Pokopali večletno poletno
prireditev Na praznični večer
Na svetovnem atletskem prvenstvu v Osaki Slovenija računa na medaljo in dve uvrstitvi v finale
>/16
G fírapharl-
Primorski
TOREK, 14. AVGUSTA 2007_
Št. 191 (18.974) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Podpora prozornosti ne bi smela biti greh
Vlasta Bernard
Ko so včeraj svetovni finančni trgi po petkovem polomu spet zadihali, seje utrdilo prepričanje, da je ameriško navdihnjena finančna kriza mimo. Centralne banke so znova posegle na denarni trg z močnimi finančnimi injekcijami, samo Evropska centralna banka (ECB) pa je za zaščito evropskih finančnih trgov porabila kar 200 milijard evrov.
Ocena, ki jo je v pogovoru za nemško izdajo Financial Timesa pred tednom izrazil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, se je izkazala za povsem utemeljeno. Dejal je namreč, da bi lahko kriza na ameriškem trgu hipotekarnih posojil, če bo povzročila večje motnje, negativno vplivala tudi na evropske kreditne trge. Slovenski guverner, ki je tako dal razumeti, da so tveganja v Evropi večja, kot jih priznavajo v ECB, je bil nemudoma deležen kritike iz krogov italijanske centralne banke, saj je nek neimenovani analitik Banke Italije izrazil presenečenje, ker je Kranjec javno govoril o grožnjah za evropske potrošnike.
Znano je, da so finančni trgi zelo občutljivi sistemi, kijih lahko pretresejo že gole govorice, zato je molk v teh okoliščinah velikokrat obvezen. Po drugi strani pa je ravno neprozornost tista, ki omogoča velikim vlagateljem pravočasni pobeg, malim pa ostanejo v rokah zgolj ničvredni papirji. Afera Par-malat se v Italiji najbrž ne bi zvalila na pleča malih varčevalcev, če bi bil finančni trg bolj pregleden. Lahko bi sklepali, da je guvernerju Kranjcu prozornost pomembnejša od formalne zapetosti, s katero centralne banke po tradiciji ščitijo dogajanja na trgu denarja.
ITALIJA - Polemike po nesreči, v kateri so zgoreli štirje romski otroci
Bruselj kritičen do Rima zaradi vprašanja Romov
Italija naj ne bi Izvajala evropskih norm - Pojasnilo notranjega ministra
BRDA - Vinogradniki iz Števerjana in z Oslavja že na delu
Zgodnja trgatev
Zaradi mile zime in vročega poletja so sivi pinot in sorte za proizvodnjo penine že dozoreli
ŠTEVERJAN, OSLAVJE - Letošnja trgatev bo ostala v spominu kot najzgodnejša doslej. Zaradi milih zimskih temperatur so trte cvetele
približno tri tedne prej kot običajno, posledično pa so nekatere rane sorte grozdja že dovolj zrele za trgatev. Leta se je ponekod na Oslavju in v Šte-
verjanu (f. COCO) začela prejšnji teden, večina vinogradnikov pa se bo de la lo ti la v teh dneh.
Na 12. strani
RIM - Italija ne izvaja evropskih norm o Romih. Tako je povedal glasnik evropskega komisarja za socialne zadeve Vladimir Spidla, ki je konkretno navedel, da Italija še ni sprejela v svojo zakonodajo evropske direktive št. 43 iz leta 2000. Na tak način se je Bruselj kritično obregnil ob ministrskega predsednika Romana Prodija, ki je po tragediji pri Livornu, v kateri so zgoreli štirje romski otroci, dejal, da je integracija Romov zapleten problem, ki mu ni ti Ev ro pa ni kos. Na kritike iz Bruslja pa je odgovoril no tra nji mi nis ter Ama to. Opo zo ril je, da je Italija v resnici sprejela ome nje no ev rop sko di rek ti vo, in si -cer z zakonskim odlokom št. 215 iz leta 2003, pa čeprav na način, s katerim Evropska komisija ni zado-volj na.
Na 14. strani
Konzorcij kraških pridelovalcev terana se povezuje z zamejskimi vinarji
Na 4. strani
Švab (SSk): šolabus za učence šole od Sv. Ane
Na 5. strani
Goriški župan Romoli zagotovil čimprejšnje dokončanje del v šoli Oton Župančič
Na 13. strani
GORE - V nedeljo v Ligurskih Alpah
NABREŽINA - Ob sv. Roku
Jamar zagledal nebo Modni defile
Hrvat Igor Jelevic je bil ujet v jamskih votlinah štiri dni in štiri noči - Med reševalci tudi Franc Fabec
TURIN - Skoraj dvesto reševalcev se je v nedeljo popoldne veselilo uspešnega podviga, potem ko je hrvaški jamar Igor Jelevič po štirih dneh končno zagledal svetlobo. Iz jame so ga privedli na nosilih, ker je bil nekoliko poškodovan, kljub izmučenosti pa je bil razumljivo zadovoljen. Reševanja so se udeležili prostovoljci iz vse Italije, v ekipi iz Fur-lanije-Julijske krajine je bil tudi Franc Fabec, član gorske reševalne službe, ki je pri tovrstnih akcijah zadolžen za delo s svedri. S požrtvovalnim delom prostovoljcev je bil seznanjen tudi predsednik republike Giorgio Napolitano.
Na 3. strani
Nadvse posrečena pobuda SKD Igo Gruden
NABREŽINA - Nedeljske prireditve se je udeležilo številno občinstvo (kroma)
Na 8. strani
2
Torek, 14. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Poskusi rešitve mejnih problemov

Miro Kocjan
Rekel bi, daje skorajda odveč obravnava problemov in stikov med Slovenijo in Hrvaško v času, ko so počitnice, pa seveda tudi zato, ker so na Hrvaškem tik pred poslanskimi volitvami, v Sloveniji pa se državni predstavniki resno pripravljajo na predsed-nikovanje Evropski uniji, ki se bo začelo prvega januarja prihodnje leto. Mimogrede: na Brdu pri Kranju, kjer bodo potekala zasedanja in vse kar spada zraven, mrzlično urejajo poslopja in notranje prostore, vse skupaj pa bo menda stalo kakih 15 milijonov ev-rov, nekaj milijonov več kot so pričakovali. To res ne sodi v vsebinski del te tematike, tudi zato ne, ker navadno in povsod zadevni pripravljalni stroški zmeraj naenkrat narastejo, je slišati.
No, evropsko predsedovanje in priprave na volitve sta dva nadvse pomembna dogodka, od katerih bi opazovalec lahko pričakoval dvoje: da bosta skušali Slovenija in Hrvaška hitreje in konkretno rešiti vsaj nekatera medsebojna državna vprašanja, kar naj bi pozitivno delovalo tudi na mednarodni renome dveh držav, ali pa, da se bosta tihoma dogovorili, da bodo odnose odgovorno razčiščevali pozneje. Roko na srce, težko je pričakovati, da se bosta državi odrezali s kako hitrejšo rešitvijo tudi zato, ker vse kaže, da ne nameravata odstopiti od izhodišča, da je treba probleme (od Piranskega zaliva do jedrske centrale v Krškem) rešiti kompleksno, kakor meni Slovenija, ali pa ločeno, kakor pa trdi Hrvaška.
Stvarno vzeto je tako, politično tolažilno pa se tudi zadnje dni nadaljujejo prijazne izjave predstavnikov dveh držav, da so brez dvoma za reševanje problemov in priznajo, da je Slovenija s predlogom za Badinterja, ki ga sicer Hrvaška ne sprejema, odprla vrata v resnejše in odkrite pogovore, morda pa tudi dogovore. Ovire, sicer manjše kot še pred meseci, pa hkrati brž nastajajo. Hrvaška za razliko od Slovenije predlaga reševanje Piranskega zaliva pri mednarodnem pomorskem sodišču v Hamburgu, Slovenija tega, kakor je bilo pričakovati, ne sprejema, na vrat na nos pa se je v zadnjih urah pojavila še zamisel, da bi se problematike odnosov dveh držav lotilo mednarodno sodišče v Haagu.
Predlog je hrvaški, Slovenija pa ga, kakor se zdi, utegne tudi sprejeti, kljub temu, da razčiščevanja pred tem sodiščem navadno trajajo pošteno dolgo. Dejstvo pa j e, da j e prav to sodišče meritorno za celovito reševanje problemov, da so sodniki takore-koč stalni, ne pa določeni »ad hoc«, naposled pa, da bi sodne stroške pokrivala Organizacija Združenih narodov. Ta pot utegne biti resnično dolga, toda bolje je to kot nič. Konec tega meseca je spet na programu srečanje med Janšo in Sanaderjem, tedaj pa utegne politično nebo osvoboditi kakega motečega oblaka. Počakajmo, saj smo navajeni. Oddaljeni opazovalec pa preprosto ne more razumeti, kako se ti dve državi, ki imata kar veliko desetletij skupne zgodovine, ne moreta hitreje sporazumeti. Drži pač pregovor, da je med sosedi zmeraj težje kot med oddaljenimi strankami. Vmes pa moramo kot plus navesti, da se bosta dva premiera pred srečanjem sešla s predstavniki vseh strank v parlamentih. Obema gre za to, da si za naprej zagotovita varno politično zaledje.
Trezno sodi, med drugimi, predsednik Obalno-gorskega zaledja Nikola Ivanič na Reki, ki ugotavlja, da je bistveno, da sta se dve sosedni državi končno osvobodili »emocijskih stanj in ubrali konstruktivno in realistično smer«. Ivanič sicer sodi, da bi reševanje problemov lahko razdelili v mednarodno in bilateralno skupino, opozarja pa Hrvaško demokratično skupnost (HDZ), naj enkrat za vselej neha pogrevati nacionalistično politiko.
V Pulju pa so razmere v mestnem svetu zmeraj bolj napete. Opozicijsko vlogo najbolj ostro opravlja Istrski socialno-demokratski forum, ki ga vodi nekdanji regijski predsednik Luciano Delbianco, ki pravi, da je čas, da se uveljavi dialog, ne pa da vodilni del mestnega sveta rešuje probleme, to je zadovoljuje potrebo po stikih z javnostjo zgolj z enostranskimi tiskovnimi konferencami. Delbianco, ki trdi, da je v mestu žal konec demokracije, napada s kritičnimi ocenami, ki zadevajo domala vsa javna področja od občinskega proračuna in njegove porabe do vrste komunikalnih programov in del.
Vsebolj aktualen je ne le v tem mestu, marveč v Istri sploh, problem ladjedelnice Uljanik, ki sodi, kakor vemo, med najbolj znane v Evropi (nedavno je slavila 150 let obstoja), država pa razmišlja, da bi jo prodali tujcu. Seveda računa na velik finančni zalogaj, pri čemer pa naj bi ladjedelnica dobila mizeren drobiž, pa tudi njena prihodnost ne bi bila zagotovljena. O tujem kupcu ni veliko znanega razen tega, da je to menda nemška ali pa britanska firma. V zaščito Uljanika se je zdaj odkrito in smelo opredelil poslanec Istrskega demokratskega zbora Damir Kajin, češ, daje Uljanik »srce« regije in da bi prodaja pomenila naravnost njen razpad. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Država, ki da vodi gonjo proti Uljaniku, je nedavno sklenila s Svetovno banko (tisto, ki financira tudi »Reka Gateway«, pogodbo, po kateri bo dobila 150 milijonov dolarjev kredita pod pogojem, da bo privatizirala eno od petih hrvaških ladjedelnic do konca letošnjega leta. Resnica pa je, da so vse te ladjedelnice, od Kraljeviške do drugih, v deficitu, se pravi, nagla-ša Kajin, da je Uljanik edino podjetje, ki pride žal v upoštev za privatizacijo.
Skratka, opozarja Kajin, država ravna z Uljanikom kot mačeha. In da bo mera polna, predlani je namenila 4,2 milijarde kun za pomoč štirim ladjedelnicam, Uljanik pa ni bil deležen niti centa. Poslanec pa ima zlasti na piki vodstvo hrvaške socialne demokracije, ki ga zdaj, po Račanovi smrti, predstavlja Zoran Milanovič. Ta se je menda začel povsem podrejati stališčem Sanaderjeve vlade.
Nadvse aktiven pa je občinski svet v Umagu, ki je na zadnji seji sprejel del programa za prihodnje leto. Trdijo, da so se v tej občini ob njenem prazniku odločili za drugačno smer razlage, namreč ne o tem, kaj je občinska uprava storila dosedaj, marveč kaj namerava narediti v bodoče. Zdaj sprejeti program v bistvu spet daje prednost sodobnemu kmetijstvu pod pogojem, da bo država zavoljo suše, kakršne najbrž ni bilo že pol stoletja, priznala Umagu krajinski status žrtve naravne nesreče. Takoj za kmetijstvom pa program poudarja turizem.
Med razpravo pa je izstopal del, ki ga je načel svetnik Danilo Latin (predstavlja Neodvisno listo), češ, naj se svet uradno izreče o vprašanju Piranskega zaliva, bolj o tem, da si ga nameravata deliti Slovenija in Hrvaška. Sklenili so, da bodo skušali na prihodnji seji mestnega sveta sprejeti nekakšno izjavo o tem, v njej pa da bo naj-brže izražena podpora temu, da se o piranskem problemu izreče pomorsko sodišče v Hamburgu. V zvezi s tem se je oglasil tudi podpredsednik Giuseppe Rota in sicer s priporočilom, da je »bistveno ohraniti s sosedno Slovenijo iskreno sodelovanje in vedre razmere, da se izognemo incidentom in da uveljavimo politiko prijateljstva, ki veže obe državi«. Na seji pa so se spotaknili tudi ob nedavni trditvi poslanca Kajina o vprašljivi politiki »novo-došlih Istranov«. Predstavniki Istrskega demokratskega zbora so seveda pojasnili, daje politika te stranke zasnovana na sožitju. Da se le ne bi porodila kaka nova diatriba.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Zavedam se, da je razlika med prislovoma komaj in šele (ital. appena) za nas kar trd oreh.
Skušala bom z zgledom pokazati, kdaj rabimo enega, kdaj drugega. Na vprašanje, ali hodi Iztok že v šolo, je mati odgovorila: Ne, saj je star komaj pet let, šele prihodnjo jesen jih bo imel šest.
S prislovom šele povemo, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši od pričakovanega. Zgledi: neprijetno novico je izvedel šele naslednji dan; vrnil se je šele o božiču; prišel bo šele okrog polnoči.
Šele izraža tudi omejenost glede na navedeno, kar pomeni, da se mora nekaj zgoditi pred tem, kar želimo povedati. Zgled: Položaj bo jasen šele po volitvah. S členkom šele lahko damo povedi poseben poudarek. Zgled: Šele otroci so dali njenemu življenju pravi smisel (pomeni, da ga prej ni imela).
Prejšnji teden sem omenila, da
izraža komaj največkrat majhno mero ali stopnjo česa. Nasprotno velja za šele, ki izraža visoko stopnjo ali mero. Ze zdaj je razburjen, kako bo šele, ko bo izvedel, da je pri izpitu padel, (kar pomeni, da bo takrat zelo ogorčen). Kadar hočemo izraziti močno zanikanje, upora-
bimo zvezo kaj šele. Zgled: Nimata denarja niti za hrano, kaj šele za obleko (za obleko torej ne ostane sploh nič). V zadnjih zgledih v italijanščini ne moremo uporabiti appe-na; kaj šele bomo prevedli s figu-rarsi, medtem ko je zdaj šele ap-pena adesso.
Ostal nam je še šele ko (ital. appena che, appena quando, non appena, solo dopo che). Uporabljamo ga v vezniški rabi v časovnih odvisnih stavkih. Zveza šele ko nam pove, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem.
Zgleda: šele ko se je vreme izboljšalo, so odpluli; šele ko se je zmračilo, so odšli v hišo. Šele ko je tako kot njegove italijanske ustreznice podred-ni veznik. V ostalih primerih je v ital. appena vedno zabeležen kot prislov, v slovenščini pa so ga v nekaterih pomenih prekvalificirali v členek.
Če si ogledamo etimološki izvor besede appena, bomo videli, da je sestavljen iz besed a in pena, kar izvorno pomeni a fatica, con diffi-colta. Do enakega pomena pridejo slovenski in slovanski etimologi, da namreč komaj pomeni mukoma, s težavo (izhajajo pa seveda iz slovanskih korenin). In prav s tem pomenom sem že prejšnji teden nave-
dla nekaj zgledov.
Za konec pa še nekatere naše prepogoste »grehe«. Med svojimi beležkami sem našla poved: Spis je zaradi splošnega ogorčenja izšel le leto kasneje. Pravilno bi morali zapisati, da je spis izšel šele leto pozneje. Raba kasen, kasno in kasneje že dolgo peša. Namesto tega se uporablja pozen, pozno, pozneje. Tudi nekdanji kasni srednji vek je danes pozni srednji vek.
In še podoben izpis: Ko so otroci majhni, lahko starši gledajo televizijo le takrat, ko zaspijo. Tudi tokrat moramo le zamenjati s šele, starši torej gledajo televizijo šele takrat, ko otroci zaspijo.
Če to poved nekoliko spremenim, pa lahko uporabimo tudi le (v pomenu samo) in tako nastane: Starši lahko gledajo televizijo le, kadar otroci spijo. Dejanje obeh stavkov je tokrat istodobno.
Lelja Rehahr Sancin
Doslej se je možnosti študija na univerzah v tujini poslužilo že nad milijon in pol evropskih študentov
venijo prišlo preko 700 študentov.
Program Erasmus se je izkazal kot zelo uspešen, vendar pa problem financiranja še vedno ni odpravljen. V nedavni anketi je polovica vprašanih študentov kot poglavitno pomanjkljivost navedla prav nezadostno financiranja, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.
Štipendija Erasmus je še vedno prenizka, da bi socialno šibkejšim študentom omogočila izkoriščanje ugodnosti programa. Trenutna finančna podpora v okviru tega programa znaša 150 evrov mesečno, kar pogosto ni dovolj. Večino študentov za-
EVROPSKA UNIJA - Evropski program študijske izmenjave
Program Erasmus omogoča mobilnost študentov in učiteljev
LJUBLJANA - Evropski program študijske izmenjave Erasmus je od ustanovitve pred dvajsetimi leti že več kot poldrugemu milijonu študentov omogočil študij na univerzah v 31 evropskih državah. Študijska izmenjava je priljubljena tudi v Sloveniji, ki v programu sodeluje od šolskega leta 1999/2000. V začetnem letu sodelovanja je v programu Erasmus v Sloveniji sodelovalo 171, v lanskem študijskem letu pa že skoraj 900 študentov.
Program Erasmus omogoča in podpira mobilnost študentov in učiteljev, intenzivne tečaje, sodelovanje univerz pri razvijanju novih vrst študija in celostne jezikovne tečaje. Tujim študentom omogoča, da obiskujejo redna predavanja skupaj z domačimi študenti in doživijo prednosti popolnega sodelovanja ter akademskega življenja univerze gostiteljice.
Program se imenuje po filozofu, teologu in humanistu Erasmusu Rotterdam-skem (1469-1536), ki je študiral in poučeval v Franciji, Angliji, Italiji, Švici in sedanji Belgiji - torej je bil pravi predhodnik današnje sheme akcije Erasmus.
V	programu Erasmus je ob njegovi ustanovitvi pred dvajsetimi leti sodelovalo 3000 študentov iz 11 držav, danes pa izkušnje v tujino vsako leto hodi nabirat že 150.000 študentov iz 31 sodelujočih držav. Cilj Evropske komisije je, da bi se število študentov, ki sodelujejo v programu, do leta 2012 podvojilo.
V	programu Erasmus se lahko študenti odločijo za študij na eni od partnerskih univerz iz 31 evropskih držav: poleg 27 članic v programu sodelujejo tudi Norveška, Liechtenstein, Islandija in Turčija. V programu sodeluje 2500 visokošolskih izobraževalnih ustanov, med njimi sedem slovenskih. Med najbolj priljubljenimi državami so že od nekdaj Španija, Francija, Nemčija in Velika Britanija. Tuji študente pa v Slovenijo najraje prihajajo iz Francije, Češke, Poljske, Nemčije, Italije, Španije, Portugalske in Avstrije.
Univerza v Ljubljani se je v analizi generalnega direktorata Evropske komisije za izobraževanje in kulturo uvrstila med 20 najbolj uspešnih izobraževalnih ustanov, in sicer na 14. mesto. Kot najboljša partnerica je bila v brošuri, ki jo je izdala Evropska komisija, navedena univerza v Granadi, sledita pa univerza Complutense v Madridu in Karlova univerza v Pragi.
Slovenija se je v program vključila v študijskem letu 1999/2000, ko so visokošolske inštitucije na izmenjavo v tujino poslale 171 študentov ter 42 profesorjev, v Slovenijo pa je prišlo le 20 tujih študentov. V tekočem letu pa naj bi sedem visokošolskih institucij na izmenjavo v tujino napotilo tisoč študentov ter več kot 140 profesorjev. Iz tujine pa naj bi v Slo-
to dodatno podpirajo še starši, ali pa se financirajo iz lastnih prihrankov.
Anketa je prav tako pokazala, da je socialno-ekonomski položaj večine študentov Erasmus v njihovih državah nadpovprečen. Študentje, katerih starši imajo nižje dohodke, si sodelovanja v programu Erasmus ne morejo privoščiti. Evropski parlament je v zadnjem krogu pogajanj o evropskem proračunu za obdobje 2007-2013 predlagali podvojitev vsote na 300 evrov, po sprejetem kompromisu pa bodo študentje v prihodnjih šestih letih prejemali po 200 evrov štipendije mesečno. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Škocjanska jama je nevarna za otroke
Pred dvema mesecema smo si z družino ogledali Škoqanske jame. Res lepa kraška jama, vredna ogleda in kjer človek prizna lepoto narave v podzemlju. Čestitamo tudi osebju te kraške lepotice, da je jama vpisana v seznam svetovne dediščine Unesca.
Opozoril bi na pomanjkljivost, ki bo lahko za nekoga usodna. Gre za ograjo v jami ob poti, ki je absolutno premalo varna, prenizka in tako ogled jame za otroke ni varen. Z nami sta bila tudi dva šolo obvezna otroka in na nekaterih mestih smo ju držali za roke, da smo se počutili
MU
varne. Ne predstavljam si, da bi na šolski izlet in ogled Škocjanskih jam pustil otroke same brez spremstva staršev.
Za varnost otrok predlagam, da dokler ne zagotovite varnejše ograje, ne dovolite ogled šolam in otrokom brez spremstva staršev. Ne čakajmo na tragedijo, rajši jo preprečimo.
David Stepan
/
ALPE-JADRAN
Torek, 14. avgusta 2007
3
ZAHODNE ALPE - V jamskem kompleksu Piaggia Bella med Ligurijo in Piemontom
Hrvaškega jamarja privlekli
• -	V • • I	v	• ■ •••
iz teme po štiridnevni težavni akciji
Igor Jelevic utrpel nekaj poškodb, a je buden in dobre volje - Med 200 reševalci tudi Franc Fabec
TURIN - Za hrvaškega jamarja Igorja Jelevica se je dolga mora v nedeljo le končala in gorski reševalci so ga nekaj pred 13. uro končno povlekli iz jame Piaggia Bella pod gorskim masivom Marguareis. V jamskem kompleksu, ki se nahaja v Alpah med Ligurijo in Piemontom (nedaleč od francoske meje), se je Jelevic znašel v brezizhodnem položaju štiri dni in štiri noči prej.
43-letnika iz Karlovca so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Cuneo, kjer mu zdravijo izvin gležnja in izpah rame. Kljub poškodbam in neprijetnemu doživetju, ki bi ga lahko stalo življenje, je bil izmučeni Hrvat dobre volje: zahvalil se je vsem, ki so mu pomagali iz jame in se z njimi tudi nekoliko pošalil. Ležeč na nosilih, na katerih so ga prinesli iz jame, je zadovoljno pogledal proti ne bu, po katerem se mu je že pošte no tožilo.
Pustolovščina se je začela v sredo popoldne kakih dva tisoč metrov nad morsko gladino, ko se je Jelevic znašel v nezavidljivem položaju približno 3.500 metrov po vhodu v votlino. Ker ni mogel ne naprej ne nazaj, sta njegova prijatelja (doma sta z Reke in iz Poreča) odhitela do skupine jamarjev iz Turina, ki so sprožili alarm.
Sledila je dolga in težavna reševalna akcija, pri kateri je sodelovalo skoraj 200 ljudi. Ob uporabi helikopterjev in raznih tehničnih naprav so si gorski reševalci, speleologi in zdravstveno osebje štiri dni neutrudno prizadevali, da bi ponesrečenca spravili ven. Dva zdravnika sta več ur preživela ob Jelevicu, mu zdravila poškodbe (med drugim mu je zaradi padca krvavela noga) in ga spodbujala. Vseskozi se je za Jelevicevo stanje zanimal tudi hrvaški konzul.
