ffiEo: CENA DIN zn smučnR3E PRisrni TIROLSKI lode n GOBARDin zRonmE nEPQEmočLiiví TunninE dezhe jopiči VOLREHE FLAHELE Zfl TElOVniME PRISTDI TURinC zn SRflSCE inBlUZE n.sE.SUPIBERnÉ SMUCKRSKI ABC JOŽE KODRAN Za obnovo Univerziíeíne biblioteke podaril dne iBi- LJUBLJANA 1933 SAMOZALOŽBA Tiskarna »Slovenija« v Ljubljani Predlstavnik A. Kolman parna pekarna in slaščičarna Dolinar Franc, Ljubljana Poljanska cesta 19, Pred Škofijo Marcipan za desert — Zdravilni kruh — Vsak dan trikrat sveže pecivo Na londonski svetovni razstavi je bila tvrdka odlikovana z Grand Prix zlato kolajno in diplomo Dr. Â. Kanski, Zalog Kemična tovarna - Kemikalije - Ureditev laboratorijev Ravnateljstvo: Ljubljana, Krekov trg 7, Telefon interurban 2088 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z o. z. v Ljubljani Najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ustanovljen leta 1881. Hranilnih vlog nad 220 milijonov dinarjev Najkulantnejša obrestna mera Ljubljana, Tyrševa 18 — Telefon 2065, 3113 Smučarjeva oprema Oprema je eden najvažnejših faktorjev, ki so potrebni smučarju, da se nauči in dobro izpopolni v smučanju. Smuči, obleka in čevlji morajo biti čim boljše kvalitete, da ne delajo že ti elementarni deli človeku preglavic pri učenju. Neredko se zgodi, da je baš oprema kriva, da marsikdo izgubi veselje do smučanja. Zato navedimo tu par najvažnejših nasvetov, ki so nujni pri nabavi opreme. Smuči. Smuči se izdelujejo iz lesa, ki je elastičen in obenem odporen: jesenovine, akacijevine-in hickoryja. Najbolj priporočljive so za začetnika jese-nove smuči, ker so najcenejše; kajti baš začetnik polomi (če je dosti pogumen) največ »dilc«. Kvalitativno najboljše smuči so pa vsekakor hickoryjeve, ker je les prožen, kompakten in najodpornejši. Obrabijo se lepo enakomerno in se ne izvežijo, kot se to zgodi posebno pri slabo negovanih jesenovih smučeh. Kakšne naj bodo smuči? Pri izbiri se je treba ravnati na kakovost lesa in obliko. Letine (žile) naj teko vzporedno z robom in je najbolje, če so bolj razmaknjene (enakomerno) med seboj. Les ne sme biti grčav. Dolžina se ravna po smučarjevi teži. Čim težji je človek, tem daljše morajo biti smuči. Vedno je boljše, če so daljše kot krajše. Za vežbalne in terenske smuči je najbolj prikladna širina: v sredini 8 cm, na krivini 10 cm in na koncu 9 cm. Če rabimo 1 cm širše smuči, morajo biti 5 cm krajše in obratno. Robovi naj bodo ostri. Dobro je, če so na istih vdelani kovinasti robovi (ali iz fibroida), kar poleg drugega tudi preprečuje obrabljanje. Najboljše so smuči s hrbtom (grebenom), ker se ne more na njih nabirati sneg, so razmeroma lažje in prav tako odporne. Krivine ne smejo biti preveč ukrivljene, ker bi to povzročalo preveč upora. Kadar smuči nimamo na nogah, morajo biti napete, da obdrže pravilno ukrivljenost. V to svrho jih moramo zvezati pri krivinah in koncu ter jih napeti s primerno zagozdo. Ko jih raz-vežemo, morajo biti v sredini pod stopali do 5 cm medsebojno razpete. Tako jih je treba preko leta tudi shraniti. Smuči je treba negovati. Se predno montiramo stremena, jih moramo impregnirati, to se pravi, prepojiti ploskev, po kateri smuči drse, s sredstvom, ki ne vpija vode. S tem preprečimo leplenje snega na drsalno ploskev, kar povzroča smučarju največ gorja. Poznamo več načinov impregniranja. Najenostavnejše je piepojenje z