli v začetku tega tedna, je kaj poučen. Morali bi ga preštudirati politiki, novinarji in državljani na sploh, da ne bi pozabljali temeljnih principov modeme demokracije. A pojdimo počasi.
PREVEČ VOLITEV
Preteklo nedeljo so imeli v provinci Tucuman krajevne volitve. Za guvernersko mesto so tekmovali štirje kandidati: krajevna Republiška sila guvernerja Dominga Bussya, pri kateri je kandidiral njegov sin Ricardo Bussi, Julio Miranda za peronizem, Rodolfo Campero za Povezavo in Gumer-sindo Parajon za lokalno stranko Pueblo Unido.
Kot prej v Cordobi, nato v Catamarci, San Juanu, Santa Cruzu, spada tukumanska volitev v „predstražo” predsedniških oktobrskih volitev. Vendar dejansko te volitve nekoliko molijo. Vsaka s trn, j a, ki zmaga, jih skušajo prikazati kot predhodek dokončne zmage.
Volitve povzročajo pretirano pozornost, zahtevajo izredne količine denarnih fondov, državljani morajo večkrtat na volišča: vse v prid zakulisnih političnih interesov. Sploh so bile krajevne volitve diagramirane v prid morebitni Menemovio kandidaturi, o kateri pa danes ni več ne duha ne sluha. Tucuman ni bil izjema.
Ankete so napovedovale Bussijevo zmago za nekaj procentov. A krajevni politični položaj je kaj svojevrsten. Peronizem je (po Ortegu) na Duhaldejevi strani, medtem ko je busizem predstavljal narodno linijo menemizma. To je dokazovala tudi podpora, ki jo je Bussi dobil od zvezne vlade. Povezava se je zavedala, da ji ne kaže dobro, kljub temu so predsedniški kandidati pohiteli tja in podprli svojo listo. Kot mnogokrat prej in kot postaja grda navada: ves svet je preveč zaupal v verodostojnost predvolilnih poizvedovanj.
KDO JE ZMAGAL
A prava blamaža je prišla ob rezultatu. Kot je bralcem znano, so sedaj v modi ankete „en boca de uma” ah po naše, „pred skrinjco”. Kaj to pomeni. Anketni izvedenci (ali pa neizvedenci, ker so cenejši) sprašujejo na voliščih, potem ko je državljan že oddal svoj glas, da pove, koga je volil. Na podlagi „znanstveno” urejenih odgovorov začrtajo tendenco volitev in prerokujejo končni rezultat.
Že nekajkrat, se je ta metoda obnesla, tako da je dobila priznanje „znanstvene” ugotovitve. Počasi je izgledalo celo, da ni važen rezultat, temveč napoved rezultata. Nikogar ni zanimalo dokončno preštevanje glasov: ko je bila razglašena „tendenca”, so se začela slavja.
Tucuman ni bil izjema. Prve napovedi javnomnenjskih anketnih družb so pokazale prepričljivo zmago Bussija, ki so jo vsi ostali sprejeli kot verodostojno. Pričelo se je slavje zmagovalcev in žalost poražencev. Novica se je razširila po vsej državi. Naslednje jutro so prestolniški dnevniki na prvi strani pričali o zmagi sina osporavanega generala.
Šele ko je preštevanje nakazalo drugo tedenco, so se oči obrnile na glasovnice, ki pa so kazalo drugačen rezultat. Naenkrat je peronizem zasedel prvo mesto in ga ohranil, z majhno razliko nad Bussyem.
Pričelo se je naporno delo vseh zapletenih. Najprej je bilo treba razložiti, kako je do pomote sploh prišlo. Potem, kako da je ves svet padel v to medijsko past. In končno (kar bi moralo biti na prvem mestu), zakaj je rezultat volitev tak, kot je, čeprav v trenutku, ko pišemo te vrstice, še ni dokončno potrjen.
Tone Mizerit
KDO SE JE ZMOTIL?
Prvo vprašanje ni težko. Ker je treba znižati stroške, so ankete izvajali le na maloštevilnih voliščih. Večina teh volišč je bila v prestolnem mestu, kjer ima Bussi močno zaslombo, medtem ko je peronizem krepak v notranjosti (tu skoraj ni bilo anket). Poraja pa se tudi domneva, da mnogi niso po pravici odgovorili, koga so volili. Tak je primer provincijskih uradnikov, ki so se bali za svoja mesta.
Zakaj so vsi padli v past? Enostavno, ker je lestvica vrednot obrnjena. Važno ® to, kar se dogaja, marveč kar je na televiziji, v dnevnikih in v anketah. In vse mora biti hitro sporočeno. Že! Takoj! Kateri dne-vnk si bo upal na prvi strani napisati, da se je štetje komaj začelo, če pa drugi ze objavlja fotografijo zmagovalca in donuifr vni rezultat. To pot so TV in dnevniki padli v lastno past.
In končno: zakaj ta izid? Ni težko ugotoviti, da zadnja guvernerska doba pod Bu-ssijem Tukumancem ni prinesla pozitivnih izidov. Nekaj je bilo napraviti red z vojaškim načinom, nekb popolnoma drugeg3 pa je vladati v demokraciji, povrh pa še v dobi krize. K ugledu Bussija (očeta in sin*) tudi niso pripomogle afere okoli švicarskih računov” in denarja v bankah v ZDA-
Da Povezava ni imela večjega uspeha-je tudi razumljivo. Radikalizem nima močnega zaledja v provinci in Solidarna fronta ni zasidrana, kot ji sicer primanjkuje base v notranjosti. Spričo nezadovoljstva z Bussi-jem se je narod reje obrnil k tradiciji, ki Je v Tucumanu peronistična. Poseben vpliv pa je imel gotovo bivši guverner Ortega, 1° se kot podpredsedniški kandidat bori ob strani Duhaldeja. Na vse to anketne agencije sploh niso pomislile. Je pač laže elektronsko preštevati dvomljive izjave.
NARAVNI KANDIDAT
Tukumanski primer je zasenčil celo s1' cer važno novico. Guverner province San Luis, Adolfo Rodriguez Saa, je odstopil od boja za predsedniško kandidaturo. Javno je obtožil, da obstaja pakt Menem-Duhalde> po katerem noben drug kandidat ne niorC uspešno nastopiti na notranjih peronistič" nih volitvah.
Resnica pa je ta: Rodriguez Saa je raŽu' nal, da bo Menem Duhaldeja vsaj močn0 okrnil, če ne že uničil. Ko je guvernefl’’ uspelo pritegniti Ortega, Menemu dokončno preprečiti kandidaturo in za sabo potež' niti še večji del guvernerjev, je mož iz Sa*1 Luisa ostal sam. Res ni imelo nobene# smisla več gnati naprej kandidature, ki ^ imela nikakega drugega izgleda kot velik0 blamažo (papelon, po špansko). Poleg te#1 hudobni jeziki tudi trdijo, da mu je zmaW kalo denarja za kampanjo.