Ene daljših in zahtevnejših gorskih akcij na tem območju se je udeležilo mnogo prostovoljcev in izkušenih članov gorskih reševalnih služb iz raznih italijanskih dežel. Raffaele Costa, predsednik pokrajinske uprave Cuneo, je v pismu predsedniku republike Napolita-nu pohvalil delo številnih prostovoljcev, »ki se žrtvujejo za druge in predstavljajo zgled za vse«.
Iz Furlanije-Julijske krajine je v četrtek zjutraj odpotovalo v Zahodne Alpe 12 oseb - 11 gorskih reševalcev in bolničar. Z deželno ekipo je bil tudi Franc Fabec iz Mavhinj, član jamarskega odseka ŠD Grmada in izkušen reševalec, saj je že sedem let član deželne gorske reševalne službe. V podobnih primerih ima posebno nalogo, da z uporabo
svedrov in eksploziva sodeluje pri širjenju preozkih jamskih prehodov. Povedal nam je, da se je reševanje odvijalo ne-pre tr gano 24 ur zapored, do izmen pa je prišlo vsakih 15 do 20 ur.
Reševanje je bilo po Fabčevih besedah posebno komplicirano, ker se je hrvaški jamar podal zelo globoko v votlino. Do njega so reševalci prvič prišli po peturnem plezanju, veliko težav so jim povzročale vo da in glo boka čr na brez -na. Pri delu s svedrom je treba seveda pozorno paziti, da grušč in kosi skale ne oplazijo človeka, ki ga je treba rešiti, je razložil Fabec. Zato so predvideni tehnični postanki, skupinsko delo pa mora biti dobro koordinirano. Na vprašanje, ali je že sodeloval v tako težavni akciji, je Fabec odgovoril pritrdilno. Zahtevni posegi v gorah niso redkost.
Sis tem jam, v kateri je ostal ujet Igor Jelevic, je dolg 36 kilometrov in sega 950 metrov v globino. Nahaja se na pogorju pod vrhom Marguareis, kralju Ligurskih Alp, ki se dviga 2.651 metrov nad morjem. (af)
Poškodovanega hrvaškega jamarja Igorja Jelevica so po štirih dneh rešili iz jame Piaggia Bella pod gorskim masivom Marguereis
ansa
VELIKI ŠMAREN - Praznik Marijinega vnebovzetja ima za vernike globok pomen
Vsak kraj ima posebne navade
V Benečiji bo tudi zelo slovesno - Izredno pestro bo jutri dogajanje tudi v Reziji s šmarno mišo na Ravanci
GORNJA RADGONA - V mednarodni konkurenci 213 proizvajalcev
Primorski vinarji letos
•01*	•	•	v	•
osvojili tri nazive šampiona
GORNJA RADGONA - Na 33. odprtem slovenskem ocenjevanju vin, ki je potekalo v Gornji Radgoni med 23. in 27. julijem so se zelo dobro odrezala primorska vina. Letos je na ocenjevanju sodelovalo rekordno število vzorcev. Ocenjevalna komisija je v štirih dneh ocenila po 60 vzorcev na dan. Letošnja novost so bili deskriptorji ali opisne ocene, ki vinogradniku povedo o vinu bistveno več kot samo številčna ocena. Vtise enologov o barvi, bistrosti, vonju, okusu, intenziteti, harmoničnosti ter njihov končni vtis o vinu lahko vinarji uporabijo za svoje nadaljnje delo in promocijo vin.
Predsednik ocenjevanja doktor Mojmir Wondra je povedal, da je bila kakovost vin zelo visoka in, da je za le toš nje vzor ce zna čil na manj izražena sortna cvetica, velika ek-straktnost in višji alkoholi zato so ta vina odlična za arhiv. Predsednik
komisije doktor Miran Vodopivec pa je v splošnem vti su iz le toš nje -ga ocenjevanja zapisal, daje znanje vino grad ni kov tako pri de lu v vino -gradu kot pri kletarjenju na zelo visokem nivoju. Iz Slovenije se je za odličja potegovalo 213 proizvajalcev
s 563 vzorci. Prisotni so bili tudi vinarji iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Slovaške in Srbije. Podeljenih je bilo 15 velikih zlatih medalj, 123 zlatih in 326 srebrnih medalj.
Najbolj laskava priznanja Šam-pion pa so letos na Primorskem prejeli Beli pinot Quercus 2006 Vinske kleti Goriška Brda, Merlot Bague-ri 2004 Vinske kleti Goriška Brda in Izbrani teran 2005 proizvajalca Denisa Hovelje. Na ocenjevanju so izbrali tudi prvake vinsko turističnih cest. Na vipavski vinski cesti je to Cabernet Sauvignon Agroind Vipava, na kraški vinski cesti je najvišje ocene prejel Teran vinarja Denisa Hovelje, na istrski vinski cesti pa Merlot Capris Vinakoper d.o.o.
Prestižni naziv Vinar leta bo razglašen na sami podelitvi medalj in pri znanj, ki bo na dan vino grad -nikov in vinarjev v torek, 28. avgusta. (sj)
Veliki živinski sejem se je spremenil v običajen praznični sejem s stojnicami, na katerih so na voljo sladkarije, igrače, oblačila, kitajski daljnogledi in podobna šara
RAVANCA - Veliki šmaren, ko se katoličani spominjajo Marijinega vnebovzetja, spada med največje krščanske praznike, saj so ga slavili že v apostol skih časih. Na dan 15. avgus -ta Cerkev proslavlja šele leta 1950 proglašeno dogmo, da je bila Marija po smr ti vze ta v ne bo z du šo in tele som. Marijino telo kot telo, kije rodilo božjega sina, ni smelo razpasti v zemlji. Laični italijanski počitniški »ferragos-to« ima zato za ver ni ke ve li ko glob lji pomen in vsak kraj praz nuje Ma riji -no vnebovzetje s posebnimi rituali, čemur se seve da ne izogi ba tra di ci o nal -no pobožna Benečija. Na Tarčmunu na ta dan blagoslavljajo rože kot obramb no sredstvo pro ti toči in se zato praz nik ime nuje tudi »ro žin ca«. Zna -čilno za Beneško Slovenijo, pa tudi za Prekmurje in Brda je blagoslov zelišč, ki sega celo v 10. stoletje. Na praznik »ve li ke gos pojni ce« so ver ni ki v cer -kev pri na ša li šop ke raz nih rož in ze -lišč, ki jih je duhovnik blagoslavljal s posebnim obredom. V dolini Rezije imajo »šmarno mišo«, ki velja, ob veseljaškem pustu, za največji praznik rezijan skih lju di. Po sta rem so na dan Marijinega vnebovzetja prihajali s svo jih pla nin k ma ši vsi rezijan ski planšariji in se na vse zgodaj zbrali pri žup niš ču na Ravan ci.
Ko je bila miša (maša) mimo, se je pod sta ro li po na sre di vasi začela
zabava. Planšarji in vaščani so plesali svoj tradicionalni rezijanski ples in peli, »da so odmevale kaninske stene in se je skoz Prestreljenik v bliskih krohotal sam vrag...«. V vasi je bil na ta dan eden treh letnih sejmov (prvi je bil v začetku maja, tretji pa konec oktobra), na katerem so prodajali predvsem živali, sir in kmečke potreb-šči ne. Ko pa se je spus til mrak, so se planšar ji vra čali v svo je pla ni ne: na Grublje, na Planinico, k Črnemu potoku, na Njivice in na Kaninsko plani no. Po poti na zaj pa jih je sprem lja -la pesem sv. Roka, ki se je nekako takole glasila: »Šmarna miša, sveti Rok - / vsaka baba kuha njok / an u nedelj u zvečera / spet na planinu čeva jtet, / tu ka sva na vajena...«.
Ka ko pa je z rezijan sko »šmar no mišo« v 21. stoletju? Ostalo je versko praz no vanje, li pe na sre di vasi ni več (po vojni se je začela sušit in so jo zato odžagali), ve li ki živin ski sejem pa se je pač spre me nil v obi čajen praz -nič ni sejem s stoj ni cami, na katerih ima mo na vo ljo slad karije, igra če, ob -la či la, kitaj ske dalj no gle de in podob -no šaro. Pa vendar je praznik ohranil nek svoj pečat. Jutri dopoldne bo v prostorni cerkvi sv. Marije vnebovze-te glavna slovesna maša, medtem ko bodo procesijo priredili šele zvečer, po son čnem zatonu, na kar bo sle dil dru -žabni program z nepogrešljivima ci-tiro (violino) in bunkulo (čelo s tremi strunami). Verskega obreda v italijanskem jeziku (z nekaterimi molitvami in litanijami v latinščini) in s prvim berilom v rezijan šči ni se bodo ude le -žili mla di in sta ri, do ma či ni iz oko liš -kih vasi in pa izseljen ci, ki so se za ta praz nik vrni li v rod no do li no.
Seda nja cer kve na stavba na Ra-vanci sega v 17. stoletje, hrani pa dragocen lesen kip Marije z detetom (delo Giacoma Martinija), ki je ostanek oltarja iz leta 1535, sicer pa je že leta 1098 go vor o ne ki kapeli ci posve čeni sveti Mariji na Ravnici. Cerkev je bila namreč delno razširjena verjetno v 15. stoletju, leta 1698 pa je bila prenovljena v današnjo obliko ter kakih dvajset let kasneje posvečena. Potres leta 1976 je tudi to stavbo hudo poškodoval, tako da so cerkev ponovno pre no vili in odpr li avgus ta 1997. Na vhod nem por talu cer kve lah ko še da -nes beremo la tin ski na pis iz le ta 1713, ki se glasi »Hic ne vade nisi di-xeris Ave« - od tod ne odhajaj ne da bi rekel Ave. (igb)
4
Torek, 14. avgusta 2007
SLOVENIJA
/
ŠTANJEL - Tretje srečanje članov Konzorcija kraških pridelovalcev terana
Tokrat tudi v znamenju povezave z zamejskimi vinarji
Prisotni so bili predstavniki Konzorcija za zaščito vin s kontroliranim poreklom Kras
ŠTANJEL- Na grajskem dvorišču v Štanjelu so se že tretjič zbrali člani Konzorcija pridelovalcev terana. Tokrat so se jim prvič pridružili še člani Konzorcija za zaščito vin s kontroliranim po re klom Kras s pred sed ni kom Andrejem Boletom. Skupaj se je predstavilo kar 22 pridelovalcev, med njimi tudi pet iz zamejstva (Jožko Colja iz Samatorce, Edi Kante, Sandi Škerk in Benjamin Zidarič, vsi iz Praprota, in An drej Mi lič iz Za grad ca).
Člane konzorcija kot tudi številne ljubitelje dobrega in kvalitetnega vina je v imenu komenske občine pozdravila Tanja Godnič, o vinu in pomenu konzorcija pa je na kratko spregovoril predsednik Konzorcija pridelovalcev terana, dr. Miran Vodopivec. Vsi prisotni so poudarili željo, da bi teran tudi v letošnjem letu zadovoljil tako kupce kot tudi pridelovalce, popestril tu ris tič no po nu dbo in dru žil pri de lo -valce z obeh strani meje.
Vi no rod ni oko liš Kras je na mreč eden najmanjših okolišev v Sloveniji, vendar s svojimi lastnostmi (rdeča zemlja, ki nastaja na tisoč metrski apnenčasti osnovi že milijone let, mešanje submediteranske klime in pozimi celinske ter alpske klime z nadmorsko višino preko 400 metrov, lega okoliša tik nad najsevernejšim delom Jadranskega morja ter tisočletna tradicija gojenja sorte refošk) rojeva pridnim kraš kim vi no grad ni kom ( le teh je sko -raj 900) vino teran, označeno s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (-PTP). Po seb nost tem no ru bi nas te ga vina teran je bila maja 2000 s pravilnikom o vinu z oznako PTP tudi uzakonjena in s tem zaščitena. S ciljem povezovanja večjih kraških vinarjev, dvigovanja kakovosti terana, predvsem pa skupne promocije tega vina nasploh nastajal Konzorcij kraških pridelovalcev terana. Po nekajletnih pripravah, kontrolah grozdja ter vina je v letu 2005 24 vinogradnikov in vinarjev ustanovilo konzorcij, ki je oblikovan kot gospodarsko interesno združenje. Danes šteje konzorcij 33 članov. Med glavnimi nalogami konzorcija je gotovo promocija terana PTP skupaj z ostalimi značilnimi pridelki (kraški pršut, kraški ovčji in kozji sir, kraški med, značilne krške alkoholne pijače in Kras ter naravna in kulturna krajina). Skupaj tudi nastopajo na različnih prireditvah doma in v tujini. Skrbijo za kakovost vinograda in vina. Poudariti velja, da si je konzorcij določil še strož-
Pridelovalci terana so svoj izdelek ponudili v pokušnjo številnim prisotnim
o. knez
je kriterije pridelave, potrjena vina pa pridobijo ovratnico z oznako konzorcija. Poleg izobraževanja članstva opravljajo tudi pomembno nalogo pri povezovanju z drugimi konzorciji doma in preko meje. Zlasti je to povezovanje z zamejskim konzorcijem terana začelo prav s tokratno predstavitvijo v Štanjelu. Kot je poudaril Andrej Bole, si želijo še tesnejše sodelovanje in prodajo vin na tržiščih. »Tudi v bodoče bomo zasledovali te cilje ob upoštevanju tehničnih napredkov, ki zagotavljajo visoko kakovost našim vinom. Sledimo namreč razvoju, ki je garancija, da bomo jutri pridelali še boljše vino. To je naša vizija. O teranu se v zadnjih letih veliko govori,« je poudaril Vodopivec, nakar pa so besedo dali vinarjem, ki so ponudili najboljša vina.
Na tokratni predstavitvi, ki so jo s kulturnim programom popestrili Dorbnerški fantje ter Gojmir Lešnjak - Gojc s kitaro, sta se med drugim predstavila tudi Severin in Denis Ho-velja iz Velikega Dola, ki bosta na le-toš njem že 45. med na rod nem kme tij -sko živilskem sejmu, ki se bo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odvijal od 25. do 31. avgusta, osvojila kar tri visoka priznanja. Najbolj ponosna pa sta seveda na svoj teran, kije tokrat osvojil laskavi naslov šampiona.
Olga Knez
DRŽAVNI ZBOR - za mesto podpredsednika
Potrču se obeta podpora vseh skupin
LJUBLJANA - Poslanske skupine vseh parlamentarnih strank načeloma podpirajo predlog Socilanih dem okratov (SD), da bodo za podpredsednika državnega zbora predlagali Mirana Potrča. Podporo predlogu SD so že napovedali v največji koalicijski stranki SDS ter v Desus, LDS in v poslanski skupini nepovezanih poslancev.
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je povedal, da osebno nima zadržkov za podporo predlogu SD, vendar pa v poslanski skupini o tem še niso razpravljali. Je pa dejal, da bodo vsekakor upoštevali stališče, da bodo podprli tistega poslanca SD, ki je bil na listi SD tudi izvoljen.
Podporo predlogu SD je izrazil tudi vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke SDS Jože Tanko. Kot je povedal, so podprli že prejšnja dva kandidata za podpredsedniško mesto v DZ. Ob tem je izrazil upanje, da bodo s tem predlogom odstranjeni vsi pomisleki, ki so jih imele nekatere poslanske skupine glede predhodnih kandidatov ter da bo podpora Potrču zadostna.
"Mislim, da je ideja kar dobra," pa je predlog SD komentiral prvak SNS Zmago Jelinčič. Sicer pa meni, da je o podpori v DZ še nekoliko prezgodaj govoriti, čeprav mu je osebno ne oporeka. O podpori še ni želel govoriti tudi vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, čeprav tudi on ne vidi posebnih zadržkov za podporo Potrču.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev bi po besedah njenega vodje Mateja Lahovnika podprli katerega koli kandidata, saj mesto podpredsednika DZ po poslovniku pripada SD. "Potrč v naši poslanski skupini uživa ugled, zato ne vidim razlogov, da ga ne bi podprli," je še dejal.
Absolutno podporo je napovedal tudi prvak Desus Franc Žnidaršič. "Podprli bomo vsakega kandidata, ki ga SD predlaga, saj imajo oni mandat za to," je odločitev SD na kratko komentiral Žnidaršič.
Podporo Potrču je napovedal tudi vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč. Kot je dejal, je bil Potrč izvoljen na listi SD, zato ne vidi razlogov, da ga liberalni demokrati v državnem zboru ne bi podprli. (STA)
Od danes cenejše gorivo
LJUBLJANA - Opolnoči so se znižale cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,019 evra na 1,037 evra, cena 98-ok-tanskega bencina pa za 0,027 evra na 1,073 evra za liter. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,007 evra na 0,988 evra za liter, kurilno olje pa za 0,007 evra na 0,624 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po
modelu, ki temelji na gibanju borznih
kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
Prometne nesreče minuli teden zahtevale pet življenj
LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je minuli teden zgodilo 158 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 199 oseb, nesreče pa so zahtevale tudi pet življenj. Zadnji konec tedna je bilo v devetih prometnih nesrečah poškodovanih osem oseb, ena je umrla. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost in nepravilna stran oz. smer vožnje, so sporočili s policije.
Letos je na slovenskih cestah umrlo 182 oseb, v enakem obdobju lani pa 155.
V prometni nesreči na Pagu umrl motorist iz Slovenije
ZADAR - Na cesti Novalja - Stara No-valja na otoku Pag se je v nedeljo zvečer zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil 23-letni motorist (njegovih osebnih podatkov niso sporočili) iz Slovenije tako hudo poškodovan, da je ponoči za posledicami nesreče umrl. Po podatkih pristojne policijske uprave je 23-letni motorist zaradi neprilagojene hitrosti v ostrem ovinku izgubil nadzor na vozilom in udaril v betonski robnik. Prepeljali so ga v bolnišnico v Za-dru, kjer je ponoči umrl.
AS opozarja na možne zlorabe z obrazci podpore predsedniškim kandidatom
LJUBLJANA - V Mladih asih, podmladku zunajparlamentarne Aktivne Slovenije, opozarjajo na možnost trgovanja z obrazci podpore predsedniškim kandidatom. V obrazcu podpore namreč nikjer ni predvideno vpisovanje imena kandidata za predsednika. Zato Republiško volilno komisijo pozivajo, naj spremeni obrazec, da bo volja podpisnikov jasna, in tako prepreči mogoče zlorabe. Kot opozarjajo, lahko hipotetično kandidat, ki zbere več glasov od potrebnih, proda obrazce drugemu kandidatu, ki ni uspel zbral dovolj glasov, pa bi lahko prevzel glasove tekmecu prvega kandidata. (STA)
TOMAJ - Stavba je iz 19. stoletja
Prenova osnovne šole
Eno leto bodo učenci gostovali v Križu - Dela morajo biti končana marca 2008
TOMAJ - Pred dnevi so v To-maju pričeli s prenovo podružnične osnovne šole in vrtca. Gre za stavbo iz druge polovice 19. stoletja, ki so jo postavili za potrebe poučevanja in ki je bila nazadnje obnovljena sre di se dem de se tih let pre te kle -ga stoletja.
Ob no va s pri zid kom bo sta la 633 tisoč evrov, v skladu s pogodbo pa naj bi jo zaključili do konca marca prihodnje leto. S prenovo podružnice osnovne šole Dutovlje, ki je na to čakala vrsto let, bodo odpravi li pro storsko stis ko, po so do bi li in iz bolj ša li upo rab nost pro sto rov ter z novo opremo popravili delovne in bivalne pogoje šolarjev, predšolskih otrok in za pos le nih.
"Sem zelo zadovoljen, da bomo ure di li to po druž nič no šo lo, saj je naš cilj, da se ohranja šolstvo tudi na podeželju, kar je posebno pomembno za življenje v vaseh; krajem, v katerih so šole, te dajejo neko poseb-
no vse bi no,« je po ve dal žu pan ob -čine Sežana Davorin Terčon.
Ve čin ski del na lož be ozi ro ma približno 85 odstotkov bodo poravnali iz občinskega proračuna, okoli 110 tisoč evrov pa bo prispevalo ministrstvo za šolstvo. Izvajalec del je ljubljansko podjetje Lesnina inženiring.
Za ra di pre no ve bo 19 otrok v prihodnjem šolskem letu vrtec obiskovalo v Dutovljah, 27 učencev pa bo prve dni septembra v šolske klopi sed lo v pro sto rih vaš ke ga do ma v Križu. »Tam bomo imeli na voljo del hodnika, manjši prostor in dvora no, ki jo bo mo pre gra di li, ta ko da bomo izvajali pouk v treh prostorih,« je pojasnila ravnateljica šole Do ris Orel.
»Dom ima že urejena ženska in moš ka stra niš ča, ker pa je do njih dostop od zunaj, bomo postavili zaščito proti vetru. Športno vzgojo bomo izvajali na podoben način kot v
to maj ski šo li, na sre čo pa je do vo lj prostora tudi zunaj. Tako smo se lah ko do go vo ri li, da bo do za čas ne »šole« vozil tudi šolski avtobus.«
V šolski stavbi v Tomaju bodo izvajalci imeli največ dela v pritličju, saj je treba temeljito preurediti kuhinjo in prostore vrtca. Odstranili bo do tu di se da nje pri zid ke in na njihovo mesto postavili nove po-mož ne pro sto re. Po pre no vi bo do v Tomaju pridobili dodatnih 160 kvadratnih metrov površin.
Še to. Po odločbi zdravstvene inšpekcije bi morali šolo v Tomaju za ra di ne ustrez nos ti za pre ti že sep -tem bra 2004, pa so na ob či ni skle -ni li, da jo za ra di zgo do vin skih in kulturnih razlogov prenovijo in ohranijo.
Kot zanimivost naj povemo, da je pouk v šoli po preselitvi družine iz Sežane v Tomaj obiskoval tudi pes nik Sre čko Ko so vel.
Irena Cunja
GORE - Podatki za prvih sedem mesecev
V letošnjem letu manj gorskih nesreč
LJUBLJANA - Statistični podatki o obravnavanih gorskih nesrečah v prvih sedmih mesecih letošnjega leta kažejo, da je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta obravnavanih manj tovrstnih dogodkov. V letošnjih 31 primerih se je deset oseb smrtno ponesrečilo, prav toliko pa se jih je hudo in enako število lažje telesno poškodovalo, medtem ko se je v enakem obdobju lani v 44 nesrečah 13 ljudi smrtno ponesrečilo, 22 je bilo težje, 17 pa lažje ranjenih, so sporočili iz Generalne policijske uprave (GPU).
Slovenska policija se v okviru svojih nalog med drugim srečuje tudi z obravnavanjem nesreč planincev, pri tem pa ugotavljajo, da so gorniki, ki so stalni obiskovalci gora in so vajeni hoje v hribe, na splošno dobro pripravljeni oz. se glede na pripravljenost odločajo za primerne gorske ture. Hkrati pa policisti opozarjajo na posameznike, ki ne upoštevajo pravil varne hoje v gore oz. precenjujejo svoja znanja in sposobnosti, ali pa imajo neustrezno opremo glede na težavnost in razmere v gorah. Še zlasti je to opaziti med tu-
jimi turisti, med katerimi so posamezniki izrazito neustrezno opremljeni, velik problem pa predstavlja tudi nepoznavanje planinskih poti.
Policisti so v prizadevanjih za izboljšanje varnostnih razmer v gorah tudi letos izvedli nekaj preventivnih aktivnosti, kot so prisotnost policistov na najbolj izpostavljenih in problematičnih smereh ter opozarjanje in svetovanje pohodnikom. Kot še dodajajo v slovenski policiji, so bile dosedanje preventivne aktivnosti gorske policijske enote tako pri pohodnikih, gornikih, izletnikih ter pri skrbnikih in upravnikih planinskih postojank dobro sprejete.
Policija poleg navedenih aktivnosti v gorah opravlja tudi redno operativno delo. Tako v dežurni ekipi za helikoptersko reševanje vsakodnevno od 1. junija do 30. septembra sodeluje tudi policist gorske enote. Junija seje dežurstvo izvajalo ob sobotah in nedeljah, julija in avgusta se izvaja vse dni v tednu, septembra pa bo dežurstvo organizirano ob vikendih, in sicer od petka do nedelje. (STA)
|———|	Ulica dei Montecchi 6
r~PH r^l [ □	tel. 040 7786300
fax 040 772418 trst@primorski.it
Torek, 14. avgusta 2007	5
APrimorski
~	dnevnik
ŠOLSTVO - Poseg občinskega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba
Zagotoviti šolabus učencem šole od Sv. Ane
Občinska uprava namerava črtati progo šolskega avtobusa za učence požgane šole Gregorič Stepančič
Učencem osnovne šole Marice Gregorič Stepančič ne gre odvzeti šola-busa za prevoz v šolo. Tako je poudaril tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Sporazumno s kolegoma v občinskem svetu Iztokom Furla-ničem (Stranka komunistične prenove) in Stefanom Ukmarjem (Levi demokrati) je ostro obsodil načrtovano krčenje službe šolabusa, ki jo je v svojem načrtu o racionalizaciji službe šolskih prevozov predvidela tržaška desnosredinska občinska uprava.