lanenim oljem. Smuči položimo vodoravno z drsalno ploskvijo navzgor in mažemo vroče olje s čopičem po ploskvah, dokler ga les vpija. To ponovimo večkrat v presledkih po par dni. Pred vsakim ponovnim mazanjem pa moramo očistiti staro posušeno olje s steklenastim papirjem. Zelo priporočljivo je impregnirati s fabrikatom »Tento«. Očiščene, suhe smuči namažemo popolnoma tenko s tem oljem (hladnim). Tako namazane položimo na sonce, ki mažo enakomerno segreva po celi ploskvi. Čim les vpije olje, namažemo ponovno. To ponavljamo pogosto, tako da so smuči precej globoko prepojene z oljem. Sneg se na take smuči ne bo nikoli prijemal. Seveda moramo na ta način impregnirati le pred ali pa po sezoni (poleti). Stremena. Najbolj prikladna stremena za vežbalne in terenske smuči so model Seidel in iz njega izhajajoči izboljšani modeli. Za terenskega vozača zelo dobra stremena so tudi modeli Langriemen, Huitfeld, Eisberg z Bildstein natezalci in Beka slalom model s skakalnim patentom. Priporočljivo je pri smuku uporabljati vzmeti, ki drže smučko v pravilni legi ob nogi. Stremena naj bodo pritrjena približno 3 cm pred težiščem proti koncu smučke. Brez rezervnih delov ne smeš iti na sneg. Palice. Naj bodo leskove ali tonkin. Slednje so bolj priporočljive ker so lažje in po odpornosti popolnoma zadostujejo. Krpljice naj bodo pritrjene ca 15 cm nad ostjo z usnjeno, zanko. Ost naj bo vedno ostra in dolga. Velikost krpljice je odvisna pravzaprav od snega; zadošča premer 17 do 20 cm. Na vrhu morajo imeti palice ca 1.5 cm širok jermen (zanjko), da se more palica pravilno držati in uporabljati. Segajo naj položene na trdo podlago do malo nad podpazduho. Čevlji. Morajo biti po možnosti iz nepremočljivega usnja, narejeni pri specialistu in kolikor mogoče lahki. Bodo naj udobni, ne preveliki, tako da obujemo lahko dva para nogavic. Dobro je noge namazati z vazelinom. Važno je, da je kapica trda in prostorna, da nas prstni jermen ne ovira in da lahko prste, posebno pri velikem mrazu, premikamo. Podplati morajo biti oglati, da stoji čevelj trdno v stremenu in imeti pritrjene medene ščitnike, ki preprečujejo obrabljanje usnja. Čevlji ne smejo biti previsoki, ker bi nas ovirali pri gibanju v gležnju. Preko roba čevljev in dela hlač (če nosim» dolge), ki morajo biti potisnjene v čevlje, moramo imeti ovite ovojke iz blaga, ki se ga sneg ne prijemlje. Še boljše je imeti tesno se prilegajoče gamaše iz nepremočljivega platna, obrobljene z usnjem. Segati morajo precej visoko. Posebno jih je priporočati, če nosimo kratke hlače (pumparice). Čevlje moramo po vsaki uporabi (še mokre) namazati z mastjo za usnje. Sušiti jih ne smemo na veliki vročini. Obleka. Izbira obleke je precej individualna zadeva, kajti okusi so različni. Blago mora biti tako, da se ga sneg ne prijemlje, kar je potrebno predvsem začetnikom. Mora pa biti tako, da telo lahko neovirano diha, — da se ne potimo. Važno je, da je topla in lahka, ter da ne ovira prostega gibanja. Vsi žepi in odprtine se morajo dobro zapirati, da ne pride sneg v notranjost in. nas ne premoči. Najboljše so dolge hlače, ker si le na ta način lahko dobro zavarujemo noge pred mokroto in mrazom. Jopič naj bo tak, da prepasamo hlače preko njega. S tem dosežemo, da je stik jopiča in hlač najbolje zavarovan pred uhajanjem snega v notranjost obleke. Zapenjati se mora tako,