Tako je Duhalde ostal sam kot kandi dat. Zgodilo se je, kar je trdil že vsa zadnJ3 leta, in sicer, da je „naravni kandidat per°” nizma". Tako naravni, da sed^j sploh n in*3 smisla izvesti notranjih volitev. Avtomati no sta potrjena on in Ortega, Vods^’0 stranke, ki je sicer v Menemovih rokah, č>3 mora le še uradno proglasiti.
To je zanj velik uspeh. To je tudi vzr° da se v javnomnenjskih anketah vedno b” približuje De la Rui in da peronizem * stranka prednjači pred Povezavo. Seda) šele začne pravi volilni boj. Kandidati znani. Duhalde pa ima neko slabost, 1° J obenem prednost: nadaljuje se boj z Men^ rnoin. Prednost je v tem, da mu je ta b doslej prinesel še največ simpatij s str®1' volilcev. Marsikateri opazovalec sprašuje (bolj v fantastičnih sanjah kot meji stvarnosti), če morda res ne obstal j kak pakt Menem-Duhalde in bi vse to bOF j vanje bilo le izvrstno uprizorjena farsa-
Slovenci v Argentini
Žegnanje pri Mariji Pomagaj
Praznik slovenske poezije v San Martinu
Poročila z občnega zbora ZS(7)
Poročilo šolskega referenta Franceta Vitriha
Hvaležen spomin!
V preteklem letu 6. oktobra nas je za-Mija Markež, za nas gospodična ki je posredovala dvema generaeija-materino govorico in vrednote, zaradi je zapustila spomladi leta 1945 dolino. Svoje življenje je podarila naši kuPnosti z željo, da bi ostali novi rodovi Bogu in slovenstvu.
9. avgusta pa je odšel k Bogu Rudolf mersu, javni delavec, govornik na prvih j ^°rninskih proslavah slovenskih šol. Dr. Ud°lfu Hanželiču je pomagal ohranjati in Opravljati dom, katerega je gost naša čitniška kolonija. Na koloniji je govoril Pokorn o važnih dogodkih slovenske zgo-t5x'^ne in jim posredoval z besedo in skiop-aparatom lepote Slovenije, jima bo Bog pravičen sodnik!
4	^	letu	1998 so obstajale v velikem Bue-
6	8	Airesu	naslednje šole: Jurčičeva v Ca-
* SiPach^u' Prešernova v Castelarju, 3 Otnškova v Ramos Mejyi, Balantičeva v “ j ^ustu, Rožmanova v San Maitinu, Je-I ^ eva in ABC po slovensko v Slovenski *> kjer je bil občasno teč^j za odrasle.
V notranjosti pa: Ciril Metodova v Men-dozi z oddelkom za špansko govoreče, Aljaževa v Bariločah in ABC po slovensko v Bariločah.
Slovensko govoreče je obiskovalo 474 učencev in sicer 245 dečkov in 229 deklic. 8. razred je končalo 38 učencev, vrtec je obiskovalo 78 otrok. Poučevalo je 82 učnih moči (21 v Sloveniji in 61 v Argentini rojenih).
Špansko govoreče je obiskovalo 62 otrok (36 deklic in 26 dečkov); v vrtcu je bilo 16 otrok in v 8. razredu 5 učencev. Poučevalo je 16 učnih moči (2 v Slovenyi in 14 v Argentini rojenih).
Skupno 536 šolarjev (281 deklic in 255 dečkov). 43 jih je končalo 8. razred, 94 jih je bilo v vrtcu. Poučevalo je 98 učnih moči (23 v Sloveniji rojenih in 75 v Argentini rojenih).
8.	razred so končali: Damijan Cuny, Ignacy Jeretina, Ani Korošeč, Cecilija Čop, Pavel Grohar, Cecilija Kocmur, Kristjan Kopač, Aleksander Mele, Andrej Pogrne, Janika Urbančič, Niko Cepeda, Gabrijela Vasle, Nikolaj F. Faldutto, Robert Fantini, Veronika Kržišnik, Karina Marušič, Andrej
Šuc, Pavel N. Urbančič, Martin Jerman, Andrej Peršuh, Gašper Potočnik, Ana Ra-petti, Maksimiljan Simčič, Tatjana Truden, Marija Grkman, Valentin Grbec, Veronika Grbec, Jaiya Rozina, Nikolaj Jerman, Veronika Jerman, Bajda Barbara, Alenka Llanos, Robert Plata, Frido Šmon, Astrid Štopar, Friderik Štumberger, Zofya Štumber-ger, Lučka Triep.
Šolski referat povezuje vse naše šole. Ima mesečne seje, ki se jih udeležujejo voditeljice ali njih zastopnice in prelat Jože Škerbec, po potrebi ima tudi izredne. S šolama v Bariločah in Mendozi smo v stiku in jima posrediyemo učne pripomočke.
Delo in življenje naših šol je tesno povezano z dušnim pastirstvom. Prisotnost delegata na naših sejah je potrebna in nam v pomoč in oporo. Ta povezanost se pokaže na vseh naših srečanjih, romanjih, prvem obhajilu in koloniji. Poleg verouka, ki ga posredujejo kateheti je vsak mesec zadryo soboto v mesecu sv. maša s prejemom svetih zakramentov.
Katica Kovač Dimnik je prenehala kot voditeljica Rožmanove šole. Bog ji plačaj neprecenljivo delo, ki ga je opravljala kot voditeljica in učiteljica in aktivno sodelovanje v šolskem odseku ZS od njegove ustanovitve 1952 do danes. Njeno delo kot voditeljica bo nadaljevala Saša Hartman. Voditeljica Prešernove šole pa je postala Veronika Vivod, ki se je predstavila naši
šolski skupnosti z odlično pripravljeno igro na otvoritvi šolskega leta.
UČNE MOČI
Šola Josipa Jurčiča; Carapachay. Voditeljica šole: Metka Slabe; katehet: Franci Cukjati; učiteljice: Sonja Kolenc, Ani Markež, Ani Resnik, Marija Slabe, Helena Žnidar; petje: Ani Klemen; odbor staršev: Franci Žnidar, Pavla Korošec, Ani Markež.
Šola Franceta Prešerna; Castelar. Voditeljica šole: Mija Markež; katehet: dr. Alojzij Kukoviča; učiteljice: Nadica Kopač Grohar, Monika Kenda, Lili Kopač, Veronika Vivod, Irenka Zamik, Helena Zamik, Sonja Zamik, Marjana Vivod; petje: Mojca Jelenc; predsednik odbora staršev: Andrej Golob.