O načrtu smo že podrobno poro-
Igor Švab
čali konec junija. Tržaški občinski odbor je na seji 7. junija analiziral službo šolskih prevozov po uvedbi plačila šolabusa z letošnjim proračunom. Starši so izvedeli za ukrep 23. februarja, občina pa jim je naprtila plačevanje šolabusa od 1. januarja dalje. Ogorčenje staršev je bilo veliko: velika večina je septembra lani pristala na uporabo šolskih avtobusov, ker so bili brezplačni, občina pa je skoraj šest mesecev kasneje spremenila pravila igre. Zato ni čudno, da se je od 275 prvotno vpisanih učencev kar 161 odreklo služni šolabusa po uvedbi plačevanja. S tem se je predvideni prihodek znižal za 12.600 evrov.
Ob tako klavrnem rezultatu se je občinska uprava odločila za tako imenovano »racionalizacijo šolskih prevozov«. Na ta način naj bi po izračunu občinskih tehnikov znižali predvideni strošek za 152.734 evrov.
Načrt o racionalizaciji službe šolskih prevozov predvideva ukinitev številnih dosedanjih prog šolskih avtobusov. Med temi je tudi prevoz otrok iz Ul. Fianona, to je učencev osnovne šole Marice Gregorič Stepančič. Te proge se je v minulem šolskem letu posluževalo 14
September 2002: ob začetku šolskega leta so zahtevali obnovitev poslopje, šola pri Sv. Ani pa je po petih letih še vedno zaprta
kroma
učencev, letni strošek je znašal 10.282 evrov. Odbornik za šolstvo Giorgio Rossi je v utemeljitvi ukinitve te proge zapisal, da na območju že vozijo mestni avtobusi in da je število koristnikov nezadostno. Nadalje je zapisano, da je »med drugim predvidena združitev šol Gregorič Stepančič in Grbec v poslopju na Rebri de Marchi, iz česar je mogoče smatrati, da odpade stanje "začasnosti', ki jo je povzročil požar v poslopju v Ul. Fianona.«
Svetnik Švab je v svojem posegu opozoril na že sprejete obveze samega tržaškega župana Roberta Dipiazze: učencem šole Gregorič Stepančič je zagotovil brezplačno uporabo šolabusa. Ne gre namreč pozabiti, da šolsko poslopje v Ul. Fianona že več kot šest let čaka na obnovo po požaru. Občinski svetnik Slovenske skupnosti upa, »da bo občinska uprava vendarle držala dane obljube, ali pa v skrajnem primeru namesto šolabusa poskrbela za dostojno nadomestitev za prevoz otrok v začasne se de že.«
PRED POSTAJO - V noči na ponedeljek
Po pretepu poškodbe, dve prijavi in aretacija
En moški se je znašel na oddelku za nujno nego, druga dva je policija prijavila, enega od slednjih pa celo aretirala. To je končni izid silovitega pretepa, ki se je v noči na ponedeljek vnel na Trgu Liberta, nasproti glavne železniške postaje.
Po polnoči se je na omenjenem trgu razvila napeta debata med ukrajinskima državljanoma in tržaškim brezdomcem, ki je ležal na klopi. Ostrim besedam je sledilo fizično obračunavanje, med katerim je ukrajinska dvojica, očitno v vinjenem stanju, s pestmi in brcami spravila nasprotnika na tla. 53-let-nemu Tržačanu sta nato priskočila na
pomoč mladeniča, 20 in 30 let stara, ki sta prizoru prisostvovala iz bližnjega bara. S posegom sta preprečila, da bi se prenapeteža še huje znesla nad klošar-jem, čigar obraz je bil ves krvav.
Mimoidoči so zavrteli številko 113 in kmalu zatem so dospeli na kraj policisti letečega oddelka. 23-letnega Ukrajinca D. R. so prijavili zaradi povzročenih poškodb, njegovega 53-let-nega rojaka O. T. pa so poleg tega še aretirali: pred časom ga je namreč milanska kvestura že izgnala iz države. Moški, ki se j e z njima sprl, j e utrpel udarce v obraz in številne praske, okreval naj bi čez tri tedne.
Varstvo pred šolami v šolskem letu 2007-2008
Tržaška občina obvešča, da v četrtek, 23. avgusta, zapade rok za predstavitev prošenj za varstvo pred šolskimi poslopji v šolskem letu 2007-2008. Prošnje sprejema upavna enota mestnih redarjev (Ul. Genova 6, 2. nasprotje, soba 223, ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure ter ob sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 16. ure). Prosilci morajo biti starejši od 50 let.
Vpisovanja na visoko šolo Sissa
Visoka šola Sissa obvešča, da zapade 28. avgusta rok za prijavo na selekcijo za doktorat v fiziki astroddelcev. 20. septembra pa zapade rok za selekcijo za druge doktorate visoke šole (matematična analiza, astrofizika, fizika in kemija bioloških sistemov, matematična fizika, statistična fizika, funkcionalna in strukturalna geno-mika, geometrija in drugi). 13. septembra zapade rok za predstavitev prošenj za specialistični tečaj matematike. Zmagovalci selekcij bodo prejeli štipendijo za dobo celotnega študijskega procesa.
Zakaj Berlusconi ne kupi železarne?
Nova socialistična stranka se je obregnila ob izjave tržaškega župana Roberta Dipiazze o škedenjski železarni. V tiskovnem sporočilu sprašuje, zakaj ni doslej storil ničesar za zaprtje strukture, če ta res predstavlja nevarnost za mesto. Ob koncu omenja možnost nove prodaje železarne s predlogom: če Morati kupuje L'Uni-ta, zakaj ne bi Berlusconi kupil železarne?
Vandal v priporu
Tržaška finančna straža je včeraj ponoči odvedla v Koronejski zapor 30-letne-ga srbskega državljana. Sredi mesta so ga zasačili, medtem ko je divje tolkel po parkiranih avtomobilih. Moški ga je imel pošteno pod kapo: ko so se mu stražniki v bližini nekega bara približali, jih je začel brcati in udarjati s pestmi, nekatere je tudi lažje poškodoval.
Izolčan drvel po tržaških cestah
Med 6. in 12. avgustom je prometna policija v deželi FJK zabeležila 356 prekrškov v zvezi s prehitro vožnjo. Ob vozniško dovoljenje je bilo 28 ljudi. V Trstu so najvišjo hitrost zabeležili na državni cesti št. 202: voznik iz Izole je svoj peugeot 206 pognal do hitrosti 118 kilometrov na uro na odseku, kjer je najvišja dovoljena hitrost 70 kilometrov na uro.
SV. JAKOB - Sredi noči požar v skladišču gradbenega materiala podjetja Marsich
Ogenj razdejal skladišče in javni odpad
Gasilci so s pravočasnim in učinkovitim posegom preprečili pravo eksplozijo - Gmotna škoda višja od 200 tisoč evrov - Javni odpad je že odprt
V noči na ponedeljek je začelo goreti v odprtem skladišču gradbenega materiala podjetja Federico Marsich, na Ul. Industria pod sv. Jakobom, ognjeni zublji pa so zajeli tudi sosednji javni odpad podjetja Acegas, katerega vhod se nahaja na Ul. Carbonara. Več kot dvajsetim gasilcem je uspelo zadušiti plamene in preprečiti, da bi požar povzročil še hujše posledice, saj je gorelo v neposredni bližini močno vnetljivih predmetov in bencinske črpalke. Vzroki požara niso znani, namerni zažig pa je malo verjeten.
Alarm so sprožili nekateri stanovalci bližnjih poslopij, ki so nekaj pred 2.30 zjutraj zagledali velik požar. Ob prihodu tržaških gasilcev so bili plameni že dokaj visoki, zato sta priskočili na pomoč še openska in miljska gasilska ekipa. 22 gasilcev se je z 10 vozili borilo z ognjem na treh pozicijah, tako v skladišču kot v javnem odpadu.
Gašenje je bilo kar težavno zaradi obilnega dima, kije zajel območje požarišča. Med drugim so morali uporabiti posebna obrambne naprave in protipožarno peno. Zublji so resneje zapreti-li številnim vnetljivim predmetom: v javnem odpadu so prav blizu ognjenih zubljev ležali plinske jeklenke, pnevmatike in kosi lesa. Plinske jeklenke je od bencinske črpalke Q8 na Ul. D'Alviano
ločeval le manjši zidek. S pravočasnim in premišljenim posegom so gasilci preprečili stopnjevanje požara, saj je bila nevarnost eksplozije realna.
Po uspešnem gašenju (na sliki levo), med katerim se ni nihče poškodoval, so se gasilci, policija in karabinjerji zadržali na pogorišču še v jutranjih in dopoldanskih urah. Zadnji gasilci so odšli šele ob 12. uri, ko se je prostor dovolj ohladil. Osebje deželne agencije ARPA je medtem analiziralo emisije dima, ki so se izkazale za neškodljive.
Če je gmotna škoda v javnem odpadu zanemarljiva (zgoreli so le vrči z barvo, razni plastični predmeti in podobni odpadki), to ne velja za skladišče podjetja Marsich. Ogenj je uničil kar nekaj gradbenega materiala, predvsem pa tri manjše bagerje, čigar skupna vrednost naj bi bila okrog 120 tisoč evrov. Skupna gmotna škoda naj bi po prvih ocenah presegala 200 tisoč evrov, poškodovan material pa je bil zavarovan.
Vzroki požara še niso znani, najbolj možna opcija je kratek stik. Po navedbah sil javnega reda ni bilo nikakršnih znakov vloma, zato naj bi bil podtaknjen požar malo verjeten. Odpad podjetja Acegas so včeraj popoldne že spet odprli javnosti. (af)
6
Torek, 14. avgusta 2007
KULTURA
/
NABREŽINA - Deveto vsedržavno srečanje
»Rojstno« Nabrežino konec tedna preplavili Grudnovi
Sobota in nedelja minili v prijetnem utrjevanju družinskih vezi
Več kot petdeset članov pomembne nabrežinske družine Gruden se je v soboto, 11. in nedeljo, 12. avgusta, zbralo na vsakoletnem, letos že devetem srečanju vseh Grudnovih v rojstni vasi znamenitega prednika, pesnika Iga Grudna. Prišli so iz številnih evropskih držav, na primer iz Srbije, Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije, Švice, Hrvaške in Slovenije, celo iz oddaljene Arizone v Združenih državah Amerike, da bi skupaj preživeli nekaj časa in v znamenju ljubezni utrdili družinske vezi. Med Grudnovimi je bil prisoten tudi pesnikov sin Primož.
Grudnovi so se v soboto odpeljali na celodnevni izlet s čolnom iz Sesljana do Trsta in si tako ogledali čudoviti Tržaški zaliv, ki ga je Igo Gruden opisoval v številnih svojih pesmih. V nedeljo zjutraj so se zabavali v novi kavarni Gruden, nato pa jih je v imenu domačega društva Igo Gruden pozdravila predsednica Mariza Škerk. Predsednica je poudarila pomen tovrstnih družinskih srečanj,
Člani nabrežinske družine v
domačem društvu, ki nosi ime po pesniku Igu Grudnu
Mariza Škerk
kroma
prikazala jim je zgodovino društva, ki nosi ime po Igu Grudnu in se zaustavila pri liku priljubljenega nabrežinskega pesnika. Nekoliko dlje se je zaustavila pri opisu značilnosti pesnikovega značaja. »Bil je priljuden, nasmejan, veder pristaš še-gavega dovtipa in žlahtne kapljice, vselej malce dostojanstven, odprte glave, odprtega razgleda v svet, pravi sin svoje primorske dežele, evropski po svoji kulturi, ves ljudski po svojem čustvovanju...«; tako ga je namreč opisal njegov prijatelj Filip Kalan. Igo Gruden je prestal veliko hudega, kljub temu je ohranil vero v življenje in pa globoko človečnost. Predsednica je zaključila svoj poseg z željo, da bi postale Grudnove vrline, kot so na primer miroljubnost, človekoljubnost in pozornost do bližnjega, vodilo vsem nam.
Grudnovi so se nato podali še na skupno kosilo. Prav gotovo se bodo številni vrnili v Nabrežino novembra 2008, ko se bo društvo primerno spomnilo šestdesetletnice smrti Iga Grudna.
ZNANOST
Medalja Paul Dirac v Rim in Pariz
Luciano Maiani, docent za teoretsko fiziko na rimski univerzi La Sapienza in nekdanji predsednik italijanskega inštituta za jedrsko fiziko INFN, je dobitnik letošnje medalje Paul Dirac. Gre za eno najpres-tižnejših mednarodnih priznanj za fiziko, ki ga podeljuje tržaški Center za teoretsko fiziko Abdus Salam. Maiani je medaljo prejel skupaj s francoskim profesorjem Johnom Ili-opoulosom, ki poučuje na pariški Ecole normale superieure, za raziskavo, ki sta jo konec šestdesetih let razvila s ciljem, da presežeta Fermi-jevo teorijo o elektrošibkih interaci-jah. Raziskovalca sta vzporedno s Sheldonom Glashowom prišla do ugotovitve, da kvarki, delci, ki sestavljajo protone in nevtrone v jedru atoma, niso trije, kot se je mislilo do tedaj, ampak štirije.
MILJE - Ustanovitev
Omizje levice
Podpora rimski manifestaciji 20. oktobra
Miljska občina ima svoje omizje levice. Ustanovili so ga v nedeljo na pobudo predstavnice Stranke italijanskih komunistov Ette Balbi. Na predlog so se takoj odzvali Diego Apostoli (Stranka komunistične prenove), tajnik Zelenih Giorgio Millo in predstavnik Mussijeve komponente Fabi-o Vallon.
Namen omizja levice je tajnica SIK Giuliana Zagabria takole orisala: »Delali bomo iz baze, da bi levica spet postala protagonist družbenega in političnega življenja. Veliko pozornost bomo posvetili delu na terenu, da bi spodbudili vsedržavna vodstva Zelenih, Demokratične levice, Stranke komunistične prenove in Stranke italijanskih komunistov, naj pospešijo proces poenotenja in združevanja.
Ustanovnega srečanja miljske levice so se udeležili krajevna pred-
stavnika Stranke komunistične prenove Fulvio Zuppin in Diego Apostoli, profesor Sergio Milo, predstavnik Zelenih Giorgio Della Valle, predstavnik Demokratične levice Fa-bio Vallon ter predstavniki Stranke italijanskih komunistov Piero Veronese, Etta Balbi, Fulvio Peteani, Nicola Soia in Giuliana Zagabria.
Na srečanju so ocenili, da postaja razkorak med volilci levice in vladno politiko vedno večji. Zato je potrebna učinkovita pobuda levice v podporo ne katerih temelj nih točk političnega programa vladne večine, kot je delo. V tej luči je omizje levice v miljski občini podprlo vsedržavno manifestacijo, ki jo bo levica priredila v Rimu 20. oktobra. Obenem bo enotno delovalo, da bi povečalo učinkovitost miljske levosredinske občinske uprave.
ROMI - Po podatkih Občine Trst je v mestu le okrog 200 Sintov
Tako kot vsa država tudi Trst popolnoma nepripravljen na pojav
Pogled na kamp na območju Ulice Pietraferrata pri industrijski coni v Trstu
kroma
Po podatkih Občine Trst živi na občinskem ozemlju 55 stalno naseljenih romskih družin. Gre za skupaj okrog 190 do 200 ljudi, ki živijo v kampu na območju Pietraferrata. Etnično so to Sinti, ki so za razliko od Romov stabilni in razmeroma dobro vključeni v družbeno okolje, njihovi otroci hodijo v šolo, starši pa so tako ali drugače zaposleni. Nekaj Romov živi še v kampih na Valmauri in na Opčinah, ti pa so bili v zadnjem času deležni posebne pozornosti varnostnih sil v zvezi s krajami po vilah na Krasu.
Za tako veliko mesto, kot je Trst, je omenjeno število zanemarljivo majhno, glede na to, da zanimanje ciganskih et-nij za Italijo raste, pa je pričakovati, da se bodo kmalu začeli ustavljati tudi tukaj. Še posebno Romi, ki prihajajo iz novih članic EU Romunije in Bolgarije. Tako kot vsa Italija pa je tudi Trst na tak pojav popolnoma nepripravljen. Nedavna žgoča polemika, ki se je razvnela okrog nameravane vzpostavitve prehodnega kampa za nomade na Krasu v tem smislu ne obe ta nič dob rega...
Selekcija za mednarodne in diplomatske vede
Do ponedeljka, 20. avgusta imajo interesenti čas, da se po spletu prijavijo na selekcijo za vpis na univerzitetno smer mednarodnih in diplomatskih ved tržaške univerze, ki ima sedež v Gorici. Za vpis je na voljo 120 mest, od tega sto mest za italijanske državljane in državljane držav EU, 20 mest pa za državljane držav zunaj EU, ki imajo stalno bivališče v tujini. Tistoi, ki bi se radi prijavili na sprejemni izpit, morajo to storiti izključno po interenetu do 11.30 v ponedeljek, 20. avgusta. Sprejemni izpit sestavljajo trije preizkusi, prvi pa bo 4. septembra ob 9. uri na goriškem sedežu v Ul. Alviano.
Sprejemni izpit na Visoki šoli za tolmače in prevajalce
Tudi za prijavo k selekciji za vpis na smer uporabne medjezikovne komunikacije na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce se je treba prijaviti po internetu, in sicer do 11.30 v torek, 21. avgusta. Za italijanske državljane in državljane EU je vpis neomejen, za državljane držav zunaj EU s stalnim bivališčem v tujini pa je na voljo 60 mest. Sprejemni izpiti za vse kandidate bodo potekali na sedežu visoke šole v Ul. Filzi 14 od 3. do 5. septembra.
V parku vile Sartorio drevi in jutri koncerta
V parku vile Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII) bo ponovno odmevala glasba. Drevi bo ob 21. uri na sporedu četrti koncert v sklopu poletne pobude Muzeji zvečer 2007 z naslovom »Fox o tango? Sempre bambole!«. Gre za pregled glasbenih doživetij Tržačana Romana Borsattija. Pevko Ornello Serafini bo ob klavirju spremljal Corrado Gu-lin, ob violončelu pa Massimo Favento.
Jutri zvečer pa bo ob isti uri na sporedu preplet gledališča, operete, filma in glasbe pod naslovom »Abbasso il teatro! Gan-dolfo Ganolfo e la satira di tutte le forme di spettacolo«. Petje Or-nelle Serafini in Adriana Giral-dija bosta spremljala Massimo Favento (violončelo) in Corrado Gulin (klavir).
Oba večera se bodo obiskovalci lahko udeležili vodenih ogledov raznih zbirk muzeja Sartorio. Udeležbo na vodenih ogledih je treba rezervirati, doplačila ni. Vstopnina za vsak torkov in sredin večer znaša 3 evre, park in muzej Sartorio pa sta avgusta pb torkih in sredah odprta od 20. do 24. ure.
Izlet krožka Istria
Ob 61-letnici pokola v Vergaro-li pri Pulju prireja krožek za istrsko-beneško kulturo »Istria« izlet v hrvaško mesto Pulj. Avtobus bo v soboto, 18. avgusta, ob 7.30 odpeljal izpred veleblagovnice Cityper v Tržiču, ob 8.15 pa bo pred postajo pri Sv. Andreju (Campo Marzio) pričakal še tržaške udeležence, pol ure pozneje, se pravi ob 8.45 pa še miljske izletnike pri avtobusni postaji. Prihod v Pulj je predviden ob 11. uri. Ob 11.30 se bodo izletniki udeležili svete maše v puljski katedrali, ob 13. uri pa bo poskrbljeno za prigrizek na sedežu italijanske skupnosti. Po kosilu si bodo udeleženci ogledali arheološko najdišče v Nezakciju (10 km od Pul-ja), kjer se nahaja najvažnejša ne-kropola Istrov. Ob povratku se bodo zaustavili še na večerji v znanem lokalu pri Balah. Cena izleta je 30 evrov, prijave pa zbira gospod Scropetta na telefonskih številkah 0481/474191 ali 328/4583898.
/
TRST
Torek, 14. avgusta 2007
7
NA PRAZNIČNI VEČER - Zaradi pomanjkanja sredstev se je niz izpel
Z burkaškim pogrebom so poletno pobudo pokopali
Kot je bilo že večkrat napovedano, se krožek Maritain, hočeš nočeš, odpoveduje prireditvi
Na slikah: »pogrebni sprevod«, spodaj pa Arlecchino
kroma
Z burkaškim pogrebom so se v nedeljo zvečer organizatorji in najzvestej-ši obiskovalci prireditev Na praznični večer poslovili od tradicionalne poletne pobude. Prihodnje leto bi slavili dvajsetletnico, je pred nedeljskim »pogrebom« v imenu organizatorjev, krožka Jacques Maritain, z obžalovanjem poudarila Rossana Poletti, saj bi radi okroglo obletnico primerno proslaviti. Vendar pa so že z letošnjo izvedbo »postrgali« vsa sredstva, ki so jih »kot pridne mravljice prihranili v zadnjih letih«, ko je denarna podpora postopoma usihala. Kljub temu se je Polettijeva zahvalila vsem javnim in zasebnim sponzorjem, ki so v vseh teh letih omogočili brezplačen ogled gledaliških in glasbenih predstav. Niz, ki je vsako leto zaživel avgusta v popestritev nedeljskih večerov, je bilo mogoče prepoznati po vrsti značilnosti: označevala ga je zapisanost srednjemu veku, najprej po izbiri programa, v drugi vrsti pa zaradi prizorišča, ki je bilo nameščeno v »srednjeveškem« predelu Trsta; srednje-veškost programa je nato prešla v izbiro predstav, ki bi drugače težko prišle v mesto oz. ki bi težko sodile v program »zimskih« sezon. In - kot že rečeno - je bil ogled nedeljskih večernih predstav brezplačen, kar seveda pomeni, da so organizatorji morali kriti vse stroške. Ob na-
stanku je bila ta poletna pobuda ena redkih, če ne edina v mestu, sedaj pa j ih j e kar nekaj, kar pomeni, daje tej namenjeno manj »skupnega« denarja ... Sicer pa mogoče ne gre za dokončno slovo, morda se še kdaj v takšnem okviru srečamo, je sebi in ostalim zaželela Rossana Polet-ti.
Če bi povzeli naravnanost nedeljske predstave, bi lahko rekli, da se snidemo v peklu. Tja oz. k hudiču so bili vljudno povabljeni vsi in to v Dantejevem imenu. Z branjem odlomkov iz njegovega slovitega Pekla se je namreč začel »nedelj ski po greb ni pro gram«, ki so ga ob -likovali člani igralske skupine I Luoghi dell'arte in glasbenega ansambla Niente band. Nekoliko dolgovezni razlagi o tem, kje se je Dante navdihnil za izoblikovanje likov zlodejev, je sledil nastop Ar-lecchina. Slednji naj bi bil namreč po precej spornem tolmačenju burkaški naslednik Alichina, zlodeja, ki dejavno nastopa v Dantejevem Peklu. Kakorkoli že, v nedeljo smo doživeli Goldonijevega nespoštljivega služabnika Arlecchina, za njim pa še pesnika Totoja in neapeljsko tožbo za preminulim dragim Pasquale-jem. Razdrobljeno besedno podajanje je lepo zaobjel kvintet Niente band, ki je pogrebno slovesnost tolmačil z dopad-ljivimi balkanskimi toni.
Muzejska knjižnica zaprta zaradi urejanja
Občina Trst obvešča, da bo knjižnica mestnega muzeja za zgodovino in umetnost v Ul. della Cattedrale 15 zaprta od četrtka ,16. do petka, 31. avgusta, zaradi urejanja zbirk. Svoja vrata bo ponovno odprla v ponedeljek, 3. septembra, z rednim urnikom in sicer ob ponedeljkih in sredah od 9. do 16. ure, ob četrtkih in petkih pa od 9. do 13. ure (ob sobotah in nedeljah je navadno zaprta).
100 posnetkov ruskega fotografa Haldeja
Gledališče Miela bo od 21. avgusta gostilo izredno razstavo posnetkov svetovnega mojstra fotografije Evge-nija Haldeja (1917-1997), ki je bil med drugo svetovno vojno fotografski dopisnik ruske tiskovne agencije TASS. Fotografije bodo obiskovalcem predstavile zgodovino Sovjetske zveze od leta 1930 do časa Gor-bačovove vlade. V sklopu razstave bodo predvajali tudi dokumentarec »Zmaga nima kril«, ki ga je v zadnjih letih življenja fotografa pripravil Umberto Asti v sodelovanju z Marino Rossi. Razstava bo odprta do 16. septembra, od 18.30 do 22.30.
Septembra spet festival »I mille occhi«
Spet se v Trst vrača priljubljeni mednarodni umetnostni in filmski festival I mille occhi (Tisoč oči). Umetniški vodja Sergio Grmek Germani si je za letošnjo, že šesto izvedbo festivala zamislil bogat program, saj bo od 22. do 29. septembra gledališče Miela gostilo celo vrsto dogodkov. V Trst se vrača lanski zmagovalec nagrade Anno uno nemški režiser Werner Schroeter z delom »Casta diva. Fragmenti ljubezni«, se pravi s šestimi kratkometražnimi filmi o Marii Callas, ob 30-letnici njene smrti. Ob tem si bodo obiskovalci lahko ogledali 4 izredno aktualne in surove krajše posnetke Carla Theodorja Dreyerja, v stilu napredne reklame. Rdeča nit festivala bo svoboda: od poklona Pieru Tortoli-niju s sekcijo posvečeno osvoboditvi afriških ozemelj (prisoten bo ci-neast Vittorio De Seta) in francoskemu režiserju Jacquesu Baratieru; na festivalu bo sodelovala Jackie Raynal, ki bo obiskovalcem napovedala svoje prihodnji film z delom v spomin na Tino Aumont. Poskrbljeno bo seveda tudi za presenečenja: ob predvajanju nekoliko nenavadnih, celo ekstremnih in cenzuriranih filmov bo na svoj račun prišla tudi glasba: poleg že omenjene Callasove, se bo dotaknila tudi skupine Rolling Stones in dosegla svoj višek z mednarodnim jazz koncertom v temi.
DOLINA - Za otroke dolinske in miljske občine
Poletno središče za najmlajše
Letos je bilo odprto kar šest tednov, otroci in vzgojiteljice pa so domovali v prostorih OŠ Prežihov Voranc - Dejavnosti so potekale dvojezično
Pretekli petek smo obiskali poletno središče v organizaciji dolinske občinske uprave, ki je celih šest tednov potekalo v prostorih Osnovne šole Prežihov Voranc v Dolini. Središče so vodile vzgojiteljice zadruge L'albero azzurro, njegove dejavnosti pa so se pričele že v začetku meseca julija. Posebnost letošnje izvedbe dolinskega poletnega središča je bila ta, da so dejavnosti v njem potekale dvojezično. Namenjeno je bilo namreč otrokom, ki obiskujejo otroške vrtce in osnovne šole v dolinski ter miljski občini.
Nekatere otroke je na prizorišče poletnega središča vozil šolabus, ki ga je dala na razpolago dolinska občinska uprava. Obisk poletnega središča je bil prve tri tedne zelo velik. Tedaj je namreč dejavnosti obiskovalo preko petdeset otrok. Število udeležencev se je v naslednjih tednih zmanjšalo na kakih dvajset.
Na začetku je zato otrokom sledilo kar pet vzgojiteljic, na koncu pa tri. Kot so nam povedale, je k upadu obiska botrovalo predvsem dejstvo, da je v preteklih letih poletno središče v Dolini potekalo le tri
tedne. Letos so se torej prvič poizkusili v šest tednov trajajočih dejavnostih, ki so dobro uspele.
Malčki so se v tem času kratkočasili z ročnimi deli, pri katerih so uporabljali kuhinjske sestavine, denimo moko, olje in sol. Naučili so se koristno uporabiti odpadne materiale, ki bi jih drugače zavrgli. Brez iger seveda ni šlo, s temi so se otroci medsebojno spoznavali, nekajkrat pa so se podali tudi na lov na zaklad.
Dejavnosti dolinskega poletnega središča so se odvijale tudi izven prostorov OŠ Prežihov Voranc. Otroci in vzgojiteljice so se podali na izlet v bližnjo dolino Glinšči-ce, ogledali pa so si tudi strukturo Znanstvenega imaginarija. Kot se v vročih poletnih dneh spodobi, so se otroci dvakrat tedensko podajali na kopanje, in sicer na kopališče na Tankem rtiču pri Miljah. To kopališče je bilo za večino otrok, pa tudi za vzgojiteljice velika novost, saj ga prej skorajda nihče ni poznal. Kopali pa so se tudi v Sesljanu in v manjšem bazenu, ki so ga za to priložnost napolnili na dvorišču OŠ Prežihov Voranc. (ps)
8
Torek, 14. avgusta 2007
KULTURA
/
NABREŽINA - SKD Igo Gruden
Modni defile krajevnih oblikovalk popestril program praznovanj sv. Roka
Praznovanje vaškega zavetnika svetega Roka se je v nedeljo zvečer v Na-brežini nadaljevalo z za naše kraje precej nenavadnim dogodkom, defilejem modnih oblek namreč. Modna revija v priredbi SKD Igo Gruden je nastala po zamisli Mileve Martelanc, ki je pripravila razstavo modnih izdelkov. Ta bo še do četrtka, vsak dan od 18. do 22. ure, na ogled v prostorih nabrežinskega druš tva.
Da je šlo za posrečeno zamisel, je pričal že sam obisk dogodka. V dvorani, kjer so se gledalci dobesedno trli, namreč ni bilo prostora za vse. Zato so za vse tiste, ki si niso uspeli pridobiti sedeža v dvorani, a vsekakor niso hoteli zamuditi ogleda nenavadnega happeninga, pripravili originalno rešitev. V dvorano so namreč postavili kamero, ki je preko kabla sliko iz notranjosti prenašala na televizor, ki je stal pred vhodom v dvo rano.
Modne oblikovalke, ki so sodelovale pri nedeljski reviji, je predstavljal Tomaž Su sič. Med enim spre ho dom ma -nekenk po stezi in drugim je zbijal hudomušne šale na račun oblačenja moških in žensk. Skupno se je na defileju predstavilo sedem oblikovalk, in sicer Luisa Claudio, Petra Gruden, Vida For-čič, Erika Kojanec, Arianna Monfaggi-o, Sandra Poljšak in Bernarda Zerjal. Nekatere izmed njih se lahko pohvalijo z bogatimi izkušnjami na najprestižnejših modnih odrih v Milanu in Rimu, druge pa so šele na začetku svoje oblikovalske poti. Pričujoča razstava in defile sta prav gotovo pripomogli k njihovemu uveljavljanju. Nekatere so se predstavile z oblekami, druge z nakitom, tako da so na svoj račun prišli malodane vsi obiskovalci. Manekenk, ki so se sprehodile po stezi, pa je bilo skupno petnajst. (ps)
Modni defile je v Nabrežino priklical številno občinstvo, kot dokazuje leva slika, na zgornji pa eden od predstavljenih modelov
kroma
BOTANIČNI VRT CARSIANA - Pobuda »Rastline v loncu«
Po obisku vrta še postanek ob pokušnji dobrot s kraškimi zelišči
Po nedeljskem, prvem enogastro-nomskem srečanju s pobudo »Rastline v loncu«, se jutri, na dan velikega šmarna, spet obeta okusna priložnost, ki je sladokusci prav gotovo ne bodo zamudili.
Kot sta nam povedala predsednik gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Niko Ten-ce in Paola Zivic iz zgoniške gostilne Guš-tin, si je združenje Curiosi di natura, ki upravlja botanični vrt Carsiana (med Ga-brovcem in Zgonikom) želelo na drugačen način promovirati rastline in zelišča
našega, kraškega teritorija. Odličnega partnerja si je pri tem poiskalo v okoliških gostilnah, članicah SDGZ, ki že itak skrbijo za ovrednotenje kraške kuhinje. V sklopu sedmih nedeljskih popoldanskih obiskov botaničnega vrta (do 21. oktobra) bodo izvedenke predstavile kraške rastline, ki so jih nekoč uporabljali v kuhinji in prisotnim razkrile več starih receptov; v zgoniški gostilni Guštin in bližnji vinoteki, v društveni gostilni v Gabrov-cu, pri Lampari v Križu, v restavraciji Križ-man v Repnu in v gostilni Sardoč v Preč-
niku bodo nato gostinci obiskovalcem postregli z raznoraznimi specialitetami in domačimi dobrotami z rastlinami.
Jutri sta predvidena dva vodena obiska botaničnega vrta, in sicer prvi ob 16. drugi pa ob 17. uri (tudi v slovenščini). Zvečer pa se bodo ljubitelji narave lahko preselili v bližnje gostilne na okusen prigrizek oziroma na pravo večerjo domačih tipičnih jedi z zelišči. Dodatne informacije lahko najdete na spletni strani www.carsiana.eu oziroma po telefonu 040/229573. (sas)
Včeraj danes
Danes, TOREK, 14. avgusta 2007
DE MET RIJ
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.12 - luna vzide ob 7.29 in zatone ob 20.55.
Jutri, SREDA, 15. avgusta 2007
VELIKI ŠMAREN, MARIJINO VNEBOVZETJE
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,9 stopinje C, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, veter 16 km na uro severo-zahodnik, vlaga 75-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje C.
[I] Lekarne
V torek, 14. avgusta, ter od četrtka, 16., do sobote, 18. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00
in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (040 - 308248), Naselje sv. Sergija - ul. Curiel 7/B (040-281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (0409221284) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 -9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (040 - 772148).
Sreda, 15. avgusta 2007 Le kar ne od pr te od 8.30 do 13.00
Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ulica 27.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 - 308248), Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 -281256).
Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (040 - 772148).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
uk Kino
ALCIONE- Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 17.45, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Blond diamond«.
CINECITY- 16.00, 16.30, 17.30, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Material girls«; 16.15, 20.05 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.10, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »The protector - La legge del Muay Thai«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIORAZZURRA-
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI -17.00 »Flicka - Uncavallo per amico«; 18.30 »I fantstici 4 e silver
surfer«; 20.00, 22.00 »Ocean's thirteen«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.45, 20.30, 22.15 »Fe-ed«.
GI OTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite de-gli altri«.
KOPER - KOLOSEJ - 20.50, 22.50 »Krvavi hostel 2«; 16.30, 18.30 »Divji valovi«; 20.30, 23.10 »Umri pokončno 4«; 21.50, 23.50 »Moškoženske zadeve«; 17.10, 19.10 »Simpsonovi«; 16.20, 19.10 »Harry Potter in Fenikov red«.
NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »The Protector«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Smo-kin'aces«; Dvorana 3: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; 18.30 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«; Dvorana 4: 16.30, 18.00, 20.45, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«; 19.30 »Havoc«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Kino bo zaprt do 16. avgusta.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007.
DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta ter 13. in 14. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo v tednu od 13. do 17. avgusta 2007 uradi zaprti.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta od 13. do 18. avgusta ter vse sobote do 1. septembra.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi danes, 14. avgusta).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽ BO SLOV NE GA LI CE JA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14
ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče
Q8 Istrska ulica 212
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst
/
TRST
Torek, 14. avgusta 2007
9
Praznik sv. Roka
v Nabrežini
DANES. 14. AVGUSTA
Odprtje kioskov in otroškega kotička Koncert ansambla Slak
JUTRI, 15. AVGUSTA
Odprtje kioskov in otroškega kotička Koncert ansambla Ml Tombola v organizaciji SK DEVIN
V CETERTEK, 16. AVGUSTA
Odprtje kioskov In otroškega kotička Koncert dua Devetak-Gereon (flavta-kitara) Koncert skupine Real
H Čestitke
V družino Štrajn je padel zvezdni utrinek po imenu PETRA. Nove prijateljice se veselijo Jakob, Gregor, Martin, Tadej, Erik in Johana s starši.
Davida in Eriko je razveselila mala PETRA. Srečnima staršema iz srca čestitamo, novorojenki pa želimo, da bi srečna, zdrava in nasmejana z uspehom preplezala vse, tudi najprestižnejše smeri. SPDT-jevci vsi.
Deževalo je, a kar naenkrat so se oblaki umaknili in padla je na zemljo zvezdica RUBEN. Čestitamo mamici Nataši, tatku Aleksandru in bratcu Gabrielu. Roberta, Martin in Gregor.
Naša super teta Nataša je spet mamica postala in bratca RUBNA Gabrielu dala. Andreja in Jana pošiljata novemu bratrančku zibelko poljubčkov, Gabrielu pa dvojni objem.
Tamari in Mitji se je pridružil krepki GORAN. Novi družini želimo vse najboljše, novorojenčku pa polno lepih in srečnih dni. Claudio, Dušan-ka, Alex, Erik s Tatjano.
DUŠANU! Dvanajst je simbolno število, njegovpetkratnik lepo dopolnilo! Naj ti prihodnost izpolni želj obilo, to naše srčno je voščilo. Slava, Pavel in Jadranka.
Z Goriškega se je pred mnogimi
Goran
prav majhen je, en zobčekpa ima že. Tamara mu poje lepo, Mitja pa ziblje sladko. Sreče in zdravja želimo in z njimi se veselimo.
ŽPZ Vesna iz Križa
Dobrodošel
Ruben
Kot droben zvezdni utrinek si s svojim prihodom osvetlil oblačno nedeljsko noč in osrečil mamico Natašo, očka Aleksandra in bratca Gabriela. Pomnoženi družinici iskreno čestitamo!
Vsi domači
Erika in David sta mamica in očka postala in bosta odslej malo
Petro
pestovala. Z njima se veselimo mi vsi, novorojenki pa želimo polno lepih in sončnih dni.
Srečna nonota Albert in Lidija ter stric Igor
Eriko in Davida je osrečilo rojstvo male
Petre
Vso srečo v življenju jim voščijo
kolegi in vodstvo Servisa -SDGZ-ja, Euroservisa in Servisa Koper
leti k morju preselil in pot Kontove-lom trte in oljke pomnožil. DUŠAN, ob okrogli obletnici ti želi vse najboljše posadka kriškega brgoca..
S Izleti
SPDT NA TRIGLAV Po daljšem času smo se planinci SPDT spet odločili da se odpravimo na Triglav. Tridnevni pohod od 20. do 22. avgusta se bo pričel na Rudnem polju na Pokljuki. Pohod je zahteven, priporočljiva sta čelada in samozavarovanje. Na razpolago bo društveni kombi. Število pohod-nikov je omejeno. Vse potrebne informacije dobite na telefonu 040-220155 Livio in 338-4913458 Franc.
AŠDCHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Op-činah. Za informacije tel. št. 3497597763 Nastja.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693.
KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072.
"Z3 Obvestila
LOKOVEC NA BANJŠKI PLANOTI V
galeriji pri Winklerju je odprta razstava Dekleta pripravljajo balo. Ogledate si jo lahko vsak dan, razen srede.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da bo njen tržaški urad zaprt od 13. do 17. avgusta 2007.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. Uradi sedeža pa bodo zaprti za dopust od 13. do 17. avgusta.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONATINAC obveščata svoje člane, da bodo uradi zaprti od 13. do 17. avgusta.
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom od 9. do 13. ure in da so uradi zaprti od 13. do 18. avgusta 2007.
SLORI Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je urad zaprt od 13. do 18. avgusta 2007.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Čedadu zaprti od 13. do vključno 17. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure in da bodo v tednu od 13. do 17. avgusta zaprti.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt od 13. do 18. avgusta 2007.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča obiskovalce, da bo danes, 14. avgusta zaprta.
BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi Marijine častilce, na romarsko sv. mašo, ki bo v župnijski cerkvi v Boljuncu na praznik Marijinega vnebovzetja, v sredo, 15. avgusta, ob 10.30. Sv. maša bo v nadomestilo tradicionalne maše, kije bila vsako leto na ta praznik, v Marijini cerkvici na Pečah v Dolini Glin-ščice. Trenutno potekajo v dolini Glinščice dela za obnovitev poti in drugi posegi, zato je dostop v to dolino začasno zaprt.
ATELIE DOM ART IN CVETLIČARNA ADA vabita v petek, 17. avgusta, ob 17. uri, v razstavnem prostoru Ateli-e-ja Dom Art, Dunajska 17/A Opči-ne, na večer Kraške ohceti, na katerem bodo razstavljene kraške noše, izdelovali bomo naprsne šopke za na noše ter pogovarjali se bomo o tradiciji Kraške ohceti skozi stoletje. Srčno vabljeni.
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007.
GORIŠKA KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bo urad zaprt za dopust do 17. avgusta.
RTV SLOVENIJA - IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabijo v petek, 17. avgusta, ob 20.30 v Pokrajinski muzej v Repen na premierno predvajanje dokumentarnega filma Jadrana Sterleta »KRAŠKA HIŠA NA ROBU ČASA«.
TPK SI RE NA prireja tradicionalno Ka-ramalado od 17. do 19. avgusta 2007. V petek, 17. avgusta bo ples z ansamblom Alter ego. V soboto, 18. avgusta bo ples z ansamblom Old stars. V nedeljo, 19. avgusta bo ples z ansamblom Happy day. Odprtje kjoskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30.
V PROSVETNEM DOMU NA OPČI-NAH se bo 18., 19. in 20. avgusta vršil Praznik Unita in Novega Dela. V soboto, 18. avgusta, bo ob 18. uri odprtje kioskov ter ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir. V petek, 17. avgusta, ob 20.30, bo Mladinska Levica v okviru praznika predstavila film »No man's land«.
NA ROD NA IN ŠTU DIJ SKA KNJIŽ NI -CA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 13. do 17. t.m. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta.
PLANINSKA ŠOLA SPDT Mladinski odsek SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338-4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni!
AŠD CHEER DAN CE MIL LE NI UM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel. št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nast-ja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
ANED-ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motori-ki, mini basketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka
3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta.
SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
Prireditve
SKD IGO GRUDEN vabi na praznik sv. Roka v Nabrežini, od 11. do 16. avgusta.
REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Danes, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kontralt v okviru festivala »Med zvoki krajev«, nastopili bodo Roberto Loreggian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Biscuola kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repentabor. Sam praznik Marije Vnebovzete, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobož-nostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ra-vignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob somaševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert nabrežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava.
V ČETRTEK, 16. AVGUSTA 2007 bo
koncert orkestra CELLO&MUSIC v cerkvi Janeza Krstnika v Štivanu. Na sporedu dela Britna Respighija, Cou-perina in Mozarta. Dirigent Vasja Le-giša. Začetek ob 20. uri.
SKD BARKOVLJE V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na koncert pod zvezdami Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra (vodi Marjan Grdadolnik) v sredo, 22. avgusta 2007 ob 20. uri v Ulici Bonafa-ta 6, Barkovlje.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Br-dih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
H Mali oglasi
RESTAVRACIJA NA KRASU išče natakarico za stalno službo. Za info klicati na tel. št. 339-6266459 ali 3398243934.
IŠČEM knjige za 3. razred Družboslovnega liceja - Gorica. Tel. na št.: 3357228292.
IŠČEM knjige za prvi razred srednje šole na Proseku in sicer slovenščine, italijanščine, zgodovine, likovne vzgoje in naravoslovnih ved. Tel. 040-225214.
IŠČEMO 2 OSEBI za nego in skrb starejše gospe. Nudimo hrano in bivanje, doplačilo po dogovoru. klicati na št.
348-8050998	ali 348-1334085.
KMEČKI TURIZEM naKrasuišče eno
izkušeno kuhinjsko pomočnico in natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 040-229253 ali 348-3721844.
KRAŠ KA OH CET kdor rabi slamnati klobuk za partnersko nošo naj pokliče do 14. avgusta na tel. št. 3409763900.
LEKCIJE fizike in matematike nudim za univerzitetni in višješolski nivo. Tel. 329-156 3648.
NOVO PRE NOS NO PEČ na kerozin Hl-Star Model WKH 2200 prodam po nizki ceni. Info Ivana 040-291477.
NUDIM lekcije matematike in fizike za učence srednjih in višjih šol. Tel. št.
349-7389150.
PRODAJAM lesenoposodoza kuhanje vina, ki drži približno 500 litrov. Klicati na tel. št. 040-232209.
PRODAJAM krompir v Doberdobu na Tržaški ulici 25. Tel. 0481-78066.
PRO DAM fino vezano naramno ruto za nošo. Poklicati na tel. št. 040-
421821 v zgodnjih jutranjih urah ali pa v popoldanskih urah.
PRO DAM knjige za prve tri razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel. na št. 349-6236171.
PRODAM knjigeza vserazredeklasič-ne smeri liceja F. Prešerna. Tel. št. 340-9301768.
PRODAM knjigezavserazredeklasič-nega liceja France Prešeren. Tel. 338-4791301
PRO DAM licenco za gostilno - bar in prodajo tobačnih izdelkov (lotto, sisal, punto lis). Klicati v jutranjih urah 339-4106075.
PRO DAM staro kraško intarzirano skrinjo. Tel. št. 328-8007125.
PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega oz. klasičnega liceja. Klicati na 347-3052843.
PRO DAM lancio K v zelo dobrem stanju, za 1.800,00 evrov. Tel. št.: 3393924888.
SO DO MA ČE NA LO GE vašega otroka čez poletje ostale nedotaknjene? 20-letna študentka z izkušnjami nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. 333-8337691.
H1 Osmice
OS MI CO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21.
DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni!
KMEČKI TURIZEM s suho hranoje odprt v Bazovici.
NA KONTOVELU KAMENCE so odprli osmico Danilo, Darjo in Andrej.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Ži-gon.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah.
OSMICO so odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju.
V	KRIŽU PRI BELJANOVIH so odprli osmico.
V	PRILIKI PRAZNIKA SV. ROKA vNa-
brežini je odprta osmica Pertot -Špj'lni do 16. avgusta. Toplo vabljeni!
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti dr. Marka Udo-viča daruje žena Marija 200,00 evrov za zbor ZCPZ iz Trsta.
Popravek: V spomin na drago Olgo Kukanja por. Rolich darujejo hčerka Sonja, zet Paolo, vnuk Marko in Valentina 500,00 evrov za AŠD Sokol.
Ob 9. srečanju v Nabrežini darujejo družine Gruden 1.000,00 evrov za SKD Igo Gruden.
Alex in Lara Gruden darujeta za SKD Igo Gruden 500,00 evrov.
Ob 6. obletnici smrti Manči Švab daruje nečak Igor 75,00 evrov za cerkveni pevski zbor Novega Sv. Antona.
14.8.1977
14.8.2007
Trideset let je minilo odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Brundula
Spominjajo se ga
vsi svojci
Opčine, 14. avgusta 2007
14.8.2001	14.8.2007
Ob šesti obletnici smrti
Manči Švab
se je rad spominja
nečak Igor
Trst, 14. avgusta 2007
Ob boleči izgubi drage mame Elene izrekamo iskreno sožalje Maji, Vanji in svojcem.
Profesorji in ravnatelj Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje.
10
Torek, 14. avgusta 2007
KULTURA
/
ZTT - Pesniški zbirki Marija Čuka (Zibelka neba in dna) in Aceta Mermolje (To ni zame)
Zrela poezija, zavezana univerzalnim pesniškim temam
Založba je zbirki »tandema slovenskega zamejskega pesništva« izdala obenem
Tako pesniška zbirka Marija Čuka Zibelka neba in dna kot Aceta Mermolje To ni zame nam ponujata refleksivno poezijo s pridihom resignacije, vendar ne obupa - torej s še vedno pričujočo odprtostjo v (pre)živetje.
Marij Čuk-Ace Mermolja: tandem slovenskega zamejskega pesništva. Oba rojena na začetku 50-ih, oba sta študirala tudi slavistiko na ljubljanski filozofski fakulteti, oba sta izdala pri ediciji sozaložništva koprske Lipe in ZTT Pesniški list, Mermolja pod številko 3 (1972), Čuk pod številko 13 (1973), nato oba izdata po tri pesniške zbirke, nakar sledi naslednja - skupna, s skupnim naslovom Igra v matu (Trst 1984), ki z ene strani prinaša Čuk-ovo poezijo, z druge Mermoljevo. Oba se pre izku si ta tudi v dra ma ti ki, Čuk še v prozi, Mermolja pa v esejistiki. Oba sledita bolj ali manj novinarskemu po-kli cu. Pri ZTT pa sta pod uredniš tvom Martine Kafol obenem izšli njuni pesniški zbirki dvojčici - v enotni opremi Rada Jagodica - Studio Link.
Pri obeh pesnikih se v novih zbirkah pojavlja kar nekaj skupnih motivov: čas, prostor, jezik, beseda, molk, vlak ..., kijih seveda upesnjujeta vsak s svojo specifično poetiko.
Marij Čuk upesnjuje bivanjska stanja, podložena s stisko poraženca, kar se odraža v besednih zvezah in verzih, kot na pri mer: pora že ni pora žen -ci// v kleti moje biti raste pajčevina// kot črepinja ljubezni, kot molitev brez boga . Med verze se večkrat prikrade bog z malo začetnico in z malo verjetnostjo, da gre za nekoga, ki sliši. Hrepenenjski prostor ostaja gluh, čeprav v drugem delu knjige skuša pesnik ponovno vzpostaviti bližino, tudi erotično. Pojavijo se nagovori »njej«: natoči//prišla si// misliš, da si večno mlada in usodna za nebo . Sicer pa pesniška zbirka premore stalne, ponavljajoče se metafore, kot so: črni tulipan, osat, trn, seme, bradavice, angeli, bog ..., ki označujejo pesniško hotenje, ujeto med željo po presežnosti in 'trnje-vo' bivanje, torej med nebo in dno.
Na trenutke iz pesmi odbleskne tudi tr žaš ki ob mor sko-kraš ki pro stor: v obod morj a// Kras brez brina, val brez gale bov .