Šola škofa A. M. Slomška; Ramos Mejia. Voditeljica šole: Saša Zupan Omahna; katehet: prelat Jože Škerbec; učitelji: Olgi Bohinc, Kristina Breznikar, Mateja Hribar Šmalc, Helena Loboda Oblak, Marjan Jože Loboda, Helena Rode, Lučka Vom-bergar, Metka Debeljak Vombergar; nadomestna učiteljica: Olga Omahna; petje: Marcel Brula, Olga Omahna Urbančič. Obstaja skupina staršev, ki sodeliye z voditeljico šole.
Nadaljevanje prihodnjič
Tone Mizerit je v svojem govoru bogato razvil geslo obletnice, Prešernove verze: „Iz srca svoje so kali pognale mokrocveteče rožce poezye”. Govor je bil objavljen v 19. št. našega tednika.
Ob Corellijevi glasbi so se na prizorišče razporedili učenci Rožmanove šole in pevci. Pred mogočni Parnas so pristopili pesniki France Prešeren (Andrej Rezelj), Oton Župančič (Janez Filipič) in Mirko Kunčič (Aleks Skale).
Po domače so se pogovarjali o svojih delih in se zaskrbljeno spraševali, če ljudje še kaj segajo po njihovih knjigah in če je poezija v svetu vsemogočne tehnologije in napredka še potrebna. „Poezya vsakemu čutečemu srcu spregovori o življenju in smrti, veselju in žalosti, ljubezni, razočaranju, Bogu, domotožju", so nas prepričevali umetniki besede. Prešeren je otožno prisluhnil in komentiral svoje pesnitve: Vrba, Pevcu, Pod oknom (Pevski zbor) in Magistrale, ki so jih recitirali Vera Podržaj, dr. Metka Kahne in inž. Tone PodrŽ£y. Nato je Župančič zaprosil Prešerna za besedo in napovedoval svoje otroške pesmi. Ciciban -cicifuj so veselo zapeli otroci. (Ciciban -Niko Škulj, ptičica - Kamila Santana). Otro-Nad. na 5. str.
Za sanmartinsko družino je bila nedelja, 16. maja pomemben dan. Praznovali smo 39. obletnico ustanovitve Slovenskega doma, 39 let plodovitega življenja, zaznamovanega z ljubeznijo in idealizmom, žrtvami in odpovedjo.
Ob 11.30 je prelat Jože Škerbec daroval sv. mašo v zavodu Srca Jezusovega. V pridigi je povezal evangeljske misli praznika Gospodovega vnebohoda z našim praznovanjem. Slovenski pevski zbor je ubrano pel Mariji in Bogu v čast pod vodstvom prof. Lučke Kastelic.
Ob 13. smo se zbrali v gornji dvorani Doma, Kjer so nam dekleta in fantje postregli z okusnim kosilom, ki sta ga pripravili Marta Jerman in Magdalena Belec s pomočnicami.
Malo po četrti uri se je pričel kulturni progam v spodnji dvorani.
Cont. Jože Rupnik je toplo pozdravil vse navzoče člane, prijatelje in predstavnike: opolnomočenega ministra veleposlaništva RS Tomaža Kunstlja in gospo, predsednika Zedinjene Slovenije Toneta Mizerita, prelata Jožeta Škerbca, župnika Francija Šenka in vse predsednike bratskih Domov. Ko smo odpeli obe himni, je izrekel pozdrav predsednik Doma Andrej Peršuh.
V Slovenski hiši imamo na dvorišču lepo cerkev, posvečeno Mariji Pomagaj. V 'Vej se zbiramo ob velikih prilikah, vsak dan pa je v njej tudi maša.
Letošnje praznovanje - žegnanje je sovpadlo z binkoštno nedeljo, 23. maja. V to središče slovenskih naseljencev je prišlo veliko rojakov, tako da so popolnoma napolnili cerkev. Maševal je delegat prelat Jože Škerbec, ob njem pa še drugi slovenski duhovniki: najprej zlatomašnik France Novak iz San Luisa, kanonik Ivan Merlak iz Ljubljane ter drugi.
Pri pridigi je prelat Škerbec najprej čestital zlatomašniku France Novaku, ki že let kot duhovnik skrbi za tamkajšnje bolnike, obenem pa tudi za malo slovensko skupnost. Nato se je spomnil svojih prednikov msgr. Oreharja in prelata dr. Starca, °d katerega snrti poteka že 5. leto; oba sta skrbno vodila naše versko občestvo. Fotelj tudi 25 let od blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Potem je navezal praznik na slovenske izseljenske razmere. Pri maši je
pel Mladinski pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar in orgelsko spremljavo prof. Ivana Vombergarja.
Po maši so gostje zasedli svoje prostore v dvorani pri lepo pripravljenih mizah, kjer so bili bogato postreženi.
Po kosilu je prelat Škerbec izrekel priznanje za sodelovanje od vsega početka Slovenske hiše Lojzetu Sedeju in Ivanu Rodetu, katerima je izročil knjižni dar. Ravno tako se je spomnil pokojnih Zdenke Gornik, Mije Markež in Franca Vestra, ki so vedno zelo sodelovali in pomagali v hiši. Zbrane je še pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit in čestital prelatu Jožetu Škerbcu za njegovih 70 let, čemur so se pridružili vsi zbrani.
Zatem so bile v cerkvi Marije Pomagaj pete litanije, ki jih je vodil zlatomašnik France Novak ob številni udeležbi rojakov.
Zlatomašniku Novaku čestita k plodnemu delu in mu želi še dolgo let v Gospodovi službi tudi naš list.
Zlatomašnik Franc Novak s prelatom Jožetom Škerbcem in Francijem Cukjatijem pri popoldanskih litanijah
IZJAVA
SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
OB SLOVENSKO-HRVAŠKIH POGAJANJIH 0 MEJI V ISTRI
CIVILNA DRUŽBA SLOVENIJE ZA MEJO V ISTRI
Ob poročilih o srečevanju slovenske in hrvaške pogajalske delegacije z gospodom W. Perryjem kot sporazumno izbranim moderatorjem in neuradnim razsojevalcem v sporu o poteku slovensko-hrvaške meje v Istri in na morju Svetovni slovenski kongres odločno podpira stališča, zapisana v peticjji (glej tu poleg), s katero se je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri obrnila na državno vodstvo in državljane Republike Slovenije in v podporo zbrala že čez 14000 podpisov.