Zelo poudarjena je časovna dimenzija, ki daje mestoma nostalgični pridih, mestoma pa ozavešča občutje ujetosti v časovno zanko: Zaprta v včeraj.// Da vržem, srce,/čez čas in nebo// Čas daje,/jemlje//Utruja me spirala ča-
Mermolja (levo) in Čuk na predstavitvi zbirk junija letos
kroma
sa,/ves ta hrup,/ki domuje na naših je-zikih//Odzvanja mi grožnja ure:/kdor pre ho di pre teklost,/ni ma pri hod nos ti
Pesniška zbirka Aceta Mermolje je razdeljena na šest ciklov, v katerih so pesmi oštevilčene, na koncu knjige pa sta dodani še naslovljeni pesmi Moliva in Molk. Naslovi ciklov: Odhod, Kamen, Advent, Metafore, Zrno, Prihod so obe nem sre diščno me taforič no jed ro ci klov.
Že prvi cikel razkriva, da gre za reistično poezijo, ki pa se prek konkretnih podob popolnoma odpira v presežno. Izvirna metaforika na videz nič kaj pesniškega motorja in vožnje z njim daje poeziji posebno avtentičnost v ubeseditvi bivanjske drže ozaveščenega potovanja bivanja.
Drugi cikel, osrediščen ob podobi kraške ga kam na, pri na ša na videz drobne impresije, ki pa rezko zareže-jo v smisel bivanja: Palec se mi je spotaknil/ob običajni kamen,/da sem skozi majhno luknjo/opazil brezno, tudi
konkretnega kronotopa tržaškega Krasa, ki ga zna pesnik kritično ovrednoti ti.
Tudi v Mermoljevi poeziji je čas tisti, ki zaznamuje življenje, prevrednoti bivanje: Sem preteklik/slovnična kategorija,/označena na steni votline// Duh mojega časa/je advent onega, ki pride// Je na papirju metafora,/prerok-ba ali odtis minulega?
In že smo pri še enem ze lo pove -zujočem motivu obeh poetik: beseda-jezik-molk. Zdi se, da oba pes ni ka ni -hata med kategorijo molka in besede, tehtajoč njuno moč, njuno sporočilnost, njun smisel. Marij pravi: V tri skrinje zaklepam jezik/zmaja,/-bič.//Zavijem se v pričakovanje:/govo-rice in ne mos ti.// Moj molk je ve -čen,/več no tih/ in slep./ V mol ku bi -va/davna sled boga../Molk.Mermolja pa pes niš ko zbir ko celo kon ča rav no s pesmijo Molk:Dam besedo beseda/knjigo v knjižnico,/navdih v dah./To ni več zame:/va me vra ča se/je sen ski molk. Tudi v njegovi pesniški knjigi se
velikokrat pojavi razmišljanje o besedi: Bog je s kamna/odlepil besedo/in dal besedi/nično težo.//V bingljanju sem/za mudil jezik,/ da so mi v us -tih/zras li kapni ki .
Če Mermolja svojo pesniško knjigo konča s pesmijo Molk, pa jo Čuk konča s pesmijo Vlak: Tod mimo bo hropel,/mimo te postaje,/kjer ni tuj-cev/ in kjer vo di pot sr ca. / Tu bom kon -čal svojo hojo, ovit v žakljevino ... Vlak pa je metafora tudi v Mermoljevi II. pes mi Adven ta: Tako da leč visim za vsem,/ da ne znam do vla ka,/ kjer se na -daljevanje prične./Ko bo beseda sta-vek,/ bom ko šči ca/ na jeziku le de ne oba le.
Pes ni ka nam torej tokrat ponuja -ta v bra nje zre lo poe zijo, zave zano uni -ver zal nim pes niš kim temam, tako rekoč stal ni cam vsa ke tehtne pes niš ke govorice. Upesnitve so mestoma grenke, a prav zato toliko bolj žlahtne, napolnjene z osebno preizkušnjo in modrostjo, ki jo v človeka vpisuje življenje samo. (I.C.)
LOCARNO - 60. filmski festival
Zlati leopard japonskemu filmu ......
Prislužil si ga je Masahiro Kobajaši, avtor, režiser in glavni igralec filma Ai no yokan - Dve nagradi Michelu Piccoliju Na Trški gori mladi filmarji
Pol milijona ljudi na festivalu v Guči
Z velikim finalnim tekmovanjem trobentačev se je v nedeljo v Guči sklenil največji balkanski etno festival, ki sta se ga udeležila tudi predsednik srbske vlade Vojislav Koštunica in predsednik vlade Republike srbske Milorad Dodik. Koštunica je dejal, da je Guča v času festivala največje mesto in prestolnica Srbije, »ki pooseblja duh, napore, ambicije, želje in pravo razpoloženje srbskega naroda v tem trenutku«. Dodik je opozoril na povezovalni duh festivala, saj da so Srbi iz Republike srbske na festival prišli zato, da bi pokazali, kako radi imajo Srbijo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. »Če imate radi Srbijo, potem morate imeti radi tudi Gučo,« je povedal. Dodik je odprl finalno tekmovanje to-bentačev, ki je prineslo nove zmagovalce že 47. festivala. Zlato trobento (»zlatna truba«) za najboljši orkester je prejel orkester Demorana Čerimo-vica, medtem ko je prva trobenta (»truba«) festivala pripadla Ekremu Mamutovicu, članu orkestra Nenada Mladenovica. Občinstvo je prepričal Dejan Lazarevic, najbolj izviren pri svojem muziciranju pa je bil Dragan Ignjic.
Podelitvi nagrad je sledilo veliko festivalsko kolo, za zadnje dejanje festivala pa je poskrbel večkratni zmagovalec srečanja trobentačev, Boban Mar-kovic.
Organizatorji festivala ocenjujejo, da se je petdnevnega festivala udeležilo kar pol milijona obiskovalcev iz Srbije in tujine. (STA)
Pevski teden v Ljubljani
Evropsko združenje zborov Europa Cantat, ki združuje izkušene pevce iz vse Evrope, je v dneh od 12. do 19. avgusta letos pripravilo pevski teden v Ljubljani, ki poteka v dveh delavnicah. V prvi proučujejo sodobno zborovsko glasbo Skandinavije, Baltika in Slovenije pod vodstvom švedskega dirigenta Garyja Gradna iz Stockholma, v delavnici za male pevske skupine pa delajo pod vodstvom znane nemške zasedbe Singer Pur iz Regensburga. Ob študiju zborovske glasbe bodo pripravili tudi improvizacijo na kombinacijo slovenske in švedske ljudske pesmi, posvečali se bodo vprašanjem in-tonacije, uglaševanja in barve zvoka ter raziskovali izvajanje alikvotnih tonov. Ob koncu tedna bo okrog 170 pevcev z vsega sveta pripravilo dva koncerta: v petek, 17. avgusta, ob 20. uri v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice in dan zatem v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Evropsko združenje Europa Cantat je sicer nepridobitno združenje glasbenikov, ki se posveča razvoju zborovske glasbe v Evropi in v svetu. Povezuje več kot milijon aktivnih članov, nacionalnih zborovskih organizacij, pevskih zborov, posameznikov, dirigentov, pedagogov, skladateljev ter drugih strokovnjakov glasbenikov iz 42 držav iz Evrope in drugih delov sveta. Dejavni član združenja so tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter številni slovenski zbori in posamezniki. (STA)
S podelitvijo zlatega leoparda japonskemu filmu »Ai no yokan«, ljubezenski zgodbi avtorja, režiserja in glavnega igralca Masahira Kobajašija (na sliki ANSA), se je v soboto zaključil jubilejni, 60.
filmski festival v švicarskem Locarnu. Kobaja-šijev film se je nad preostalih 18 celovečernih filmov, ki so se potegovali za glavno nagrado, dvignil predvsem s premišljeno govorico slik. Leoparda za najboljšega moškega igralca sta si delila dva igralca; 81-letni francoski igralec Michel Piccoli, ki je za vlogo v francoskem filmu »Sous les toits de Paris« prejel tudi častno priznanje »Locarno Excellence Award«, in mladi Italijan Michele Venitucci. Slednji je zaigral v filmu »Fuori Dalle Corde«.
Predsed ni ca med na rod ne žirije, fran cos ka igralka Irene Jacob, je po podelitvi nagrad ocenila, da je bil Piccoli »očitna izbira«. Dodala pa je, da je šest članov žirije čutilo tudi, da obenem mora podpreti mlade talente. Mlada španska igralka Marian Alvares je prejela leoparda za najboljšo žensko igralko za uprizoritev novinarke v filmu »Lo mejor de mi«.
Hollywoodski veteran Anthony Hopkins pa je v vlogi režiserja žirijo prepričal s svojo tretjo filmsko režijo - psihološko srhljivko »Slipstream«, v kateri je tudi odigral glavno vlogo. (STA)
Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško že petič pripravlja mednarodno izmenjavo mladih filmarjev iz različnih evropskih držav. Na Trški gori pri Krškem se te dni mudi kar 40 ustvarjalcev, ki z dokumentarnimi filmi izražajo svoje poglede na aktualne družbene teme, kot so dejavno sodelovanje mladih, kulturna raznolikost ali evropska identiteta.Udeleženci na druženju, ki poteka med 9. do 19. avgustom, izmenjujejo številne ideje, si ogledujejo primere nekaterih filmov z aktualno tematiko, pod mentorstvom priznanega režiserja Želimirja Žitnika pa bodo snemali kratke filme. Filme bodo prikazali na zaključni projekciji v soboto, 18. avgusta, zbrali jih bodo na DVD-ju, ogledati pa si jih bo mogoče tudi na internetu. Kasneje bodo filmi predvajani tudi na projekcijah po mladinskih klubih ter na različnih festivalih po Evropi, je sporočil predsednik Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško Tom Go-mizelj. (STA)
/
SVET
Sobota, 11. avgusta 2007
239 1
PRIŠTINA - Pojasnilo predstavnika Evropske komisije v pogajalski trojki za Kosovo
Ischinger: Nihče od nas ni predlagal delitve Kosova
Novinarji naj bi napačno interpretirali njegovo izjavo - Naslednji pogovori konec avgusta na Dunaju
PRIŠTINA - Predstavnik EU v pogajalski trojki za Kosovo Wolfgang Ischinger je včeraj poudaril, da "niti on niti trojka niso predlagali razdelitve Kosova". Ischinger je za prištinski časnik Zeri pojasnil, da so novinarji v nedeljo napačno interpretirali njegovo izjavo, da bi se trojka strinjala z razdelitvijo Kosova, če bi oni tako želeli, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Na vprašanje, ali bi morebiti razpravljali tudi o delitvi Kosova, če bi katera od strani to predlagala, je predstavnik EU v trojki povedal, da Priština in Beograd ne bosta razpravljala o vprašanju, o katerem še ni bilo doseženo soglasje. Ischinger je v pogovoru za časnik Zeri še povedal, "da trojka ne bo predlagala nobene specifične možnosti za rešitev vprašanja Kosova, še posebno pa ne delitve", saj v skladu z resolucijo ZN in načeli kontaktne skupine to ni v njihovi pristojnosti. Da trojka ne bo predstavila nobenega načrta za rešitev vprašanja prihodnjega statusa Kosova, so predstavniki trojke poudarili že v Be-
ogradu in Prištini pretekli konec tedna, saj predloge pričakujejo od strani v sporu.
Tudi Albert Rohan, namestnik posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA včeraj poudaril, da o delitvi Kosova ne bodo razpravljali. Pri tem je opozoril na načela trojke, ki "popolnoma jasno in brez nesporazumov" zavračajo delitev Kosova, in dodal, da tudi srbske in kosovske oblasti delitev Kosova zavračajo. Kot je še poudaril, bi bila delitev "škodljiva", saj živi na severu Kosova, ki je po njegovih besedah pod de facto nadzorom Beograda, le polovica kosovskih Srbov, za ostale pa takšna rešitev ne bi "nič prinesla".
Pogajalska trojka za Kosovo, ki jo poleg evropskega predstavnika sestavljata še predstavnik ZDA in Rusije, je medtem po pogovorih s predstavniki obeh strani slednje povabila na ločena srečanja konec avgusta na Dunaju, ki bodo 29. in 30. avgusta na Dunaju. Trojka se je sicer že na začetku svojega man-
data po prvih pogovorih z vsemi stranmi znašla v slepi ulici. Vodje kosovskih Albancev so jim dale namreč jasno vedeti, da se o zahtevani neodvisnosti pokrajine ne nameravajo več pogajati. Podobno neomajno je pri svojem stališču vztrajal srbski državni vrh, za katerega odcepitev Kosova ne pride v poštev. Trojka je med obiskom v Prištini v nedeljo ponovila, da bo iskala kompromis. Končno poročilo naj bi generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu predstavila do 10. decembra.
Po 10. decembru se bodo morale ZDA in EU odločiti ali bodo upravo Kosova prenesle z ZN na EU ali bodo podprle neodvisnost Kosova brez resolucije VS ZN, v včerajšnji izdaji poudarja Britanski časnik Financial Times. Kot ugotavlja časnik, se bosta morala Washington in Bruselj maksimalno potruditi, da bodo glede tega ostali na istem bregu, prebivalci Kosova pa bodo morali biti še nekaj časa potrpežljivi in pripravljeni popustiti, tako kot to poletje. (STA)
AFGANISTAN - V ujetništvu je še 19 njunih rojakov
Talibani včeraj izpustili dve bolni južnokorejski talki
Izpuščeni južnokorejski talki Kim Kyung-ja (tretja z leve v tretji vrsti) in Kim Ji-na (prva z leve v drugi vrsti) pred odhodom v Afganistan skupaj z drugimi
južnokorejskimi
zdravstvenimi
delavci
ansa
Predstavnik Evropske unije v pogajalski trojki za Kosovo Wolfgang Ischinger
ansa
PARIZ - Trditve dnevnika Le Parisien
Sarkozy zanikal prodajo jedrskega reaktorja Libiji
Sporazum o tem naj biTripoli in Pariz sklenila 25. julija
WASHINGTON - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj zanikal, da Francija načrtuje prodajo najsodobnejšega jedrskega reaktorja Libiji. "Ne drži, ne drži," je na vprašanja novinarjev o prodaji reaktorja tretje generacije odgovoril Sarkozy, ki je na počitnicah v ameriški zvezni državi New Hampshire, poroča francoska tiskovna agencija AFP. O možnosti prodaje tega reaktorja je včeraj poročal francoski dnevnik Le Parisien.
Kot navaja Le Parisien, je visok predstavnik francoskega komisariata za jedrsko energijo (CEA), ki je glavni delničar francoskega jedrskega podjetja Areva, dejal, da je Libija pri Arevi povpraševala po možnosti dobave omenjenega jedrskega reaktorja. Tiskovni predstavnik Areve poročanje časopisa ni potrdil.
Sporazum, ki ga je Sarkozy podpisal med obiskom Tripolija 25. julija, predvideva dobavo jedrskega reaktorja, ki bo Libiji služil za pridobivanje pitne vode iz morske. Sarkozy je Tripoli sicer obiskal le dan po tem, ko so tamkajšnje oblasti izpustile šest bolgarskih zdravstvenih delavcev, ki so jih zadrževale več kot osem let. (STA)
Fidel Castro praznoval 81. rojstni dan
HAVANA - Dolgoletni kubanski voditelj Fidel Castro je včeraj, več kot leto dni po začasni predaji oblasti svojemu bratu Raulu zaradi bolezni, praznoval 81. rojstni dan. Visoko obletnico je praznoval na neznani lokaciji, skriti pred javnostjo, v kateri se ni pojavil že od 26. julija lani.
Po prvotnih načrtih naj bi bil Castro zaradi operacije na črevesju odsoten le nekaj tednov, vendar se je njegova odsotnost raztegnila že na več kot leto dni.
V Havani so v čast Castru priredili veličasten ognjemet. (STA)
KABUL - Predstavnik talibanov Ju-suf Ahmadi je včeraj sporočil, da so izpustili dve južnokorejski talki, medtem ko je 19 talcev še vedno v ujetništvu. Kot je dejal Ahmadi, so talki izpustili v provinci Ga-zni na jugu Afganistana. Izpustitev dveh bolnih talk sta potrdila tudi lokalni plemenski vodja v Gazniju, Hadži Zahir in Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC).
"Prejel sem obe talki," je povedal Zahir, ki je sodeloval v pogajanjih s talibani za izpustitev talcev. ICRC je medtem sporočil, da so talki že predali južnokorejski delegaciji v Afganistanu. Predstavnik delegacije ICRC v Afganistanu Reto Stocker je v izjavi poudaril, da je ICRC igral pomembno vlogo pri pogajanjih za izpustitev talk in da čuti "olajšanje, ker sta bili izpuščeni in se lahko vrneta domov k svojim družinam". Afganistanske oblasti trditev talibanov o izpustitvi sicer še niso uradno potrdile.
Izpustitev talk je pozdravila tudi Južna Koreja, ob tem pa je pozvala k izpustitvi svojih ostalih 19 državljanov, ki so še vedno v ujetništvu. "Veseli smo, da sta bili izpuščeni vsaj dve talki, vendar pa pozivamo ugrabitelje k takojšnji izpustitvi vseh naših državljanov," je novinarjem v Seulu dejal tiskovni predstavnik Cho Hee Yong.
23 južnokorejskih humanitarnih delavcev so ugrabili 19. julija, ko so iz Kabu-la potovali v Kandahar, od takrat pa potekajo intenzivna prizadevanja za njihovo izpustitev. Talibani so dva talca že ubili. (STA)
BERLIN - Zadnji voditelj NDR Egon Krenz zanikal, da bi tak dokument obstajal
Našli dokument nekdanje tajne službe nDr Stasi z ukazom za streljanje na prebežnike na Zahod
BERLIN - V prostorih nekdanje vzhodnonem-ške tajne policije Stasi so nedavno odkrili dokument, ki nedvoumno dokazuje, da so morali obmejni policisti po ukazu s strani komunističnih oblasti streljati na in po potrebi ubiti vsakega, ki je skušal pobegniti čez mejo na Zahod. Včeraj je tudi minilo 46. let od začetka gradnje razvpitega zidu, ki je Berlin razdelil na vzhodni komunistični in zahodni kapitalistični del.
V sedem strani dolgem dokumentu, ki nosi datum 1. oktober 1973, je ministrstvo za državno varnost, bolj znano kot Stasi, stražarjem ukazalo, da morajo prebežnike "ustaviti ali likvidirati". "Ne omahujte pri uporabi strelnega orožja, tudi takrat ne, ko so pri nezakonitem prestopanju meje udeležene ženske in otroci, saj je to le taktika, ki jo izdajalci pogosto uporabljajo," piše v ključnem odstavku dokumenta.
Vzhodnonemški režim je dolga leta zatrjeval, da je ubijanje ob strogo zastraženi meji, utrjeni z betonskim zidom in bodečo žico, zgolj "zadnja možnost" -uporabljena šele ko vse ostale metode, kot je na primer opozorilno streljanje v zrak, ne zaležejo. Direktorica vladnega urada, ki sedaj upravlja z na tisoče dokumenti Stasija, nasprotno trdi, da najnovejše odkritje neizpodbitno dokazuje, daje nekdanji režim pričakoval, da bodo morebitni prebežniki na Zahod, ubi-
ti. "Dokument je tako pomemben zato, ker takratni politični voditelji še vedno zanikajo, daje obstajal ukaz za streljanje," je za nemški časnik Frankfurt Allgemeine Sonntagszeitung povedala direktorica Marianne Birthler. Novo odkritje dokazuje, da so obstajali vidiki temnega poglavja nemške zgodovine, ki jih je šele treba odkrivati, je še poudarila in dodala: "Pri ocenjevanju zgodovine nas čaka še dolga pot."
Zadnji predsednik Nemške demokratične republike in partijski voditelj Egon Krenz je v pogovoru za včerajšnjo izdajo nemškega časnika Bild odločno zanikal, da bi tovrstni ukaz zares obstajal. "Tega ne vem iz dokumentov, to vem iz lastnih izkušenj. Takšen ukaz bi predstavljal kršitev zakonov Vzhodne Nemčije," je zatrdil Krenz, kije sicer zaradi odgovornosti za smrt štirih prebežnikov, ustreljenih na meji z Zahodno Nemčijo, več let preživel v zaporu.
Ob poskusu prebega iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo naj bi po neuradnih navedbah umrlo najmanj 1245 ljudi, od tega več kot pol po avgustu 1961, ko se je začela gradnja zidu, ki naj bi ustavil množični beg iz komunistične države. Zid je bil dolg 155 kilometrov - od tega jih je 43 potekalo od severa proti jugu in delilo Berlin na dvoje, ostalih 112 kilometrov pa je obkrožalo enklavo Zahodni Berlin in jo ločevalo od Vzhodne Nemčije. Zid je padel leta 1989. (STA)
Zadnji predsednik Nemške demokratične republike in partijski voditelj Egon Krenz
ansa
1 2 Torek, 14. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
BRDA - Vinogradniki v Števerjanu in na Oslavju so si že privihali rokave
Letošnja trgatev bo ostala v spominu kot najzgodnejša doslej
Nekateri so začeli trgati prejšnji teden - Na potezi najprej sivi pinot, mladi nasadi in sorte za pridelavo penine
Briška lepotica med trganjem sočnega grozdja na Vogričevem posestvu v Števerjanu
coco
Do bencina niso imeli pravice
Ker so jim sile javnega reda zaradi raznih kršitev prometnega zakonika odvzele vozniško dovoljenje, niso imeli pravice do prostocarinske-ga bencina, ne glede na to pa so v rezervoarje natankali 87.724 litrov goriva. Finančni stražniki so ugotovili, da je zakonske predpise kršilo 157 voznikov brez vozniškega dovoljenja. Namesto, da bi kartice, ki zagotavljajo koriščenje popustov na bencinskih črpalkah, vrnili pristojnim uradom Trgovinske zbornice, so jih vozniki posojali sorodnikom in prijateljem, ki so na ta način prihranili kar čedno vsoto denarja.
Travnik: trgovci zaskrbljeni
Goriški trgovci so zaskrbljeni zaradi prekvalifikacije Travnika, zato pa so se včeraj Beniamino Ursic, Benedikt Kosič in Adriano Culot srečali z županom Ettorejem Ro-molijem. Prvega občana so opozorili, da gradbišče na križišču med ulicama Roma in Oberdan že nekaj dni sameva, saj so delavci podjetja Luci costruzioni odšli na dopust, ob tem pa so spregovorili še o raznih odprtih vprašanjih. Trgovci so zaskrbljeni, da bi se gradbena dela nadaljevala v nedogled, ob tem pa so izrazili tudi več dvomov o podjetju Luci costruzioni, ki naj bi imelo kar nekaj finančnih težav. Ob tem so se na srečanju pogovarjali tudi o tunelu pod gradom; načrt predvideva, da bi bil izključno namenjen pešcem, trgovci pa zahtevajo, da bi speljali vsaj enosmerni promet.
Letošnja trgatev bo ostala v spominu kot najzgodnejša doslej. Zaradi milih zimskih temperatur so trte cvetele približno tri tedne prej kot običajno, posledično pa so nekatere rane sorte grozdja že dovolj zrele za trgatev. Le-ta se je ponekod v Brdih začela prejšnji teden, večina vinogradnikov pa se bo dela lotila v teh dneh. Na potezi bodo najprej sivi in modri pinot, mladi nasadi ter sorte, ki jih uporabljajo za proizvodnjo penine (npr. peneče rebule).
Po besedah pokrajinskega predsednika Kmečke zveze Stanka Radikona in odgovornega za goriški urad Walterja Miklu-za se trgatve ranih sort navadno lotijo najprej vinogradniki, ki svoj pridelek prodajajo večjim odjemalcem, poleg njih pa so se za zgodnjo trgatev odločili tudi mnogi briški vinarji. »Mi smo začeli že v petek s sau-vignonom, nadaljevali pa smo danes (včeraj, op.ur.), ko je nehalo deževati, s sivim pi-notom. Kljub temu, daje še zelo zgodaj, so rane sorte že dozorele, vsaj za potrebe, kijih ima naš odjemalec. Le-ta je izvedel analize našega grozdja in ugotovil, da količina sladkorja v njem že odgovarja vinu s 13 odstotki alkohola. Nato bo na vrsti chardonnay, trgatev tokaja in rebule pa bo potekala kasneje. Septembra bodo na potezi še vrste črnega grozdja, za nabiranje katerega pa se nikakor ne mudi, saj potrebujejo veliko sonca,« je povedal 44-letni enolog Ivan Vogrič iz Števerjana in dodal, da so bili Skokovi na Jazbinah še hitrejši, saj so začeli trgati že prejš nji torek.
»Nameravali smo začeti danes (včeraj, op. ur.), dež pa nam je prekrižal načrte,« je povedal Jože Figelj z Oslavja, iz istega razloga pa so začetek trgatve prenesli tudi Klanjščkovi, ki si bodo v primeru sončnega vremena privihali rokave že danes. »Po vsej verjetnosti se bo trgatev pri nas začela v ponedeljek. Zgodnje sorte, kot je pinot, so že dozorele. Lahko bi počakali še malo, s tem pa bi tvegali. Ker ima sivi pinot zelo tenko lupino, je nevarno, da v primeru obilnih padavin poči in gnije, prekomerno izpostavljanje soncu pa ga lahko izsuši,« je povedal 24-letni Alexis Paraschos iz Števerjana in pristavil: »Obenem lahko postavlja tako zgodnja trgatev druge probleme. Poletna vročina ne nudi najboljših razmer, saj se z visokimi temperaturami v zabojih s potrganim grozdjem lahko razvijajo bakterije«.
Naši sogovorniki so v glavnem ocenili, da bi morala biti letošnja letina kakovostna, za gotovo napoved pa bo treba še počakati. »Prezgodaj je, da bi govorili o kvaliteti. Nobenega dvoma pa ni, da bo letošnja letina obilnejša od lanske,« je zaključil Dejan Klanjšček z Oslavja.
Aleksija Ambrosi
TRŽIČ - V ulicah Matteotti in Marziale
Padec nosečnice sprožil obnovo pločnika
V Tržiču je sprehajanje po pločnikih, polnih lukenj, vse bolj nevarno, zaradi tega pa se je občinska uprava odločila za prenovitveni poseg v ulicah Matteotti in Marziale.
Pred nekaj dnevi se je med hojo po pločniku v bližini picerije Na-poletana spotaknila in nato padla na tla 34-letna nosečnica W.E.; ženska je držala v rokah snop dokumentov, nenadoma je stopila v nekaj centimetrsko luknjo in pri tem izgubila ravnotežje. Liste, kije držala v rokah, je takoj spustila, nato pa je z rokama skušala ublažiti padec. Kljub temu je za-dobila udarec v trebuh in obležala na
tleh. Ponesrečenki je priskočila na pomoč prodajalka iz bližnje trgovine, ki je takoj klicala osebje službe 118. Nosečnico so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugo tovili, da njen otrok k sre či ni doživel nikakršnih poškod. Ne glede na to so žen ski sve tovali, naj do poroda prekine z delom in naj raje ostane do ma.
Ob čin ski odbor nik An dre a Montagnani je takoj zatem, ko je izvedel za dogodek, sprožil postopek za vrsto prenovitvenih del v ulicah Matteotti in Marziale. Pločnike obeh ulic bodo tako na novo asfaltirali, sicer pa bodo posegu namenili 90.000 evrov.
JAMLJE - Vaščani zbirajo podpise
Nočejo antene
Župan Vizintin pojasnuje, da ni bil sprejet še noben uradni sklep
Jameljci nasprotujejo postavitvi antene za mobilno telefonijo WIND na območju vasi in v njeni neposredni bližini, zato pa so sprožili akcijo zbiranja podpisov, ki jih bodo nato posredovali županu občine Doberdob Paolu Vizintinu in občinskim svetnikom. »Vaščani izražamo svoje najodločnejše nasprotovanje postavitvi antene WIND na območju vasi ali v njeni neposredni bližini, ker bi leta ogrožala naše zdravje ter kazila že itak zelo prizadeto vaško okolje,« so zapisali Jameljci v pismu s podpisi.
»Na občini nimamo nobenega uradnega načrta in nismo sprejeli ni-
kakršnega ukrepa v zvezi z mobilno telefonijo,« je med tem pojasnil župan Vizintin. Po njegovih besedah še ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev, ob tem pa je potrdil, da se družba WIND zanima za postavitev antene v starem delu Jamelj, to se pravi ob vznožju Kremenjaka in v neposredni bližini hiš. »Ostro bomo nasprotovali postavitvi antene v bližini vasi,« je zagotovil Vizintin in nadaljeval: »Če bo treba postaviti anteno, bo treba izbrati lokacijo čim bolj daleč od naselja, to se pravi na kraju, kjer naprava ne bi škodila zdravju Jamelj cev.«
TRŽIČ - Oggianu
»Zaščita Slovencev ni potrebna«
Odločitev tržiške občinske uprave iz leta 2002, da vključi mesto v območje izvajanja zaščitnega zakona 38, je bila po mnenju stranke UDC iz Tržiča povsem nepotrebna. Manjšina namreč nima potrebe po zaščiti, »ker je preprosto v mestu ni,« menijo pri stranki UDC.
»Nikakor nismo sovražno razpoloženi do slovenske manjšine, tako da so po našem mnenju neumestna razmišljanja predsednika društva Jadro,« je menil občinski tajnik UDC Lorenzo Oggianu in nadaljeval: »Ne postavljamo pod vprašaj zaščite slovenske manjšine, vendar vsako pretiravanje povzroča negativne učinke in zaradi tega je pretirano trditi, da so zaščite potrebni Slovenci, ki bivajo v Tržiču.« Po mnenju Oggianuja so svetniki opozicije ravnali povsem upravičeno, ko so pred dnevi opo zo rili na stroške, ki naj bi jih tr -žiški občini prinesla zaščita slovenske manjšine. »Vsaka pobuda proti izvajanju omenjenih zaščitnih norm bo zato doživela podporo stranke UDC,« je zaključil Oggianu.
GORICA - Ineos
Za zaposlitev odpuščenih bo skrbela dežela
Za zaposlitev odpuščenih delavcev tržiške tovarne Ineos bo skrbela dežela. Dogovor so dosegli včeraj na goriški prefekturi, kjer so se sindikalisti ob prisotnosti viceprekta Rite Ilde Riccio, deželnega odbornika Roberta Coso-linija, pokrajinskega odbornika Marina Visin-tina in tržiške podžupanje Silvie Altran srečali s predstavniki družbe Ineos. Doseženi dogovor predvideva, da bo dežela poskrbela za ponovno zaposlitev odpuščenih delavcev, po možnosti v istem obratu, saj naj bi le-ta v kratkem dobil novega lastnika. Ob tem sta še vedno precej oddaljeni stališči v zvezi s sporočilom o odpustitvi. Delavci še naprej zahtevajo odškodnino, družba pa trdi, da zaposleni na podlagi delovne pogodbe nimajo pravice do njenega izplačila.
Ob tem je predstavnik družbe Ineso Arturo Mazzoni zanikal, da bi podjetje prejelo državni prispevek za odprtje tovarne na Sardiniji. »Pred tremi leti smo res zaprosili za državni prispevek, vendar se je le-to zgodilo, preden smo kupili tržiški obrat. Ne glede na to smo se državnemu prispevku odpovedali, tako da nobeno podjetje družbe Films ne uživa nikakršne javne podpore,« je pojasnil Mazzoni.
TURJAK - Včeraj ob 11.20 prometna nesreča
Avto se je prevrnil
57-letno voznico so prepeljali v tržiško bolnišnico
Avtomobil je obstal na boku sredi cestišča
altran
57-letna L. D. z bivališčem v doberdobski občini je včeraj ob 11.20 doživela prometno nesrečo v središču Turjaka. Iz še nepojasnjenih razlogov je ženska s svojim avtomobilom tipa fiat panda zavozila na pločnik, trčila v zid stanovanjske hiše, nato pa še v cementni drog. Avtomobil se je pri tem prevrnil in obstal na boku. Stanovalci sosednjih hiš so slišali močan trk in nemudoma klicali službo 118. Osebje prve pomoči je bilo na mestu takoj zatem, ob njihovem prihodu pa je voznica že izstopila iz avtomobila. Žensko so nato prepeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico, sicer pa so na kraju nesreče posredovali tudi policisti letečega oddelka in gasilci, ki so očistili cestišče.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 14. avgusta 2007
13
GORICA - Romoli in Romanova obiskala slovenski šoli
»Poslopje v ulici Brolo je treba nujno dokončati«
Župan bo poskrbel tudi za večnamensko učilnico in postavitev kipa na šoli Tinko
»Poslopje slovenske osnovne šole v ulici Brolo je treba nujno dokončati. Dela so že vključena v triletni občinski predračun za javna dela, želel pa sem si osebno ogledati stavbo. Poskrbel bom, da se bo poseg na nedokončanem delu poslopja začel čimprej.« Tako je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj v spremstvu odbornice za šolstvo Silvane Romano in občinskega funkcionarja obiskal slovensko osnovno šolo Oton Župančič. Prostore in problematiko nedokončanega dela poslopja, ki čaka na poseg že od konca 70. let, je upraviteljema predstavila ravnateljica didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo Miroslava Braini.
»Župan nam je čestital, ker imamo tako lepo šolo, predstavila pa sem mu tudi težave, s katerimi se spopadamo zaradi pomanjkanja prostora. Če bi bilo pritličje levega dela poslopja uporabno, bi v njem lahko uredili laboratorij. Z rastočim številom otrok in razredov so namreč sedaj vsi razpoložljivi porostori zasedeni,« je povedala Brainijeva in pristavila: »Župan Romoli je pokazal zanimanje, počaščena sem, ker nas je obiskal z odbornico. Povedal je, da je načrt za dopolnitev stavbe v ulici Brolo že vključen v triletni načrt javnih del, treba pa je seveda najti denar.«
Romoli in Romanova sta včeraj obiskala tudi slovensko nižjo srednjo Ivan Trin-ko, kjer ju je sprejela ravnateljica Elizabeta
Z lanskega prvega dne pouka na šoli Oton Župančič
bumbaca
Kovic. Romoliju je predstavila potrebo po ureditvi večnamenske učilnice, ki bi jo uporabljali za likovno vzgojo, kemijo in računalništvo. Poseg bi bil dokaj enostaven, saj bi bilo za pridobitev širše učilnice dovolj porušiti notranji zid, župan pa je opazil tudi potrebo po drugih manjših posegih. »Na opozorilo dosedanjega predsednika slovenske
VRH - Domačini in izseljeni vaščani praznovali sv. Lovrenca
Prišli so z vseh vetrov
Kot veleva tradicija, je procesija z Najsvetejšim obšla več vrhovskih domačij
V poletnih dneh, ko v jasnih nočeh opazujemo na nebesnem svodu naravni ognjemet padajočih zvezd, na Vrhu slavijo praznik vaškega zavetnika sv. Lovrenca. Vrhovsko praznovanje je doseglo svoj višek v nedeljo, ob tej priliki pa je bila domača cerkev nabito polna. Zavetnika so prišli praznovat krajani, množično pa tudi Vrhovci, ki so se izselili v Laško in druge kraje po deželi. Slovesno mašo je daroval žup-
Procesije so se udeležili številni domačini in izseljeni Vrhovci
bumbaca
nik Viljem Žerjal, v čast sv. Lovrencu pa je pel Mladinski cerkveni zbor Vrh sv. Mihaela. Sledila je procesija z Najsvetejšim, ki je obšla več vrhovskih domačij, pred katerimi so bili skrbno okrašeni oltarji. Praznik je sklenila ravno tako tradicionalna zakuska, ki so jo pripravile domače gospodinje in na kateri so se domačini in izseljeni Vrhovci zadržali ob prijetnem kramljanju.
[I] Lekarne
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ
KINEMAX: zaprto.
S Izleti
konzulte Igorja Komela bom v slovenski nižji srednji šoli poskrbel tudi za postavitev doprsnega kipa Ivana Trinka, ki je sedaj drugje,« je napovedal župan, ki se je s Ko-vičevo pogovoril tudi o dolgo pričakovanem slavnostnem odprtju šolskega poslopja v ulici Grabizio, do katerega bi lahko prišlo decembra. (Ale)
□ Obvestila
ANAGRAFSKI IN DAVČNI URADTER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB
bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ulici Mame-li v Gorici bo zaprta do 25. avgusta. V tem času bo možno le vračanje knjig med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJEN-
DEZURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEZURNA lekarna v trZiču
ALLA SALUTE (Fabris), ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugorje, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-21361 (Ema), 0481882302 (Veronika), 0481-78061 (Ana
K.).
KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481530927.
PD VRH SV. MIHAELA organizira celodnevni pevski in družabni izlet v Škofjo Loko po Tavčarjevih poteh v ponedeljek, 27. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina) do 22. avgusta.
PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 048120678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo.
SPDG prireja 1. in 2. septembra izlet v Dolomite z vzponom na vrh Tofana di Rozes po zavarovani plezalni poti Lipella. Vzpon traja okrog pet ur. Udeleženci morajo biti primerno opremljeni (čelada in samovarovanje, svetilka) in vešči vzpenjanja v ferati. Možnost vzpona na vrh tudi po navadni planinski stezi (od štiri do pet ur) Prevoz z lastnimi sredstvi. Zaradi rezervacije prenočišča se prijave sprejemajo do 15. avgusta (Vlado, tel. 0481-882079).
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
Včeraj je slavil sedemdesetletnico "štandrežc"
Dino Roner
Iskrene čestitke mu izrekajo in obenem kličejo še na mnoga in zdrava leta
Kulturni dom Gorica, ŠZ Dom in SKGZ
CEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipol-žah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481390688.
KNJIŽ NI CA FE I GEL bo zaprta za dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
POKRAJINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaprti do 29. avgusta.
SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško na Korzu Verdi 51/int. v Gorici bo v mesecu avgustu zaprt.
URADI ATER goriške pokrajine na korzu Italia 116 v Gorici bodo danes zaprti.
URADI IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS
bodo zaprti 16. in 17. avgusta. Delovale bodo brezplačne telefonske številke za vodo (800993131), plin in električno energijo (800993100) ter okoljske storitve (800844344).
URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
ŠAGRA SV. ROKA bo v Podturnu do četrtka, 16. avgusta, ko bo tudi tombola.
URA DI GLAS BE NE MATI CE GO RI CA
bodo zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure.
»MON FALCON E ESTATE« v organizaciji občine Tržič: v četrtek, 16. avgusta, ob 21. uri (trg Falcone e Borselli-no) film »The Queen - La Regina« (ob slabem vremenu naslednjega dne).
V PARKU CORONINI v Gorici bo v sodelovanju z združenjem Intermusica v četrtek, 16. avgusta, ob 18. uri koncert z naslovom Glasba Goye; informacije na tel. 0481-533485.
DANES V GORICI: 8.30, Bruna Scafu-ri v kapeli splošne bolnišnice in na glavno pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Vitto-rino Revignas v cerkvi in v Videm za upepelitev; 11.00, Ferdinando Furioso (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališče v Škocjanu.
PtimflFohi I Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
1 I lUlUlJSIM | ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE URNIK: OB SOBOTAH samo na brezplačni št. 800.912.775 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Brezplačna številka ¡

FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
m MZMMCM
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure
1 4 Torek, 14- avgusta 2007
ITALIJA
/
EVROPSKA KOMISIJA - Polemike po nesreči, v kateri so zgoreli štirje romski otroci
Bruselj: Italija ne izvaja evropskih norm o Romih
Minister Amato: Italija je evropsko direktivo sprejela že leta 2003, čeprav je vprašanje še odprto
RIM - Tragična nesreča, v kateri so v noči med petkom in soboto zgoreli štirje romski otroci v leseni baraki pri Livornu, je prerasla v pravo politično afero. Minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero je obtožil občinske upravitelje, da nič ne naredijo za Rome, ker si od njih ne morejo obetati volilnih glasov, pa tudi zaradi predsodkov rasistične narave.
Na Ferrerova izvajanja se je takoj odzval livornski župan Alessandro Cosimi (LD). »Ferrero projicira na občine svoje črnogledo videnje politike,« je dejal. Oglasil seje tudi njegov firenški kolega Leonardo Dome-nici (prav tako LD) , ki je med drugim predsednik združenja občin ANCI. »Ni krajevnega upravitelja, ki ne bi imel interesa rešiti problem Romov,« je dejal. »Toda za integracijo teh ljudi so potrebna denarna sredstva in stalen napor, ki jih večkrat zaman pričakujemo od države,« je pristavil. Beneški župan Massimo Cacciari (Marjetica) pa se je vprašal, kako si vlada zamišlja, da bodo občine reševale probleme, kot sta integracija Romov in pomoč revnim, ko pa stalno krči prispevke krajevnim upravam.
Da bi pomiril duhove, je s počitnic v kraju Castiglione della Pescaia posegel ministrski predsednik Romano Prodi. »Gre za zapleten problem, s katerim se spopadajo tudi mnoge druge evropske in izvenevropske države. Preučiti je treba vse možne alternative za rešitev tega problema sožitja, ki je zelo različen od drugih tudi zaradi dolgotrajnih diskriminacij in preganjanja, ki so jih bili Romi deležni,« je dejal.
Prodi pa je dosegel tako rekoč nasprotni učinek, saj je izzval kritični nastop Evropske komisije. »Evropska unija je veliko naredila za integracijo Romov in drugih manjšin. Na tem področju je izdelala zelo jasna pravila. Problem pa predstavlja dejstvo, da morajo ta pravila izvajati posame države, vključno Italija,« je dejal glasnik komisarja za socialna vprašanja Vladimir Spidla. »Obstaja evropska direktiva iz leta 2000, ki je 14 držav še vedno ni sprejelo v svojo zakonodajo, med temi tudi Italija, pa čeprav je bila v tem smislu že večkrat opozorjena,« je pristavil.
Na to pa je repliciral notranji minister Giuliano Amato. V daljši noti za tisk je pojasnil, da je Italija v resnici osvojila evropsko direktivo št. 43 iz leta 2000, in sicer z zakonskih odlokom št. 225 iz leta 2003. K temu odloku pa je Evropska komisija vložila pripombe, češ da je nezadovoljiv v treh točkah. Kot je pojasnil Amato, Italija ne priznava Romom statusa jezikovne manjšine, vendar zdaj skuša urediti to vprašanje tudi v sodelovanju z njihovimi predstavniki. Oktobra bo ta problematika predmet posebne konference.
Prizorišče tragičnega požara v kraju Stagno pri Livornu
ansa
IZRAEL ZASKRBLJEN
Polemike zaradi Prodijevega stališča o Hamasu
RIM - Ministrski predsednik Romano Prodi se je v teh počitniških dneh znašel v središču še ene polemike mednarodnih razsežnosti. Goroveč mladim udeležencem seminarja, ki ga prireja ustanova Giorgio La Pira v kraju Castiglion della Pescaia, je izrazil prepričanje, da bi bilo zgrešeno ignorirati skrajno palestinsko gibanje Hamas. »Hamas obstaja, pomagati mu je treba k politični evoluciji. Če bodo Palestinci razdeljeni, ne bo miru,« je pojasnil.
Prodijeve besede so naletele na pozitiven odziv v vrstah Hamasa. »Pripravljeni smo na odkrit dialog z mednarodno skupnostjo,« je dejal njegov glasnik Sami Abu Zuhri. Diametralno nasprotno pa je reagiral Izrael. »Sprejeti Hamas k pogajanjem bi imelo izključno negativne posledice. To bi le pokvarilo pozitivno ozračje, ki seje ustvarilo med izraelsko vlado in sedanjo plestinsko oblastjo,« je dejal glasnik zunanjega ministrstva Mark Regev. Kritično so se oglasili tudi predstavniki notranje opozicije, od Berlusconijevega glasnika Bo-naiutija do predstavnika NZ Gasparrija, ki so zahtevali razčiščenje v parlamentu.
ŽENA FLAVIA
Z iztekom mandata Prodi zapusti politiko
MILAN - »To bo zadnja Romanova politična izkušnja. Zdaj skuša le zaključiti delo, ki ga je zastavil. Tokrat je postavil jasen termin svoji politični dejavnosti, ki se bo sklenila z iztekom sedanje zakonodajne dobe, razen če ne bo presenečenj.« Tako pravi Prodijeva žena Flavia v intervjuju, ki ga danes objavlja milanski tednik Diva e donna.
Italijanski ministrski predsednik je v teh dneh dopolnil 68. leto. Kot kaže, ga sedaja politična izkušnja zelo obremenjuje. »Tudi ko je bil v Bruslju na čelu Evropske komisije, je bil Romano deležen kritik zaradi svojih političnih načrtov. Dovolj je pomisliti na Angleže. Toda tam je imel čas, da se je spopadal s problemi. V Rimu se mu vsak dan odpira nov problem, in nikoli ni to tisti, s katerim se zjutraj namerava ubadati,« je še dejala Flavia, po besedah katere se bo Prodi po umiku iz politike »v celoti posvetil vlogi starega očeta«.
BILD - Plače »velikih«
Italijanski premier zaluži trikrat več kot francoski predsednik
BERLIN - Koliko zaslužijo voditelji osmih gospodarsko najpomembnejših držav na svetu? To vprašanje si je postavil nemški dnevnik Bild. Odgovor, s katerim je postregel svojim bralcem, je deloma predvidljiv, deloma pa tudi presenetljiv.
Najbrž nikogar ne bo iznenadilo dejstvo, da največ zasluži ameriški predsednik George Bush. Vsak mesec prejme plačo v vrednosti 24.167 evrov. Takoj za njim najdemo britanskega premiera Gordona Browna. Naslednik Tonyja Blaira zasluži mesečno 23.334 evrov. Na tretjem mestu je japonski prvi minister Šinzo Abe z 21.910 evri na mesec. Za njim nekoliko zaostaja nemška kanclerka Angela Merkel, katere mesečna plača znaša 20.427 evrov.
Marsikoga pa bo najbrž presenetilo dejstvo, da je peti na lestvici italijanski ministrski predsednik Romano Prodi, in to krepko pred francoskim predsednikom Nicolasom Sarcozyjem. Prodi mesečno zasluži 18.900 evrov, Sarkozy pa »le« 6.600 evrov.
Sedmi na lestvici je ruski predsednik Vladimir Putin. Vsak mesec lahko računa na 4.860 evrov. Zadnji pa je Hu Jintao, predsednik Ljudske republike Kitajske, generalni sekretar CK komunistične partije in predsednik centralne vojaške komisije. Njegova mesečna plača znaša komaj 274 evrov.
VLADA - Ministrica Turco
Kampanja proti vinjenosti mladih
RIM - Minis tri ca za zdrav -stvo Livia Turco je te dni za če la kam pa njo pro ti pre ko mer ne mu uživanju alkohola, zlasti med mladimi. »Statistike nas opozar-
jajodasemed	Liviaturco
mladimi v zadnjih letih nevarno širi ta razvada, kar ima vrsto negativnih posledic, začenši pri povzročanju prometnih nesreč,« je pojasnila. Tako je po besedah ministrice neka raziskava ugotovila, da se je leta 2003 okrog 7% mladih upijanilo najmanj trikrat na mesec, medtem ko se jih je leta 1999 kakih 3%. Poleg tega kaže, da je kar 40% prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih so vpleteni mladi, povezanih z vinjenostjo.
Kampanja bo med drugim obsegala radijske reklamne vložke, v katerih bodo nastopali nogometaši Gianluigi Buf-fon, Fabio Cannavaro, Alessandro Del Piero in Francesco To-ti ter trener Marcello Lippi. »Pri pobudi nam bodo pomagale osebnosti, ki uživajo velik ugled med mladimi in ki predstavljajo zgled zdravega in aktivnega življenja. Za njihov prispevek se jim zelo zahvaljujemo,« je pristavila Turcova.
Minuli konec tedna 32 mrtvih na italijanskih cestah
RIM - Minuli konec tedna je na italijanskem cestnem omrežju umrlo 32 ljudi v 29 nesrečah. Tako poroča prometna policija, ki ugotavlja, da so ti podatki nekoliko boljši kot tisti izpred tedna dni, ko izgubilo življenje 39 ljudi v 37 nesrečah, a slabši kot oni izpred leta dni, ko je umrlo 29 ljudi v 25 nesrečah. Minuli konec tedna so skupno zabeležili 1.149 prometnih nesreč, medtem ko so jih lani 1.287. Letos je bilo tudi nekoliko manj ranjenih kot lani, saj so jih skupno našteli 947, medtem ko so jih lani 1.124.
Drogirani voznik povzoročil smrt 3-mesečnega dojenčka
NEAPELJ - Spet prometna nesreča s smrtnim izidom, ki jo je povzročil mamilaš. Tokrat je to 31-letni liberijski državljan Roy Jacobson. V nedeljo zvečer je na državni cesti št. 7 pri Castel-volturnu v pokrajini Caserta skušal s svojo nissan micro zaviti v nasprotno smer vožnje. Pri tem je presekal pot nasproti vozečemu fiatu puntu, v katerem sta se peljala starša s štirimi punčkami. Trčenje je bilo usodno za najmljašo izmed njih, druga sestrica pa je zdaj v bolnišnici s pridržano progno-zo. Policija je ugotovila, da je Ja-cobson vozil pod vplivom mamil, in sicer kokaina ter anfe-taminov.
Odkrili nedotaknjeni etruščanski grobišči
GROSSETTO - Arheološka skupina Odysseus je v bližini gradu Casenovole v občini Ci-vitella Paganico v pokrajini Grossetto odkrila nedotaknjeni etruščanski grobišči. Stari naj bi bili nekaj več kot 2 tisoč let. V grobiščih so poleg posmrtnih ostankov našli kopico predmetov. »Redkokdaj je mogoče naleteti na tako nedotaknjena grobišča,« je dejal predsednik skupine Odysseus Andrea Ma-rocci.