Slovenska stran ima v omenjenem sporu na voijo zanesijive podatkovne vire ter dobre strokovne študije, ki izpeljujejo močne razloge in uteme(jitve v prid slovenskim mejnim interesom v Istri in na morju, vendar se zdi, da vsega tega ali ne zna ali noče odločno zagovarjati — bodisi zaradi strokovno neustrezne sestave delegacije bodisi zaradi politične blokade pri uradni interpretaciji podatkov; vprašujemo se celo, ali je z vsemi pomembnimi podatki in ustrezno slovensko interpretacijo seznanila gospoda Perryja. Zato slovensko javnost pozivamo, nuj od svojega državnega vodstva zahteva ustreznejšo, nekapitu-lantsko držo na sedanjih pogajanjih in sploh pri zastopanju slovenskih državnih in narodnih interesov. Pri tem posebej opozarjamo na naslednja dejstva:
Meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila do danes izrecno določena z nobenem državnopravnim aktom (tudi v beograjskih arhivih ga ni bilo najti). Na slovenski strani imamo za zdaj edino odločilno izjavo zapisano samo v Temeljni listini o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji (25. 6. 1991): „Državne meje R Slovenije so mednarodno priznane meje dosedanje SFRJ z R Avstrijo, z R Italijo in R Madžarsko in R Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ.” Določen je torej samo „okvir”, tj. območje „dosedai\je SFRJ”, po katerem naj bi meja potekala, ni pa določen konkretni potek mejne črte od točke do točke po kopnem kaj šele po morju. Slovensko-hrvaška meja tudi ni bila nikoli od nikogar mednarodno priznana, znano pa je, da je bilo glede r\je veliko sporov tako v prvi kot v drugi Jugoslaviji (in celo med slovenskimi in hrvaškimi partizani med drugo svetovno vojno). Tudi ravnanje hrvaške strani v dosedanjih pogajanjih izkazuje zavest o nedoločenosti te meje, saj je slovenski strani predložila že več različic mejne črte. Torej je vprašanje odprto, nič ni dokončno določeno.
Hrvaška stran se praviloma zelo rada sklicuje na zgodovinsko pravo (na tem npr. temeljijo njena stališča v sporu s Črno goro glede polotoka Prevlaka), pri obra-vnavapju meje v Istri pa o tem kar molči. Dejstvo je namreč, da Istra v zgodovini do konca druge svetovne vojne nikoli ni spadala pod hrvaško suverenost (spadala je npr. pod Bizanc, pod Benetke, Francijo /Ilirske province/, avstrijski del Avstro-Ogrske, Italijo), nasprotno pa je bil posebno njen severozahodni del oziroma danes sporno mejno območje okoli Savudrije in sploh severno od reke Mirne tako v civil-noupravnem kot v cerkvenoupravnem oziru večinoma podrejeno oblastnim izpostavam v Piranu oziroma v Kopru (občina, sodni okraj, škofija idr.). Piranska občina je upravno skoraj ves čas obsegala tudi Kaštel in Savudrijo, šlo pa je tudi za katastrsko in lastninsko (posestno) pristojnost. Do večjega preurejanja je prišlo šele po podpisu Londonske spomenice v zvezi z
PETICIJA
razdelitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo, čeprav je posebni člen te spomenice izrecno prepovedoval izvajati na tem območju take upravne preureditve, ki bi vplivale na etnično sestavo prebivalstva (O razkosanju sta se menda dogovorila Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič, partijska funkcionarja brez zakonitih državnopravnih pooblastil, uveljavljeno pa je bilo na silo.)
Na območju do Mirne so do druge svetovne vojne živeli samo Slovenci in Italijani (po popisu iz leta 1900 sta bili glede tega samo dve izjemi: severno od Mirne je v Završju/Piemonte živela poleg italijanske večine hrvaška manjšina, južno od Mirne pa je v Motovunu poleg italijanske večine živela slovenska manjšina). Z območij, ki s° P° Rapallski pogodbi pripadla Italiji, so Italijani izgnali skoraj vse hrvaške izobražence, tudi duhovnike, preprosto ljudstvo pa se je brez te opore hitro poitalijančevalo. V tej stiski so Hrvatom po svojih močeh pomagali slovenski duhovniki in drugi primorski izobraženci, čeprav so bili sami pod hudim pritiskom. Današnja etnična in jezikovna sestava prebivalstva je predvsem posledica omenjenega razkosanja po razdelitvi STO: na južni, od Hrvaške zasedeni del piranske občine in na vse območje severno od Mirne se je šele po letu 1955 naselilo veliko Hrvatov (tamkajšnji Italijani so se množično izseljevali v Italijo /optanti/), tako da se je etnična sestava občutno spremenila, o slovenski navzočnosti južno od Dragonje pa se uradno ni smelo govoriti (tamkajšnji Slovenci — kolikor so obstali — so bili in so še ustrahovani). Pri delitvi STO na italijanski in jugoslovanski del so zastopniki svetovnih velesil upoštevali kot eno temeljnih meril načelo »uravnotežene krivičnosti”: kolikor slovanskega (tj. slovenskega) prebivalstva bi moralo ostati pod Italijo (tržaški, goriški in beneški Slovenci), približno toliko naj bi ostalo italijanskega prebivalstva pod Jugoslavijo (pri tem je šlo dejansko za prebivalstvo Istre, Dalmacije in nekaterih otokov, tj. tistih delov ozemlja, ki ga je v okviru Jugoslavije skoraj v celoti dobila Hrvaška - na račun izgube slovenskega ozemlja in prebivalstva, ki je moralo ostati pod Italijo). Vse to Hrvatje danes priznavajo, vendar cinično pripominjajo, naj se o tem Slovenija pomeni z Italijo.
Republika Slovenija - posebno pa njeno primorsko prebivalstvo — za svoje normalno gospodarsko življenje nujno potrebuje neposreden dostop do mednarodnega morja, to pa je mogoče samo s tako določitvijo kopenske meje, ki bo vsaj Kaštel in Savudrijo vrnila v meje piranske občine in s tem Republike Slovenije. Tako imenovani »varni (nemoteni?) prehod”, ki ga v po-gajanjih obljublja Sloveniji hrvaška stran, ne zadošča, potrebna je slovenska suverenost nad ustreznim delom morskega dna. K tej zahtevi nas ne napeljujejo samo neposredni gospodarski razlogi (ribištvo, škoijkarstvo, turizem, promet idr.), temveč tudi dosedapje izkušnje s sosednjo državo: izzivalske in izsiljevalske metode hrvaške strani nam ne vlivajo upanja, da bi bil obljubljeni »vami prehod” res varen in nemoten.
Ljubljana, 3. 6. 1999
Dr. Jože Bernik
predsednik SSK
Danijel Starman
predsednik Slov. konference SSK
Političnemu vodstvu Republike Slovenije Državljanom Republike Slovenije
Zgodovina Slovencev je zaznamovana s pomanjkanjem občutka, dolžnosti in obveze politikov do državotvornosti. Posledica tega je konstantno krčenje etničnega ozemlja Slovencev. Ta pogubna posebnost značaja slovenskega naroda, ki se sicer potrjuje kot trdoživa narodna skupnost, se s stopnjevano samozavestjo odpravlja, a še vedno prepočasi, predvsem med tistimi politiki, ki krojijo usodo mlade slovenske države.