Evropska centralna banka
13. avgusta 2007
evro
valute	povprečni tečaj 13.08 10.08	
ameriški dolar	1,3651	1,3650
japonski jen	161,47	160,37
kitajski juan	10,3495	10,3385
ruski rubel	34,8090	34,8330
danska krona	7,4427	7,4429
britanski funt	0,67775	0,67685
švedska krona	9,3143	9,2924
norveška krona	7,9845	7,9985
češka krona	28,046	28,044
švicarski frank	1,6394	1,6314
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint	252,03	253,15
poljski zlot	3,7755	3,7787
kanadski dolar	1,4372	1,4399
avstralski dolar	1,6183	1,6219
bolgarski lev	1,9558	1,9558
romunski lej	3,1984	3,2133
slovaška krona	33,416	33,530
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7013	0,6982
malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona	89,50	90,59
turška lira	1,7595	1,7810
hrvaška kuna	7,3058	7,3058
adružna Kraška banka		
	13. avgusta 2007	
valute	evro	
	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,38477	1,35633
britanski funt	0,68748	0,67166
švicarski frank	1,67005	1,62937
japonski jen	167,6376	157,4802
švedska krona	9,54834	9,09166
avstralski dolar	1,664	1,5938
kanadski dolar	1,46764	1,41177
danska krona	7,59304	7,30696
norveška krona	8,16785	7,80214
madžarski florint	303,78	237,961
češka krona	32,2506	25,2396
slovaška krona	38,5595	30,177
hrvaška kuna	7,82451	6,9770
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar
hrvaška kuna
13. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3902 0,6870 7,555 1,4664 164,58 ,6678 8,095 9,413 ,6391 7,57
1,3560 0,6700 7,369 1,4303 160,53
7,895 9,181 1,5988 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
13. avgusta 2007 Indeks MIB 30:+1,40 delnica	cena € var. %
ALITALIA ALLEANZA ATLANTIA BANCA ITALESE BANCO POPOLARE BPMS BPM
CAPITALIA ENEL ENI FIAT
FINMECCANICA GENERALI IFIL
INTESA
LOTTOMATICA LUXOTTICA MEDIASET
0,827 9,66 23,75 14,88 18,06 4,685 10,00 6,9 7,305 24,51 19,68 20,28 30,6 7,25 5,635 27,46 25,68 7,885 15,92 5,32 2,4275 0,7835 25,87 4,2125 12,58 ,925 17,79 2,4725 18,54 6,2
-3,01 -0,36 +1,47 +0,00 +2,77 +0,68 +1,96 +4,10 +3,61 +1,69 +4,44 +1,73 1,40 -1,95 -1,28 -0,24 +1,22 -0,96 +0,09 +0,78 -0,84 +0,06 +0,79 +0,45 1,26 -0,91 +2,72
/—
GLEDALIŠČE

LJUBLJANA - Cankarjev dom
Kreslin v Križankah
Koncert bo 21. avgusta - Nastopili bodo tudi Mali bogovi, Beltinška banda in gostje
Na Kreslinovih koncertih je lahko vsaka pesem nova. Naj dragocenejši so tisti trenutki, v katerih pevec spremeni pesem ali vsaj njeno izvedbo. Tedaj spet slišimo besede. Vztrepetamo. In spoznamo, zakaj so Cigani vedno prihajali poslušat tisto črno kitaro. Na odru je bela, je črna, so cimbale, je saksofon, so bobni in kitare ... A med temi muzikanti, ki se ob izteku pesmi spoštljivo pogledajo, komaj opazno sklonijo glave in rahlo privzdignejo klobuke, je še nekaj, nekaj skrivnostnega, nekaj onkraj nas
Ni boljšega opisa, ki bi nam lahko predstavil veliki koncert vrhunskega slovenskega kantavtorja. Vlado Kreslin, 54-letni Prekmurec iz Beltincev, bo nastopli na velikem koncertu 21. avgusta (s pričetkom ob 20.30) v Križankah v Ljubljani. Z njim bodo stopili na oder tako Mali bogovi kot Beltinška banda ter gostje Loreleyband ter Robi Ivačič. Gre pa za poseben koncert, ker bo Kreslin na njem predstavil nov album Cesta, ki ni še v prodaji. Ljubljanski koncert je namreč predpremiera novega albuma, tako da bodo prisotni lahko v živo trepetali in uživali ob notah pesmi, ki jih na CD-ju še ni mogoče posluša ti.
Kreslina smo lahko pred kratkim, maja meseca, poslušali tudi v Trstu, a vsak njegov koncert je nekaj različnega, posebnega. Leta 1983 je Kreslin zaslovel s skupino Martin Krpan, ki je po nastopu z Bobom Dylanom leta 1991 tudi razpadla. Takrat se je Kreslin z Beltinško bando posvetil ljudski glasbi in prispeval k njenemu preporodu v svojstveno prirejeni obliki. Sčasoma se je z zasedbo Mali bogovi vrnil tudi k avtorski glasbi. Legenda slovenske avtorske in zabavne glasbe je leta 2005 izdal celo trojni CD oziroma DVD. Pesmi na njih so bile v glavnem posnete med vsakoletnimi koncerti v ljubljanskem Cankarjevem domu. Najbolj znana Kreslinova pesem Od višine se zvrt» (tak je bil tudi naslov prvega Kreslinovega albuma s skupino Martin Krpan davnega leta 1987) je znova postala nadvse popularna, potem ko jo je predelala in zapela skupina Siddharta.
Ljubljanski koncert bo nedvomno nov vrhunec v glasbenikovi karieri, v kateri je doslej nizal uspeh za us-
pehom, nastopal z vsemi najbolj znanimi pevci na slovenski, balkanski, evropski in celo svetovni sceni. Vstopnice so že dolgo v prodaji, cena pa znaša 24,00 evrov.
Iztok Furlanič
_SLOVENIJA_
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
V	petek, 17. avgusta / Lutke brez meja: v sodelovanju PUF KP in Burattini senza confini, Videm 19.00-21.00 Ploščad pri kopališču - Lutkarnica Koper: Kuža in muca (lutke) - Circo 3 dita, Italija (lutke) - Claudio & Consuel-
10	(ulično gledališče).
V	soboto, 18. avgusta: / Lutke brez meja: ob 18.00 Park pri kopališču: Andrej Rozman - Roza, Slo: Balon velikon, otroška predstava in lutkovna delavnica; ob 19.00 Paolo Valenti, Italija Ostržek (lutke).
V	nedeljo, 19. avgusta ob 10.30 / Lutkovno gledališče Sirova luknjica, Slo: Mišje zgodbe.
V	petek, 24. avgusta ob 18.00 / Kidričeva ulica, Teater Hobbit, Nemčija: Futzii Putzii (lutke); ob 19.00 Ploščad pri kopališču, M&M, Bolgarija, Sne-guljčica (lutke); ob 19.30 Hrvatini: Lutkovna karavana, Don Kihot, premiera.
LJUBLJANA
■	MLADI LEVI
Mednarodni festival
scenske umetnosti
V	petek, 17. in v soboto, 18. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Stefan Kae-gi/Rimini Protokoll: Mnemopark. A mini train world (Švica, Nemčija).
V	soboto, 18. avgusta ob 11.00, Mestni muzej Ljubljana, Galerija Vžigalica / Otvoritev - Stan's Cafe: Of all the people in all the world (Velika Britanija).
V	nedeljo, 19. avgusta, vsak dan od 16.00 do 18.00, Argentinski park / Etienne Charry: Siestes musicales (Francija); ob 20.00, Stara elektrarna / Hiroaki Umeda: while going to a condition & Accumulated Layout (Japonska).
V	ponedeljek, 20. avgusta ob 20.00,
Stara elektrarna / Emma Dante: Il festino (Italija); ob 21.30, Stara elektrarna / Barbara Novakovic Kolenc: Rodin
11	(Slovenija).
V	torek, 21. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Yasmine Hugonnet: Latitude de pose (Švica, Francija/Switzer-land, France); ob 21.30, Stara elektrarna / Radhouane El Meddeb: Pour en finir avec moi (Francija, Tunizija).
V	sredo, 22. avgusta ob 20.00, Kavarna Pločnik pri Figovcu / Mildreds: koncert (Slovenija).
V	četrtek, 23. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Saša Asentic: My own private biopolitics (Srbija); ob 21.30, Stara elektrarna / Art&Shock: Back in the USSR (Kazahstan).
V	petek, 24. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Matija Ferlin: Sad sam (Hrvaška/Croatia); ob 21.30, Stara elektrarna / Kate McIntosh: All natural (Nova Zelandija, Belgija).
V	soboto, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Pred-tem/Potem (Slovenija).
V	nedeljo, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija).
V	ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška).
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Veliki trg
Jutri, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni.
ŠTIVAN
Cerkev sv. Janeza Krstnika
V	četrtek, 16. avgusta ob 20.00 / Koncert orkestra festivala Cello&Music. Dirigent Vasja Legiša.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
■ Festival Ljubljana
Danes, 14. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Johannes Kalpers - tenor, Martin Bruns - bariton in Andreas Frese - klavir.
V	četrtek, 16. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Ni-
na Čangalovic - mezzosopran, Maja Maričič - klavir.
V	petek, 17. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani.
V	ponedeljek, 20. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Godalni kvartet Kodaly, Elena Nogae-va - klavir.
V	torek, 21. avgusta ob 20.30, Križanke / Vlado Kreslin z gosti.
V	sredo, 22. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Elegiague.
V	četrtek, 23. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / C. Gounod: »Faust«, opera.
V	četrtek, 23. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Tango Vesna Tornik »Apasionada«.
V	petek, 24. avgusta ob 20.30, Križanke / Zoran Predin & Mirjam Kalin »Čas za malo nežnosti«.
V	ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera.
V	torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«.
V	torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera.
V	sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija.
V	petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Občinska umetnostna dvorana: do 16. avgusta od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 razstavlja Villi Bossi.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
PRIREDITVE
Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske-ga naravnega morskega rezervata«.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi jutri, 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO
Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki
2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. DIVAČA
Knjižnica: do 20. avgusta razstavljata fotografije o Kubi Tina Ban in Aleksander Svetina. Ogled je možen v času odprtosti knjižnice.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811).
Torek, 14. avgusta 2007
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
1 244 Sobota, 11. avgusta 
2007
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
ATLETIKA - Slovenska pričakovanja pred SP v Osaki
»Načrtovana« medalja predvsem v dometu Kozmusa
Metalec kladiva je letos med najboljšimi - Najmanj še dve uvrstitivi v finale
LJUBLJANA - Na 11. svetovnem prvenstvu v japonski Osaki (od 25. avgusta do 2. septembra) bo Slovenijo zastopalo 13 atletov in atletinj. Na seznamu je osem atletov in pet atletinj, med njimi sta tudi Marija Šestak (tro-skok) in Primož Kozmus (kladivo), ki imata v lasti tretja izida sezone na svetu. Vodstvo Atletske zveze načrtuje izboljšanje izida kot ekipa, ter eno medaljo, eno do dve finalni uvrstitvi ter eno do dve v polfinale. V deželo vzhajajočega sonca, kjer naj bi nastopilo 2100 tekmovalcev iz 205 držav potujejo Brigita Langerholc (Triglav Kranj, 800 m), Sonja Roman (Maribor 98, 1500 m), Helena Javornik (Zreče, maraton), Marija Šestak (Mass, troskok), Merlene Ottey (Mass, 100 m), Matic Osovnikar (Mass, 100 in 200 m), Jan Zumer (Mass, 100 m), Damjan Zlatnar (Mass, 110 m ovire), Boštjan Buč (Velenje, 3.000 m z zaprekami), Rožle Pre-zelj ( Kranj, viši na), An drej Polja nec (Krka, palica), Miroslav Vodovnik (Al-mont Slo ven ska Bi stri ca, kro gla) in Primož Kozmus (Fit Brežice, kladivo).
»Prvi sklop tekmovanj je za nami. Na mladinskih prvenstvih so se naši predstavniki izkazali s petimi odličji, tudi evrop ski pokal v Mi la nu pa je bil za moš ki del izvrsten, saj je bi la eki pa prvič v samostojni Sloveniji druga. Sledi vrhunec sezone, člansko SP. Priprave in delovanje nacionalnih panožnih ekip ter urniki mednarodne atletske lige ter denarna sredstva so bila usmerjena v to tekmovanje. Med našimi ude-le žen ci jih lah ko kar ne kaj poseže v sam vrh,« je prepričan predsednik Atletske zveze Slovenije Peter Kukovica.
»Norme je izpolnilo 15 slovenskih atletov in atletinj. Snežana Rodič (Gorica, troskok) se je nastopu odpovedala zaradi osebnih razlogov. Na seznamu manjka tudi Jolanda Čeplak, ki je osumljena uživanja prepovedanih poživil in je v začasnem suspenzu. Ekipa, ki potuje v Osako, je zelo dobra, zato so zastavljeni cilji tudi realno uresničljivi, saj na SP potujejo tudi atleti, ki lahko posežejo po kolajni. Kozmus bi gle de na tri naj bolj še me te, ki jih je do segel, na zad njih dveh SP v Pa rizu in Helsinkih osvojil odličja. Vodovnik bi prišel v finale, prav tako velja to za
Langerholčevo. Ne smemo pozabiti na Osovnikarja, ki ima sicer hudo konkurenco v temnopoltih sprinterjih, vendar je naš naj bolj ši šport nik lan ske ga leta znan po tem, da na največjih tekmovanjih zaradi dobre priprave doseže največ. Maratonka Javornikova nastopa v nepredvidljivi disciplini, ob ugodnem razpletu pa prav tako lahko doseže precej. Sonja Roman se vrača v sta ro for mo iz zim ske sezo ne in kaže, da tudi ona ne bo ostala sa mo pri kvalifikacijah. Ostali lahko dosežejo najboljše izide v sezoni. Z najboljšimi atleti bodo tudi njihovi trenerji,« je cilje podrobneje razčlenil predsednik strokovnega sveta Martin Steiner.
Tadej Malovrh, predsednik slovenske protidopiške komisije AZS, je dejal, da so pred odhodom v Osako pripravili izobraževanje o dolžnostih in pravicah v primerih dopinških kontrol. »Manjka ena atletinja (Jolanda Če plak, op. p.), ki je zapro si la AZS za določen čas, da se pripravi na postopek zaslišanja,« je povedal Malovrh.
» Moj cilj in cilj celot ne repre zen -tance na SP je medalja. Ne morem je obljubiti, ker nas je pet do šest, ki lahko posežemo po najvišjih mestih. Kljub temu bomo vsi razočarani, če mi ne bo uspelo stopiti na zmagovalne stopničke. Zato bo potrebno vreči preko 80 m. Na treningih mi kaže dobro in me nim, da bom lah ko uresni čil za-stavlje no. Gle de na le toš njo sezo no sem tudi ze lo sa mo zaves ten,« je pove -dal prvi adut odprave Primož Kozmus. Matic Osovnikar je bolj previdne in je obljubil slovenska rekorda na 100 in 200 met rov ter boj za uvrs ti tev v pol -fina le. Ma ra ton ka Hele na Javor nik napoveduje tek pod dvema urama in pol.
»Bolje sem pripravljena, kot lani na SP, ko sem prav tako želela izboljša ti svoj osebni rekord. Tega že lim popraviti v Osaki, kjer nameravam teči v fina lu,« pa je pove da la tekači ca na 800 m Brigita Langerholc. Finale v metu krogle napoveduje tudi Miran Vodovnik, veternaka Merlene Ottey (100 m), ki je doslej nastopila na vseh svetovnih prvenstvih, pa se zaveda, da bo pri 46 letih zanjo uspeh že preboj iz prvega kroga.
Enaintridesetletna Škofjeločanka Brigita Langerholc želi na svetovnem prvenstvu v Osaki teči v finalu teka na 800 metrov
ansa
Lazio danes v Ligi prvakov
RIM - Nogometaše Lazia čakam drevi ob 20.45 (tv raidue) prva tekma tretjega predkorga v Ligi prvakov proti Dinamu iz Bukarešte. Trener Delio Rossi ne bo mogel računati nanapadalca Simoneja In-zaghija. Z uvrstitivjo v glavno tekmovanje Lige prvakov bi Lazio že uresničil enega letošnjih sezonskih ciljev.
Cunegu četrta etapa
MUENCHEN - Italijan Damiano Cunego (Lampre-Fondital) je zmagovalec 183,8 kilometra dolge četrte etape (od Singna do Son-thofna) kolesarske dirke po Nemčiji. Drugi je bil še en italijanski kolesar Davide Rebellin (Gerolsteiner), tretje in četrto mesto pa sta osvojila Španca David Lopez Garcia in Jose Joaquin Rojas, sicer moštvena kolega pri ekipi Caisse d'Epargne. Vodstvo v skupnem seštevku je zadržal domači kolesar Jens Voigt (CSC), čeprav je ostal brez pomoči Švicarja Fabiana Can-cellare in Luksemburžana Andyja Schlecka, ki zaradi bolezni nista nastopila.
Astane ne bo na Vuelti
MADRID - Švicarsko-kazahstanska kolesarska ekipa Astana ne bo nastopila na letošnji dirki po Španiji, ki se začne 1. septembra v Vigu. Organizatorji so ji namreč nastop prepovedali, vzrok pa je športni javnosti verjetno znan. V zadnjem času so pri treh njenih kolesarjih našli sledove nedovoljenih poživil, Kazahstanec Aleksander Vinoku-rov je bil pozitiven na Touru, njegov rojak Andrej Kašečkin po njem, že pred njem pa si je z nedovoljenimi substancami pomagal tudi Nemec Matthias Kessler.
Zenoni odhaja
VIDEM - Parma je od Udineseja najel Damiana Zenonija , ki je z novim klubom podpisal triletno pogodbo. V okviru tega prestopa se bo v Videm preselil branilec Damiano Ferronetti.
Okradeni Udinese
ARTA TERME - Dve žogi in deset dresov, je plen tatičev na sedežu priprav Udineseja v kraju Arta Terme. Žoge in dresi so bili spravljeni v shrambo, krajo pa je odkril gospodar moštva Paolo Zuliani in jo prijavil karabinjerjem. Domnevajo, da so opremo ukradli navijači.
ATLETIKA
F. Ruzzier prvi na avstrijskem prvenstvu
V nedeljo se je v kraju Wels pri Salzburgu odvijalo avstrijsko veteransko atletsko prvenstvo. V vseh disciplinah so nastopili veterani, tekmovanje v hitri hoji pa je bilo mednarodnega značaja in odprto vsem starostnim kategorijam.V 5 km dolgi preizkušnji na atletski progi je nastopil tudi lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier, ki se je kot edini predstavnik Slovenije udeležil nedeljske preizkušnje. V konkurenci 19 tekmovalcev je bil absolutno prvi: bil je skoraj minuto hitrejši od 28-letnega Avstrijca Alexandra Mayerja. Tretji je bil Dietmar Hirtschmugl (Avstrija). Poleg avstrijskih tekmovalcev in slovenskega so na prvenstvu nastopili tudi Nemci in Madžari. »Veselim se svojega prvega mesta predvsem zato, ker so bile vremenske razmere dokaj slabe, saj je bilo hladno (14 stopinj) in deževno,« nam je povedal Ruzzier, ki se bo v začetku septembra udeležil svetovnega veteranskega prvenstva v Ricconeju.
DOPING - Primer Tomaž Nose buri duhove v Sloveniji
Birokratska napaka, naivnost ali jemanje nedovoljenih poživil?
LJUBLJANA - Potem ko je v petek v javnost pricurljala novica o kršenju dopinških pravil kolesarja Tomaža Noseta, se je slednji prvič odzval in pojasnil svoja stališča. Jemanja testovirona, kije na listi prepovedanih substanc, ne zanika, poudarja pa, da je za to dobil zdravniško dovoljenje, ker gre za zdravljenje osteoporoze.
Zavedal se je, da je testoviron na seznamu prepovedanih substanc, zato je za uživanje od 4. januarja 2006 do 4. januarja 2007 pridobil dovoljenje Olimpijskega komiteja Slovenije.
A očitno to ni bilo dovolj, saj ga je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) suspendirala za 20 mesecev, in to nerazumljivo tudi za nazaj, za mesece, ko je Nose tekmoval. Očitno je, daje prišlo do birokratske napake, saj bi moral kolesar zdravila prijaviti tudi UCI, česar pa ni storil. Kot zatrjuje, je od uradnega zdravnika OKS dobil odobritev terapevtske uporabe zdravila na vseh dirkah, zato se s tem ni obremenjeval. Še posebno, ker naj bi s tem bila seznanjena tudi Svetovna protidošpin-ška agencija (WADA).
Tomaž Nose
"Odločitev Protidopinške komisije KZS me je negativno presenetila. Glede na to, da je sporna, smo se v klubu odločili, da položaj natančno
pojasnimo," je dejal Nose in dodal, da je na vseh dopinških testih navedel, da jemlje testoviron, nikoli pa mu nihče ni svetoval ali vsaj omenil možnosti, da potrdilo ne ustreza pravilom Mednarodne kolesarske zveze UCI.
»Testoviron sem jemal izključno iz zdravstvenih razlogov in nikakor ne z namenom izboljšanja rezultatov, prav tako pa sem zdravilo ves čas jemal v predpisa-
ni količini. Jemanja zdravil nikoli nisem skrival. Rezultate sem vedno dosegel s trdim delom in treningi. Nisem in ne bom dopingiranec, čeprav me je za to komisija KZS z lahkoto proglasila,« je še dejal Nose.
Nose je še enkrat poudaril, da je potrdilo o terapevtski uporabi zdravil na dirkah dobil od predsednika Protidopinške komisije Olimpijskega
komiteja Slovenije Joška Osredkar-ja in da mu je ta zatrdil, da z njim lahko dirka na vseh kolesarskih dirkah. "Res sem mu izdal potrdilo, toda samo za področje, za katerega smo mi odgovorni, se pravi za dirke državnega prvenstva in podobno, za mednarodne dirke, ki so v pristojnosti drugih, pa ne, za te bi si ga moral pridobiti na Mednarodni kolesarski zvezi," se ne čuti krivega Osredkar, ki meni, da bi moral vsak kolesar sam poznati pravila.
Drugačno je mnenje Protidopinške komisije Kolesarske zveze Slovenije, ki je prepričana, da je uporaba sredstva testovirona povečala naravne sposobnosti kolesarja.
GIMNASTIKA - DP
Benollijeva in Macrijeva na stopničkah
ANCONA - Tržaški gimna-stičarki društva Artistica '81 Francesca Benolli in Federica Macri' sta si na državnem prvenstvu v Anconi priborili lepo zbirko medalj. Benollijeva je v mnogoboju osvojila srebrno medaljo, zaostala je le za svetovno prvakinjo Vanesso Ferrari, Macrijeva pa je bila tretja. Tržačanki sta se izkazali tudi na posamičnih orodjih. Benollijeva je zmaga v preskoku in osvojila bron na dvovišinski bradlji, Macrijeva pa je bila druga v parterju, preskoku in dvo-višinski bradlji. Tretja predstavnica tržaškega društva Sara Bradaschia je osvojila peto mesto v preskoku. Uspešnega nastopa se je še posebej veselila Benollijeva, ki je po težki poškodbi na DP prvič nastopila po dveh letih.
»Na državnem prvenstvu se še ni zgodilo, da bi kar dve naši gimna-stičarki stali na zmagovalnem odru,« sta bila zadovoljna trenerja društva Artistica '81 Diego Pecar in Teresa Macri'.
/
ŠPORT
Torek, 14. avgusta 2007
17
KOŠARKA - Državni tretjeligaš dopolnil moštvo
Za Bor tudi najboljši strelec lanske C2 lige
Krilni igralec Alan Bruni lani dosegal povprečno več kot 20 točk
Postava košarkarske ekipe Bora Radenska je včeraj najbrž zadobila dokončno podobo. Za belo-zelene bo namreč v državni C ligi 2007/2008 igral tudi tržaški krilni igralec Alan Burni. Letnik 1977, visok 194 centimetrov, nečak spremljevalca Borove članske ekipe Robija Filipaca, prihaja na posodo od Servolane, ki je Boru obenem uradno potrdila tudi izpisni-co (še vedno na posodo) večletnega stebra Stefana Babicha.
Burni je glavnino kariere prebil v C2 ligi pri društvu Acli Fanin in v Miljah, čeprav je košarkarsko dorasel prav pri ške-denjskem klubu, s katerim se je pred desetletjem pod vodstvom Jureta Krečiča preizkusil tudi na državni ravni med tret-jeligaši. Novi Borov košarkar je bil lani z več kot 20 točkami na tekmo celo najboljši strelec deželne C2 lige. Je izrazito zunanji igralec, vendar lahko tako kot Ivan Kralj in Niko Štokelj mirno pokriva tudi krilno vlogo številke štiri, saj je sposoben kriti višje ter močnejše nasprotnike in izdatno pomaga tudi pri skoku.