Iz ljubezni do domovine in zaskrbljeni za usodo male samostojne države Slovenije, ki mora za svoj nemoten razvoj zagotoviti pravične meje in ujihovo varnost, želimo spodbuditi slovensko javnost, da s svojim odločnim mnenjem pritiska na slovensko vlado in pogajalce, da končno zavzamejo državotvorno držo do vprašanja naše meje v Istri, v proštom, kjer smo bili Slovenci skozi vso našo zgodovino avtohtoni prebivalci.
Vprašanje meje v Istri je zašlo v politično patološko stanje pogajanj za zaprtimi vrati, kjer se ne upoštevajo zgodovinska dejstva in geostrateški položaj Istre, oblikovan skozi stoletja Zgodovina bi takšno početje ocenila z oznako »veleizdaja”.
Reševanje južne meje in še posebej meje na morju sodi med najbolj nedržavo-tvome poteze slovenske zunanje politike, ki ne vidi, ni sposobna videti ali celo noče videti pomembnih vidikov tega vprašanja.
Zaradi ohranitve varnostne, ekološke, turistično-ribiške in siceršnje celovitosti Piranskega zaliva zahtevamo, da naša država doseže z dogovorom z Republiko
TOkO/.
SavucS^aj^
Vatle
Sv. Ma
Kaldimtia
Hrvaško ali s pomočjo vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov ali arbitrov:
1. Takšno mejo na morju, ki bo zagotavljala neposreden teritorialno prost dostop s slovenskega teritorialnega morja na odprto morje.
2. Polno suverenost nad Piranskim zalivom. Obvezno izhodišče pri pogajanjih naj bo upoštevanje zgodovinskih dejstev-meje občine Piran, predvsem pa južno mejo Svobodnega tržaškega ozemlja. Le tako se bo zagotovila pravična meja, ki b° garant vsestranskih dobrih odnosov med državama.
3. Da se reševanje kopenske in morske meje ne kompenzira z reševanjem drugih odprtih vprašanj med državama.
4. Da v zvezi s tem vprašanjem ne sme biti nobenih tajnih dogovorov in da se javnost sproti in celovito o vsem tem obvešča.
UTEMELJITVE IN ARGUMENTI:
1. Del polotoka Savudrija je bil od druge polovice 13. stoletja dalje sestavni del občine Piran. Leta 1891 je Pirančan Antonio Caccio z oporoko zapustil svoje zemljišča v Savudriji mestu Piran, pod P °" gojem, da teh zemljišč ne odtuji ali proda Leta 1893 je mestna oblast Pirana sprejele dediščine g. Caccie. Savudrija in Kaštel sta bila še leta 1952 sestavna dela Republike Slovenije.
2. Še po 1. svetovni vojni je bil na podeželju do črte Umag-Buje-Buzet slovenski živelj. Leta 1910, ob ljudskem štetja so bili avtohtoni prebivalci Savudrije le Slovenci in Italijani.
3. S pripojitvijo cone B Jugoslaviji le*8 1954 ni bila določena meja med Slovenije in Hrvaško, veljavna pa je še vedno administrativna meja STO. K temu zgodovinskemu dejstvu je potrebno dodati še načelo razdružitve SFRJ, sprejeto na podlagi ug°" tovitve Badinterjeve komisije.
4. Republika Hrvaška bi morale upoštevati, da je Istro, Reko in Kvarnerske otoke pridobila izključno na račun izgube slovenskega etničnega ozemlja v Italiji, k8* pa je pomenilo zmanjšanje slovenskega e1' ničnega prostora.
Slovenska Istra, Sloveni)3’
frtKw«n»«
V spomin
V zadnjih časih je imela sanmartinska
Zveza žena, mati izredno nesrečo, da ji umirajo članice kar po vrsti. Sedaj z našo Danico, ki je pred kratkim odšla k Bogu, bi jih našteli kar žalostno številko. Mislimo nar\je, se jih spominjamo in jih pogrešamo.
Naša draga gospa Bogdana — Danica
Voršič por. Zupan je bila rojena 4.4.1918 v Miroticah na Češkem, Kjer je oče doktoriral
v pravu na Praški univerzi. Po prvi vojski, leta 1922 se je vsa družina preselila v Slovenijo, najprej v Maribor in potem v Celje, Kjer je njen oče odprl odvetniško pisarno in tudi bil župan. Njena mama je umrla leta 1933 in po tistem je, čeprav še tako mlada, stala ob strani vsem mlajšim bratom. Na celjski gimnaziji je opravila malo maturo. Ko je bila malo starejša, je pomagala očetu v pisarni in imela predvsem stike s sodiščem. V Celju je spoznala profesorja Slavka Zupana in se z i\jim kot begunka pred Nemci poročila v Ljubljani. Spremljala ga je v Ribnico in Kočevje, kjer je bil domobranski poveljnik. Leta 1945 se je z vso družino umaknila v Avstrijo, kjer se je rodila hčerka Danika. Po prihodu v
Argentino sta se z možem borila za obstoj
kot vsi begunci. Rodil se jima je sin Juro
Danica je sodelovala v Slovenskem dornU v
San Martinu, bila je članica in nekaj
tudi predsednica Zveze žena, mati. Po sfltf3
moža je morala skromno prebijati svoj8
zadnja leta. Veliko skrbi je posvečala svoj1
ma vnukoma in jih pazila, medtem ko s°
starši hodili v službo. Redno pa je zahaj3*,
na sestanke Zveze. Spominjam se, kdaj 311
je povedala, da bo morala na operacijo ^
to zelo mimo. Po operaciji je prav kn'3^
spet prišla na sestanek in na moje vpP
r\je, kako je, je čisto mimo rekla, da z3®"
i d3
krat kar dobro. Občudovala sem njeno
hovno moč in trdnost. Ali na žalost so J1 žične moči opešale in ni ji bilo več P°m0.,.
Zvezo in vse i\jej drage je užalost*1 njena smrt, spremljale smo jo na Ale zadnji poti 30. aprila na pokopališče v bj” Martinu in presunjene premišljevale, ka3 vse mine, in mislile na njeno dušo. NaJ j dobri Bog povrne vse, kar je dobrega stoh la. Pri Zvezi se pozna njena odsotno štejemo se in vedno nas je manj!
Zbogom, draga Danica!
Buenos Aires, 10. junija 1999
I1**——iwwi m irti*11,111	»jjiit~ TiffrtiiiifcniBwrrMim-fTr'-ri.TirrTifflrr^'-n
SVOBODNA SLOVENIJA
wmmmmmmmmmmmmmmammtmmmmmmmmmBKmtmtmmam
trnast
Stran 5
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
SNEŽNIK - Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so 26. niaja ulovili živega Medveda, ki ga bodo prepeljali v Dolomite v Italijo za ponovno naselitev. Samcu, staremu 4 leta in težkemu 99 kilogramov, se
na poti v Italijo pridružila še mlada Medvedka, stara 3 leta in težka 55 kilogramov, ki so jo ulovili v soboto, 29. maja, v gojitvenem lovišču na Kočevskem. Projekt Ponovne naselitve se imenuje Live Project, Podpira pa ga tudi evropska skupnost.
LJUBLJANA - Vlada je sprejela sklep o Podražitvi neosvinčenega bencina, tako se bo 9l-oktanski bencin podražil za 5,8 tolarja, 95-oktanski pa za 3,1 tolarja. Ceni osvinčenega bencina in neosvinčenega 98-oktanskega za zdaj ostajata nespremenjeni. Sklep je začel vejati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, v soboto, 29. maja.
LJUBLJANA - Slovenske železnice (SŽ) in Siemens AG Austria sta podpisala pogodbo za posodobitev signalnovarnostnih na-Prav na 116,5 kilometra dolgi dvotirni progi ^jubljana-Sežana, vredno 3,6 milijarde SIT. Siemens bo zgradil center voderya prometa v Ljubljani, zamenjal mehanske, kombinirane in elektromehanske signalnovarstvene naprave, nadgradil elektrorelejne naprave ter posodobil in avtomatiziral vseh devet cestnih prehodov, zdaj zavarovanih z mehanskimi zapornicami. Del proge je tudi del
evropskega prometnega koridorja, zato Je za projekt zainteresirana tudi EZ in se bo delno financiral tudi iz kredita EBRD, lastnih sredstev in iz republiškega proračuna. Projekt naj bi bil končan do leta 2001.
RIM, Italija - Do 22. junija bo v Rimu 9. bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja. Tega pregleda umetniške in kulturne produkcije mladih se udeležile približno 1000 ustvarjalcev iz več kot 20 držav, med njimi iz Slovenije. Ljubljanski SKUC kot nacionalni koordinator bienala Je za Rim izbral vrsto ustvarjalcev na različnih področjih. Bienale je edinstvena ciklična kulturna prireditev oziroma festival, ki Združuje mlade ustvarjalce tega zemljepis-nega območja.
LJUBLJANA - Slovenski gledališki mu-
zej je izdal Slovenski gledališki letopis za leto 1997/1998. Publikacija zajema 115 podrobno popisanih premiernih uprizoritev in 125 različnih repriz 36 slovenskih gledališč in gledaliških skupin. Letopis zajema še podatke o gledaliških gostovanjih, popisuje festivale ter priznanja in nagrade gledališčnikom, zajema celostno statistiko ter bibliografijo knjig, serijskih publikacij in člankov s področja gledališča in recenzij.
ŠKOCJAN - V javnem zavodu Park Škocjanske jame so odprli naravoslovno fotografsko razstavo z naslovom Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri, avtorja Viktorja Luskovca. Beloglavi jastreb je ena najveličastnejših ptic. V Sloveniji je nazadnje gnezdil leta 1984. Čeprav zdaj velja za ogroženo vrsto, se na Slovenskem vsako pomlad pojavijo predvsem mladi jastrebi, potrebni pomoči. Skrb za varnost in ohranitev te živalske vrste je pomemben korak za ponovno vzpostavitev porušenega naravnega ravnotežja.
LJUBLJANA - Slovenskemu skladatelju Maksu Strmčniku so za njegov sakralni opus, ki je nastajal v zadnjih štirih letih in bil izveden tako v Sloveniji kot v tujini, izročili Rozinovo nagrado za leto 1999. Skladatelj je docent za improvizacijo in glasbeno-teoretične predmete na ljubljanski Akademiji za glasbo in eden vodilnih slovenskih skladateljev, ki srž svoje ustvarjalne energije usmerja v nadaljevanje izjemno bogate skladateljske tradicije sakralne kompozicije. Skladatelj Strmčnik se suvereno izraža v širokem zvočnem spektru, od vokala do glasbil in orkestra.
CARACAS, Venezuela - Organizatorji XII. Mednarodnega gledališkega festivala v Caracasu, ki bo od 15. do 30. aprila 2000, bodo v času festivala pripravili tudi kongres naj večji h še živečih gledaliških režiserjev 20. stoletja Nanj so med drugim že povabili tudi Tomaža Pandurja iz Slovenije. Tomaž Pandur je doslej na festivalu v Caracasu sodeloval s predstavama Šeherezada (1992) v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča in La Divina Comedia (1995) v izvedbi Drame SNG Maribor.
ŠKOFJA LOKA - Slovenska moška kadetska rokometna reprezentanca je uspešno nastopila na kvalifikacijskem tumiiju v kolji Loki za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Z zmago nad Latvijo z 28:25 (11:12) si je Slovenija zagotovila uvrstitev Pot na Portugalsko. Slovenija in Latvija sta v tekmi zadnjega kroga odločali o prvem ^estu, saj je bila tretja udeleženka turnirja, ^ija, preslab nasprotnik za omenjeni reprezentanci. Latvijci so zmagali z 28:20 (13:9)j Slovenci pa z 32:19 (14:8).
LONIGO - Slovenski speedwayisti so v s°boto v kvalifikacijah za svetovno prvens-*y° v Lonigu zasedli tretje mesto. Premaga-. s° jih Avstralci in domačini, medtem ko Je četrto mesto zasedla Avstrija.
KRANJ - V zadnjem krogu vaterpolskega turnirja Tristar v Kranju je Slovenija ^Subila s Slovaško z 11:12 (4:3, 1:3, 2:3, •“) in osvojila drugo mesto. Gole za Slovenji0 so dosegli Nastran in Bukovac po tri, ^°ppan dva, Peranovič, Galič, Balderman P° enega.
. PARIZ, Francija- Osemnajstletna Ve-®r\jčanka Katarina Srebotnik je z zmago v nalu mešanih parov na grand slam tumir-v Roland Garrosu dosegla zgodovinski ^Peh slovenskega tenisa. S partnerjem, J^noafričanom Pietom Norvalom, sta prežgala nosilca šeste skupine Latvijko Nei-d in Američana Leacha (6:3, 3:6, 6:3). RIGA, Latvija - V tekmi 2. kvalifikacijs-
OB PROSLAVI SPOMINA POBITIH SLOVENCEV
Smisel dneva 1. juniija, o katerem smo že govorili v našem listu, bo slovenska protikomunistična skupnost v Buenos Airesu, predstavljena z Društvom Slovencev, proslavila s sodelovanjem kulturnih društev: Igralske družine Narte Velikonja, Slovenskega izseljenskega odra, Pevskega zbora Gallus in Pisateljske družine France Balantič to nedeljo, 12. junija v velki dvorani San Jose s popoldansko komemoracijo. Poseben poudarek letošnjemu spominskemu dnevu pa bo dala še pesnitev „Velika črna maša za pobite Slovence”, ki bo za to priliko prišla na trg in bo ostala trajen spomin na naše največje žrtve druge svetovne vojne in komunistične krvoločnosti.
ROSARIO
Z delom se vživljamo v nove razmere in tako pozabijamo strahote preživelih vojnih let. Staronaseljeni Slovenci so razbiti. Nekaj jih je za tita, drugi so za kominform, tretji so pa že spregledali in sed^j vidijo, da so komunisti eni in drugi. Mladina tuk.
jugoslov. društva „Triglav” je hotela 21. maja prirediti ples. Oblasti pa prireditve niso dovolile. Pa ni ostalo samo pri prepovedi te prireditve. Oblasti so zapečatile tudi prostore tega društva in ustavile njegovo nadaljnje delovanje.
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovenske rojake opozarjamo na koncert, ki ga bo izvajal Slovenski pevski zbor Gallus preko radijske postaje Belgrano na vseh valovnih dolžinah v četrtek, 16. junija od 22-23 ure. Program bo obsegal slovenske umetne in narodne pesmi.
RAMOS MEJlA
Župnik v Ramos Mejiji pripravlja večjo prireditev v župnijski dvorani za povabljene goste. Na prireditev je povabil tudi slovenski cerkveni pevski zbor s prošnjo, da bi zbranim gostom zapel po dve slovenski nabožni in narodni pesmi. Pevski zbor se je vabilu rad odzval in se sed^j vneto pripravka za svoj prvi javni nastop.
Svobodna Slovenija, št. 23;
9.	junija 1949
m Slovenija moja dežela
Vetrna črpalka
Sečoveljske soline so danes strokovno urejen in varovan predel naravnega okolja ob slovenski obali. Predstavljajo nam živi muzej starejših oblik gospodarske dejavnosti - solinars-tva. Celoten predel je razglašen kot Krajinski park Sečoveljske soline, in sicer od leta 1990. Posebnost tega kompleksa je prav gotovo strokovno raziskana in predstavljena ekološka dediščina na območju bazena ki jo danes lahko označimo
SLOVENIJA
»O IM
Fontanigge, kot muzeo-
mmms*
loško interpretacijo solinarstva oz. muzej solinarstva. Ta pa zajema solinsko hišo s prikazom bivalnega in delovnega okoija ter solni fond z dovodnim kanalom za morsko vodo. Solni fond seveda pomeni tudi živ prikaz nekdanjega pridobivanja soli, z vsemi orodji, pripomočki in mehaničnimi napravami. Med te sodi tudi vetrna črpalka za prečrpavanje slanice, ki jo poleg ročnih črpalk uvrščamo med spomenike tehnične dediščine. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmsmmm
ke skupine za nastop na nogometnem evropskem prvenstvu je Slovenija premagala Latvijo z 2:1. Za Slovenijo je bil dvakrat uspešen Zahovič, za Latvijo pa Pahars.
BARCELONA Španija - Na mednarodnem plavalnem mitingu so v finalih nastopile tri Slovenke. Alenka Kejžarje na 200 m hrbtno z izidom 2:21,38 osvojila šesto mesto, njena sestra Nataša je v disciplini 100 m prsno dosegla čas 1:13,69 in osvojila osmo mesto, Metka Sparavec pa je bila v disciplini 50 m prosto sedma z izidom 26,40.
LJUBLJANA - Slovenski odbojkarji so v zadnji tekmi B evropske lige premagali reprezentanco Bosne in Hercegovine s 3:0 in se tako uvrstili v naj višjo evropsko odbojkarsko ligo.
LJUBLJANA - Evropska nogometna zveza (UEFA) je sporočila, da se je za pokal Intertoto doslej prijavilo 56 klubov. Tekmovanje se bo začelo 19. junija, najboljša tri moštva pa se bodo uvrstila v prvi krog pokala UEFA za sezono 1999/2000. V pokalu Intertoto bosta nastopila dva slovenska kluba, velenjski Rudar in Korotan.
BLACKPOOL, Anglij^ - Katarina Venturini in Andrej Škufca, trikratna svetovna prvaka v kombinaciji desetih plesov, sta na odprtem prvenstvu Anglije v latinskoameriških plesih dosegla drugo mesto. Njun izreden uspeh sta dopolnila še Jasna Koselj in Matej Krajcar, ki sta v močni konkurenci 302 plesnih parov zasedla 6. mesto.
Praznik...
Nad. s 3. str.
ški vrtec je uprizoril pesem Vrabci in strašilo (strašilo - Zofija Kastelic). Malčki 1. in 2. razreda so napolnili odrski prostor z mehurčki in nam povedali Otroci spuščajo mehurčke. Stari medo (Martin Kociman) je z loncem meda zaplesal s 3. in 4. razredom. Radovedni Ciciban (Damijan Jerman) je očeta (Tomaž Kastelic) spraševal, ksy je v tisti zlati igrački. „Ciciban, tebi zlat kujemo čas” so mu odgovorili sošolci 5. in 6. razreda. Pridirjali so poskočni konjiči in otroci so jim zapeli Na kolenu.
Pevci in pevovodkinja prof. Lučka Kastelic so nam v pesmi Pevec izpovedali, da jim je peti vse na svetu. Živahno so še zapeli Sem se rajtov ženiti in navdušili poslušalce.
Mirko Kunčič je stopil s Parnasa in se približal otrokom. Razveselil se je, ko je slišal svoje pesmi Trgovina s soncem (3. in
4.r., prodajalki: Štefi Leber in Kamila Santana), Avto (zapeli mlajši) in Naša beseda (5., 6., 7. in 8.r.).
Prešeren je ponosno poslušal Zdravljico in tudi sam zapel dekletom: „Bog živi vas Slovenke”. „Kdor ima srce” mu je v zahvalo odpel ženski zbor. Sledile so še pesmi Lastovkam (solo Metka Kahne), Kunčičeva Vnuk poje in Prisega.
Program so zaključili vsi trije pesniki in izrekli geslo dneva.
Publika je vse nastopajoče nagradila z
močnim aplavzom. Pri pripravi programa so sodelovale učiteljice šole: voditeljica Saša Golob, Danica Petkovšek, Nina Pristovnik Diaz, Regina Leber, Irena Peršuh, Marta Škulj, Vera Podržaj in Lučka Kastelic. Slikovito sceno je izdelal Anton Paulič, portrete pesnikov naslikal Tonči Paulič. Celotni program je režiral Maks Borštnik.
Pozdravil nas je tudi Tomaž Kunstelj in Domu čestital v imenu veleposlaništva RS.
V prijateljskem pogovoru smo nadaljevali in zaključili naše praznovanje.
V.P.
Osebne novice J
Rojstva: V sredo, 26. maja se je v družini dr. Štefana Godca in lic. Danijele L. Avguštin rodila prvorojenka Majda.
Staršem naše čestitke!
Poroka. V cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco, Ramos Mejia, sta se poročila Viviana Ruiz in Peter Jure Casullo. Za priči sta bila Elda Mabel in Juan Carlos Ruiz ter Mici Malavašič Casullo in Pavel Casullo. Čestitamo!
Smrti: V Castelarju je 8. junija umrl Franc Pernišek (92), dolgoletni tednik ZS in predsednik Pristave. V San Justu je 2. junija umrl Marjan Leskovič (79) in je bil pokopan v Miramaru. V Ramos Mejiji pa je umrla Marija Bavec
Naj počivajo v miru!
Mali oglasi \
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva ^i»t h J hotelov, ribjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351,1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradne ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic J 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 26. junija 1999 v Slovenski hiši
Ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce.
Ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in prijateljska večerja.
Vstopnice po $ 15 v predprodaji po slovenskih Domovih, v Slovenski hiši in v Slogi
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavai\je
Tine Debeljak
Slomšek v kulturi in prosveti
V soboto, 19. junija ob 20. v Slovenski hiši
PREVIDNOST JE BOŽJA MAST
Tako ljudska modrost. Mi pa vam svetujemo: vrata dobro zaklepajte, denar pa varno in donosno naložite v SLOGI.
Vama naložba, najboljša naložba! Obiščite nas v glavni pisarni ali v podružnicah. Tel.: 4656-0565 Če imate KARTO SLOGA, imate poleg uslug in nagrad pravico do nagradnega žrebanja za dve lepi nagradi:
1) Letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč dolarjev;
2) Desetdnevne počitnice v Hanželičevem domu za dve osebi v poletni sezoni.
SLOGA DA VEC! ,V SLOGI JE MOC!
S
NAROČNINO!
Obvestila
KOLINE NA PRISTAVI
- Na razpolago za na dom v soboto, 12. junija od 18. dalje
- Kosilo v nedeljo, 20. junija ob 13. po očetovski proslavi
Vsi lepo vabljeni!
ASOCIACIČN DR. GREGORIO ROZMAN
Sociedad Civil de Beneficiencia
Personeria juridica national Reg. N° C 5344 (I.G.J.)
Sede legal: Ramon L. Falcon 4158 - Cap. Fed.
Sede social: Martin Fierro 4262 - San Justo - Tel. 4669-1684
CONVOCATORIA
De acuerdo con los articulos 30 y 33 del Estatuto de la Comision Directiva de la Asociacion de Beneficiencia Dr. Gregorio Rozman convoca a la Asamblea General Ordinaria, para el dia 27 de junio de 1999 a las 10 hs. que se realizara en sede legal calle Ramon L. Falcon 4158 Cap. Fed. para tratar siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Lectura, consideraci6n y aprobacičn de la Memoria, Balance General, Cuentas de Gastos y Recursos, Inventario General e Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondiente al ejercicio cerrado al 28 de febrero de 1999.
2) Ratification de lo ejecutado en los ejercicios correspondientes a los anos 1996-1997-1998 y las decisiones tomadas por la Comisi6n en esos periodos, como asi tambien de las decisiones de las asambleas efectuadas en fecha 29-06-1997 y 28-06-1998.
3) Election de tres socios presentes para formar la Junta Electoral (art. 38)
4) Election de dos miembros titulares de la Comision Directiva, por expiration de mandato (art. 19)
5) Election del Revisor de Cunetas, Vocal y Vocal Titular, como los cinco Vocales Suplentes por expiration de mandato. (art. 17)
LA COMISIČN DIRECTIVA
La Asamblea se celebrara sea cual fuera el numero de socios concurentes, una hora despues de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiese reunido la mitad mas uno de los socios con derecho de voto (art. 33)
Las listas de candidates a ser votados, deberan ser presentadas a la Comision Directiva con diez dfas de anticipation a la fecha de la Asamblea (art.35)
Zerovnik Jose	Carman Pedro
Secretario	Presidente
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
T’undador: MILOŠ STARE ■ u '	Valentin	B. Debeljak
■iV -opietario:
Asociai* ivil Eslovenia Unida Redaccioi. y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.coin.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
čeke na ime „Eslovenia Libre“ J)
Stav^enje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
i II Ul ||||||IHIH^f
SOBOTA, 19. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
SKA: Predavanja Tineta Debeljaka: Slomšek v kulturi in prosveti, ob 20. v Slovenski hiši.
SOBOTA, 26. junija:
Praznovanje Slovenske državnosti.
Ob 19 sv. maša s slavnostno večerjo v Slovenski hiši
SOBOTA, 3. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
SREDA, 7. julija:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 17. v Slovenski hiši. Na programu razgovor z novinarjem Tonetom Mizeritom.
SOBOTA, 17. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI		
9.	junija 1999	1
1 dolar	186,41 SIT tolarjev	
1 marka	98,98 SIT tolarjev	
100 lir	10,00 SIT tolarjev	
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali:
V spomin Zdenki Gornik, družina Debelak $ 50.-; v spomin Danici Zupan družin3 Rožanec $ 100.-; družina Dobovšek $ 200--in N.N. $ 50.-
Vsem najlepša hvala!
Zve**
ZNANOST (NE) GRIZE
Znanstvenoraziskovalni center SlovenS' ke akademije znanosti in umetnosti (ZR^ SAZU) je na Čevljarskem mostu v Ljubija111 pripravil ulični mini festival z naslovom Znanost (ne) grize. Program festivala so sestavljale predstavitve raziskovalne dejavnosti posameznih inštitutov pri ZRC SAZU: Inštituta za arheologijo, Geografske-ga inštituta Antona Melika, Inštituta za raziskovanje Krasa in Glasbenonarodop>s' nega inštituta.
t
Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi.
Po dolgem trpljenju je odšla k Bogu naša draga sestra
KATI MODER
Zahvaljujemo se prelatu J. Guštinu za molitve ob krsti, msgr. dr. Juretu Rodetu za podelitev sv. popotnice in č. g. J. Groharju za pogrebno sv. mašo ter vsem, ki ste j° prišli kropit in ste molili zanjo.
Priporočamo jo v molitev.
Marija, Julka in Angela, sestre nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires. Bariloche, Dol pri Ljubljani