S prihodom tega izkušenega moža
ODBOJKA
Italijanke na dobri poti
Sandra Vitez
Italijanska odbojkarska ženska reprezentanca, za katero igra tudi Kontovelka Sandra Vitez, je po nedeljski zmagi v Hong Kongu s 3:2 (25:21, 20:25, 14:25, 25:20, 15:12) proti olimpijskim prvakinjam Kitajske (tekmo si je ogledalo 10 tisoč ljudi, Vitezova pa je tudi stopila na igrišče, a ni dosegla točk), na dob ri poti za uvrs ti tev v zaključni šestereboj grand prixa, ki bo konec meseca v Ningboju na Kitajskem. V zadnji kvalifikacij -ski etapi, ki bo konec tedna na Tajvanu, jim bo v tekmah proti Braziliji, Dominikanski republiki in Tajvanu zadostovalo osvoji ti dve zma gi, Taj van in Domi -nikansko republiko pa so »az-zurre« pred nekaj tedni v Vero-ni že gladko premagale. V Taj-van bo odpotovala tuidi naša odboj karica, med tem ko se Si -mona Gioli vrača v Italijo in jo bo tam nad omes ti la Fede rica Stufi.
Po dveh kvalifikacijskih etapah je vrstni red grand prixa naslednji: Brazilija 12, Rusija 10, Italija, Kuba in ZDA 8, Kitajska, Japonska, Nizozemska in POljska 6, Kazahstan 2, Domini kan ska repub li ka in Taj van 0.
NBU 7. v San Juanu
PORTORIKO - Na svetovnem košarkarskem prvenstvu za veterane, ki se je končalo v ne-dlejo v San Juanu v Portoriku, je videmski Nuova Basket Udine-se, ki je v kategoriji over 40 zastopal Italijo, pristal na končnem 7. mestu. Tekmo za 7. mesto proti Čilu, so »azzurri«, za katere so igrali tudi nekdanji jadranovci Claudio Starc, Robert Daneu in Sandi Rauber, dobili brez boja, ker se nasprotniki niso predstavili na igrišču. Končna uvrstitev predstavlja za NBU razočaranje.
razpolaga novi Borov trener Andrea Mura zdaj s sledečim izborom igralcev: play-makerja	Danie-
l Crevatin in Marzio Krizman, branilci Stefano Babich, Miran Bole, Alan Burni, Ivan Kralj, Matej Nadlišek in Niko Štokelj ter visoki Miko Madonia, Giancarlo Visciano in Sandi Zeriali. Od januarja bo po potrebi na razpolago tudi Štefan Samec, ki naj bi kot znano načelno ne igral več, na prvi trening pa je bil povabljen tudi mladi Da-nie -
l Batich, ki pa je izrazil željo, da bi kariero nadaljeval v višjih prvenstvih in še išče primerno rešitev na drugoligaški sceni.
S pripravami bodo borovci začeli v ponedeljek, 20. avgusta na Stadionu 1. maja, prvi uradni nastop pa jih čaka v italijanskem pokalu. 14. septembra se bodo pomerili z Manzanom, 15. s Codroipom, 16. pa z videmskim Virtusom. Prizorišče teh tekem še ni znano, iz skupine pa bo v naslednji krog napredovala le prva od četverice. Prvenstvo C lige se bo pričelo v soboto, 29. septembra, ko bodo pri Svetem Ivanu gostovale Vatovčeve Caorle. (nš)
Borov trener Andrea Mura
kroma
JADRANJE
Prvi dan finala Jaš in Simon na 4. mestu
Po nedeljskem premoru sta se jadralca sesljanskega društva Čupe včeraj spet podala na regatno polje. Po odličnih nastopih v kvalifikacijah mladinskega evropskega prvenstva na Nizozemskem (zaključila sta na 1. mestu) sta se uvrstila v zlato skupino razreda 420 in včeraj opravila tri regate. Rezultati slovenske posadke so bili slabši: trener An-tonac je po včerajšnjih preizkušnjah povedal, da je pri fantih opazil dokajšnjo utrujenost, kar je najbrž razlog za nekoliko nižje uvrstitve. V prvi regati sta bila 50., nato pa 12. in 2.. S prvega mesta je Čupina posadka zdrknila na skupno 13. mesto. Prvo mesto je prevzela italijanska posadka Federico Maccari in Rocco Vitari.
Alessio Spadoni in Max Aicardi sta v srebrni skupini razreda470 tekmovala v nedeljo in včeraj. Skupno sta na 17. mestu. V isti skupini tekmuje tudi bivša Čupina jadralka Marina Piculin, ki je z Eugenio De Giacomo na skupnem 10. mestu in 5. v ženski konkurenci.
KOLESARSTVO - Vzpon na Sabotin
Christian Leghissa zmagal v rekordnem času
□ Obvestila
Zmagovalca Christiana Leghisso je nagradil občinski svetnik Silvan Primosig
bumbaca
AS D SOKOLorganizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI 4. POLETNI KAMP za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini ba-sketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici.Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
SD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338 4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19.00 v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni!
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 17. t.m. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20.8.
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-597763 Nastja.
Slovenski kolesar Christian Leghissa, ki sicer tekmuje za klub Ovam Every bike iz Vittorio Veneta, je zmagovalec sobotnega gorskega vzpona na Sabotin, ki ga je priredilo društvo Team Isonzo (med so-organizatorji sta bila tudi KD Sabotin in rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslav-je).
Letošnje izvedbe, druge po vrsti, se je kljub velikemu naporu organizatorjev udeležilo samo 21 kolesarjev, vendar je Leghissa kljub temu pritiskal na pedale na vso moč in razdaljo 4,5 kilometra s startom na višini 172 m v Štmavru in ciljem na višini 533 m pred vojašnico na Sabotinu preko-lesaril v rekordnem času 17 minut 19,30 sekunde. Zanimivo je, da je Leghissi podvig uspel z gorskim kolesom, a je bil kljub temu za minuto hitrejši kot lani, ko je s cestnim kolesom pristal na 2. mestu.
»Vojaška cesta je sicer pokrita s cementom in asfaltom, vendar je zelo strma in mi je gorsko kolo omogočilo bolj agil-no vožnjo,« je odločitev pojasnil Leghissa, ki nastopa na Sabotinu sicer ni načrtoval, saj je zaradi številnih klubskih obveznosti (že jutri bo tekmoval na cestni dirki v Karniji od Ville Santine do prelaza Pura) še kar utrujen.
V nedeljo se sicer utrujenost ni poznala in je drugo uvrščenemu Goričani Giovanni Terpinu zadal minuto zaostanka. »Organizatorji menijo, da bo rekord težko izboljšati, bomo videli, ali je res tako,« je povedal Leghissa.
NOGOMET - Breg pred pričetkom 2. amaterske lige
Za miren obstanek, a tudi za disciplinski pokal
Na prvem treningu v Dolini so se včeraj zbrali tudi nogometaši Brega. Predsednik nogometnega odseka Giuliano Prašelj pričakuje, da bo ekipa dosegla najmanj lanske rezultate, hvalevredno pa je tudi, da je poudaril željo kluba, da bi Breg - tako kot v minuli sezoni - tudi v prihodnji osvojil disciplinski pokal. Velika želja ŠD Breg je tudi, da bi končno domače tekme lahko odigrali v Dolini. Sintetična podlaga, ki bo igralce rešila blata, odrgnin in vrtincev vetra, je že postavljena, manjka pa še mreža okoli igrišča, do začetka sezone pa časa ni veliko...
Brežani bodo pod vodstvom trenerja Davora Vituliča (trener vratarjev je Dui-lio Blasina) trenirali vsak dan, prvi nastop pa bo 24. avgusta na troboju v Miljah proti Primorcu in Muggii. Z vsakodnevnimi tre-ninig bodo nadaljevali do začetka deželnega pokala. Igralski kader je sestavljen (bilo je tudi nekaj težkih odhodov kot so veronese, Puzzer in Marchesan), v prihodnji dneh naj bi se jim pridružil še en vratar.
BREG 2007/2008
VRATAR: Simone Barbato (81).
Podlaga je v Dolini prava, ograje pa še ni
BRANILCI: Mitja Laurica (74), Federico Legovich (84), Pierpaolo Gargiuolo
(73),	Mauro Luisa (71), Brian Sovič (86), Alberto Medda (84), Marco Sestan (76), Lu-ca Zennaro (87).
VEZNI IGRALCI: Christian Sabini
(74),	Lorenzo Degrassi (77), Fabrizio Erbi
kroma
(80),	Cristian Gustini (87), Omar Zidarich
(81),	Erik Rossone (88), Piero Pedarra (87), Matteo Cigui (87).
NAPADALCI: Alessandro German (81), Marco Bursich (76), Antonello Gubeila (78), Francesco Pernorio (84), Marco Spe-ranza (74), Luca Coppolo (86).
18
Torek, 14. avgusta 2007
KULTURA
/
8.
Ob nekoliko vprašljivih zadevah je tudi veliko pozitivnih dejstev. Tako so na primer namesto dveh županov na zadnjih volitvah izvolili skupnega župana. Tudi dejstvo, da so varnostne sile pakta Nato zamenjale sile Evropske unije, je dobro znamenje in krepi upanje, da bo Evropa prej ali slej dodala še eno zvezdico svoji modri zastavi.
Obvezna etapa našega sprehoda po mestu je bil kraj, kjer je 28. januarja 1994 granata ubila tri poročevalce tržaškega sedeža televizijske hiše RAI - Marca Lu-chetto, Sašo Ota in Daria DAngela. Na pročelju hiše pred krajem smrti sta italijanska država in mostarska občina postavili leta 1999 ploščo v spomin na tri »padle v bratomorni vojni, katero so želeli s pogumom in ljubeznijo razumeti in dokumentirati; naj bo njihova žrtev svarilo v korist muru in strpnosti.« Žal v tem mestu tudi takšna plošča ni mogla ostati neokrnjena. Neznana roka je namreč z nje zbrisala besedo »bratomorna«.
Vse tri skupine izletnikov Primorskega dnevnika se je s kratko zbranostjo poklonila spominu Ote in tovarišev. Druga skupina je v imenu vseh treh položila tudi cvetje, medtem ko je Vojko Slavec spregovoril tudi nekaj priložnostnih besed in prebral pretresljivo poezijo Borisa Pangerca v tržaškem narečju, posvečeno Milanu, sinu Saše Ote. Vodič Zlatan, ki jo odslej hrani, jo je dal v branje tudi tretji skupini. Zaradi svojega izjemnega čustvenega naboja je vredna objave. Tako se glasi: Quei che me fa piu passion de tuti/ xe i fioi./ I varda e no i sa,/ no i'riva capir/ perché ghe xe mor-to il papa,/ perché i ghe ga bastona la ma-ma,/ la nona,/ perché enche el nono/ in do e do quatro/ xe sta fucila./ I pianzi,/ ma no per via del fumo/ de la casa che i ghe ga brusa -/ i pianzi perché i ga paura/ che anche el can o el gato -/ che xe l'ultima roba che ge xe resta -/ ghe vegni mazza./ Poveri fioi/ terorizai, afamai, massacrai,/ scampai che/ gnanca lori no i sa a cossa./ „Perché!"/ i zi-ga con quei boni oceti,/ perché!/ se fin a ie-ri/ pareva tuto cussi bel;/ zogavimo per le vie e i vialeti,/ andavimo a la partida,/ se contavimo de le robe de scola,/ magnavi-mo tudi insieme?/ Alora - perche/ ogi i ne spara contro?/ Perché no dovemo piu par-lar/ con quei de la del mureto,/ perché quei de qua de la graia/ i ne disi brute parole?/ Cossa xe nato!/ Diseme!/ son ancora un tato -/ e cossa vol dir kalashnikof,/ mortaio, bomba o caroarmato?/ Chi de noi xe mu-sulman,/ chi xe serbo, chi xe croato?/ Poveri fioi... / l'unica pase che i ga/ xe i colpi de mitralia/ fra una canonada e un boato./ E quando la mia picia/ me se strenzi in brazo -/ me vien mal,/ che tanti, ma tanti come ela/ no i savera mai el perché/ xe cres-sudi/ in un mondo cussi crudo/ fato de odio, de sangue e de jazo.
DUŠAN KALC
S Primorskim dnevnikom po Bosni in Hercegovini
Spomin na Luchetto, Oto in DAngela
Po ogledu Medmed-pašine džamije, ki je turistom odprla tudi svojo notranjost (v boju med ideali in denarjem je zmagal kot vedno denar - je bil lakoničen Zlata-nov komentar), ter Biščevičevo hišo, eno najpomembnejših hiš iz turških časov z di-vanhanom ali prostrano sobano za pogovore, ki se izbočeno dviga na visokih stebrih nad reko, smo se mimo številnih malih obrtniških delavnic orientalskega videza s kamnitimi strehami prebili skozi množico turistov do glavne zanimivosti in simbola mesta - Starega mostu. V njem je vgrajenih dobrih petsto let zgodovine Mostarja, katerega ime se prvič pojavlja v dokumentu iz leta 1452. Devetindvajset metrov dolg kamniti most z enim samim lokom, ki ga je zasnoval otomanski arhitekt Mimar Hajrudin, so končali leta 1566 po devetih letih zidave. Most, ki je omogočil, da se je mesto iz majhne srednjeveške naselbine razvilo v uspešno trgovsko središče, so vpisali tudi v Seznam svetovne dediščine Unesco. Kljuboval je vsem ujmam in vojnam, zadnja pa mu ni prizanesla. Hrvaški tank ga je 9. novembra 1993 z granatami razstrelil. Tako vsaj velja po uradni verziji, ki ni edina. Po končani vojni se je začela zahtevna rekonstrukcija uničene-
ga. Madžarski in nekateri drugi potapljači iz sestava mirovnih sil so na rečnem dnu poiskali večji del kamnitih kosov mostu, nakar se je začela obnova ob podpori Une-sca, Svetovne banke in raznih držav, med katerimi Italije. Leta 2004 so ga slovesno predali svojemu namenu.
Danes spet povezuje dva bregova v celoto, ki še ni kompaktna, a bo prej ali slej, tako je upati, prebolela svoje travme. Po njem se spet premikajo trume turistov, na njem se fotografirajo zaljubljenci in z njega spet skačejo v reko z več kot dvajset metrov višine mladi člani Kluba skakalcev v vodo Mostari. Toda moralo bo preteči še veliko let, da bo spet dobil nekdanjo pati-
Bosno in Hercegovino počasi zapuščamo. Pravzaprav smo še globoko na njenem ozemlju, ko se iz Mostarja vzpenjamo po južnem grebenu na kame-nito planoto, s katere je lep razgled na prostrano zeleno ravnino Mostarskega polja na levi strani in prav tako prostranega močvirnatega Mostarskega blata na desni. Toda vse več znakov kaže, da se bližamo Hrvaški. Začenši s poplavo hrvaških zastav, s katerimi nas sprejme Medžugorje, kamor
Cesta se s hercegovskega Krasa strmo spušča na jadransko obalo
prispemo po dobrih dvajsetih kilometrih vožnje sredi popoldneva. Med njimi je za spremembo tudi kakšna ustaška.
Medžugorje bi samo po sebi ne predstavljalo nič posebnega, če bi po letu 1981 ne postalo eden najbolj znanih in najbolj obiskanih romarskih krajev na svetu. Od takrat se je v Medžugorje zgrnilo toliko milijonov romarjev, da bi jih težko prešteli. Neizmerna parkirišča okrog nove cerkve sv. Jakova so večkrat pretesna, da bi sprejela vse avtomobile in avtobuse, ki prihajajo iz vseh koncev in krajev, zelo veliko zlasti iz Italije, pa tudi Slovenije. Prihajali so tudi med vojno, ki je, glej čudo čudes, temu kraju popolnoma prizanesla. Tu ni videti najmanjše odrgnine, ki bi jo povzročila kakšna krogla, in ni videti pomanjkanja, ali revščine. Videti pa je nešteto hotelov, motelov, restavracij, picerij in trgovin s svetimi predmeti, ki še naprej rastejo kot gobe po dežju. Splošen vtis je, da se tu še kako izplača vlagati, pa naj bo čist ali umazan denar. Medžugorje je skratka živ primer, kako tudi nekaj svetega in ne samo posvetnega, lahko postane neizčrpen vir zaslužka, prava Indija Koromandija za biz-nis.
Vse se je začelo 24. junija 81, ko se je v kraju Podbrdo, na skalnatem gričku, skupini medžugorskih otrok prvič prikazala Marija. Od takrat je Medžugorje enkraten fenomen, ki privablja množice, čeprav ga Vatikan še ni priznal. Mnogi se po kolenih vzpenjajo na vrh kamnitega, težko prehodnega griča čudežnih prikazovanj, drugi gredo še na daljšo pot na vrh hriba Križevac, kjer so leta 1933 postavili deset metrov visok bel križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja.
Medžugorje je zadnja etapa našega postanka v Hercegovini. Še dobre pol ure vožnje pa dospemo do Crvenega grma, kjer je mejni prehod. Graničarji in cariniki obeh držav mirno posedajo v senci in ne enim ne drugim se ne zdi potrebno, da bi nas nadlegovali s pregledovanjem dokumentov. Nekaj časa se nato peljemo po grebenu, ki gleda še vedno na bosansko stran, v dolino reke Trebižat, nakar zavijemo proti pogorju Biokovo nad Makarsko riviero. Prispeli smo v Dalmacijo.
Pot se neskončno vleče skozi izredno divjo pokrajino. Vse naokrog samo ostro skalovje in bujno grmovje. Le tu pa tam se izza ovinka prikaže prtiček obdelane zemlje, ki so jo iztrgali skalovju najbrž za ceno
nečloveških naporov. Pokrajina je bajna za oko, a neizprosno skopa za preživljanje. Kjer je košček obdelanega, je v bližini tudi skromen zaselek. Le od česa so v preteklosti živeli ljudje, ki so bili naseljeni v tej divjini, daleč od vsakega poštenega mesta, se vprašujemo. Še koze bi si polomile noge. Mnogi so se najbrž sem zatekli pred Turki ali pred beneškimi biriči. Sicer pa so bili ti kraji sploh redko naseljeni in ko jih zapustimo, se pred nami odpre očarljivi pogled na sinjino Jadrana z otoki v ozadju. Spredaj debeli Brač s svojimi slovitimi kamnolomi in za njim vitki in dolgi Hvar.
Večerja in prenočišče nas čakata v Podgori, v hotelu, ki se kot naša agencija imenuje Aurora. Hotel je prav ob morju in marsikdo to izkoristi za osvežujočo kopel, zvečer pa še za prijeten sprehod ob dokaj obljudeni in živahno razpoloženi rivieri.
Naslednji dan je posvečen povratku. Čaka nas dolga pot. Mimo nas bežijo majhni in večji obmorski kraji. Vsi neznansko vabljivi. Glavni postanek je v Splitu, kjer si ogledamo Dioklecjanovo palačo. Dioklecijan je bil ilirskega rodu in eden najpomembnejših rimskih cesarjev, ki je za časa svojega vladanja med leti 282 do 305 preoblikoval cesarstvo v absolutno monarhijo in se proglasil za Gospoda in Boga, hkrati pa s političnimi reformami, predvsem z razdelitvijo cesarstva na štiri dele, rešil cesarstvo propada. Zadnja leta življenja se je odpovedal vladanju in se preselil v palačo, ki jo je dal zgraditi iz braškega marmorja v Splitu in ki predstavlja izjemen dosežek arhitekture. Bila je zgrajena v slogu vzhodnjaških utrjenih taborišč. Pravokotni prostor obdaja visok zid s stolpi. V njem sta se križali dve glavni ulici, v delu proti morju je bil cesarjev dvor, proti notranjosti pa domovanje njegove garde. Danes zavzema dobršen del palače staro mestno jedro s številnimi javnimi poslopji in trgovinami.
Od tu nas čaka še dolga avtocesta čez Dinarske alpe in Velebit ter preko zelene Like spet proti morju ter ob obali do Reke in naprej proti domu. Krog se je sklenil. Vračamo se v vsakdanjost. Sedaj lahko podoživljamo le v spominu, kar smo doživeli v teh petih dneh. In v mislih lahko spet krenemo v tisto drugo stvarnost, ki smo jo pravkar zapustili in ki je podobna sanjam, na trenutke grenkim in mo-rečim, pa tudi polnim lepot, živahnosti in vedrine.
(Konec)
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 14. avgusta 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: Ansambel Mladi kraški
muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
15.30
17.00 17.15
18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.35 23.40
1.15
Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa
Dnevnik, vreme, prometne informacije
Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem - Mrlič je plesal opolnoči (i. A. Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nan.: Commesse 2 - Romeo (It., '02, i. Nancy Brilli, S. Ferilli) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex - Pekoči led (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi)
Variete: Dal Lago di Garda .... sta-
sera mi butto (vodita Caterina Ba-
livo in Biagio Izzo)
Dnevnik
Dok.: 20. stoletje - Priče in protagonisti - Edith Piaf Nočni dnevnik
V^ Rai Due
6.00 Tg2 Navade 6.45 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Nan.: Out of Practice, 11.20 Ed 12.10 Nan.: JAG - Trojanski kon (i., Catherine Bell) 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade/13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio) 15.30 Nan.: Komisar Kress, 16.30 Posebna enota Leipzig 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska
napoved Meteo 2 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 Nan.: Jericho (i. Skeet Ulrich, Len-
nie James, C. Wiehl) 23.25 Dnevnik Tg2
23.35 Nan.: 4400 (i. Mahershalalhashbaz Ali, Conchita Campbell, Alice Krige)
^ Rai Tre
6.00	Rai News, 6.30 II caffe
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: Gambe d' oro (kom., It., '58,
i. Toto', Rossella Como)
10.50	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport - Meteo
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželni dnevnik, vreme
14.45	Variete: Trebisonda
16.05	Variete: Melevisione
16.30	Šport: kolesarstvo
17.15	Nan.: Stargate Sg-1
18.00	Dok.: Geo magazine
18.10	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik, deželne vesti
20.00	Rai Tg Šport
20.10	Variete: Blob
20.30	Nad.: Un posto al sole
21.05	Aktualno: W l' Italia diretta (vodi
Riccardo Iacona) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Dok.: Viziati 2 0.35 Tg3 Night News 0.45 Aktualno: S.O.S. tenibilita'
! Rete 4
Pregled tiska
Nad.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Nan.: Piu' forte ragazzi (i. Sammo Hung), 12.35 Road to justice Dnevnik, vreme
Film: La feldmarescialla - Rita fug-ge... (kom., It., '67, i. Rita Pavone) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze Nan.: Rin Tin Tin Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualn: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) Film: La baia di Napoli (kom., ZDA, '60, i. Sofia Loren, Clark Gable, Vittorio De Sica) Film: Ragione e sentimento (kom., VB, '96, r. Ang Lee, i. Emma Thompson, Kate Winslet, Hugh Grant)
9.40
11.30 11.40
13.30 14.00
15.00 16.20 16.50 17.50 18.55 19.35 20.10
21.10
23.15
Canale S
8.00 8.35
9.40 11.00
13.00 13.40
14.10 14.45 15.15
16.20 16.55 17.05
18.50 20.00 20.30 0.00
Na prvi strani
Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Una vita per la liberta' (biog., ZDA, '00, i. Jane Seymour) Tg5 com/Meteo5 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy - Medeni tedni (i. Amy Bren-neman)
Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: Centovetrine Nad.: Vivere
Nan.: Carabinieri 5 - Problematično dekle (It., '05, i. Alessia Mar-cuzzi, Maurizio Casagrande, Giorgio Borghetti) Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut
TV film: Sally Hemmings: uno scandalo americano (ZDA, '00, r. C. Haid, i. Sam Neill, Carmen Ejogo) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5
Nogomet: Milan - Inter - Juventus Nan.: Missing (i. Vivica A. Fox, Ca-terina Scorsone, Justin Louis)
O Italia 1
6.30
8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
15.55
16.25 17.35 18.00
18.30 19.05 19.10
20.10 21.00
23.20
2.10 2.35
Nan.: Arnold (i. Gary Coleman),
7.05 Kleopatra 2525
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena
Odprti studio, šport
Slamball
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Tori Spelling, Luke Perry, Jason Priestley)
Nan.: Blue Water High (i. James So-rensosn, Taryn Marler) Nan.: 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack) Nan.: Renegade (i. Lorenzo Lamas) Film: Piccolo grande amore (kom., It., '93, r. Carlo Vanzina, i. Raoul Bova, Barbara Snellenburg) Film: Abbronzatissimi 2 (kom., It., '93, i. Jerry Cala') Slamball Nan.: Angel
^ Tele 4
9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.40 Nad.: Marco Polo (i. Ken Marshall,
Burt Lancaster) 11.00 Nad.: Marina 12.05 Dokumentarec o naravi 13.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. Terence Hill, Nino Frassica)
14.05 Poletni šport 16.05 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.00 Na sprehodu po Krasu 20.05 Oddaja o potovanjih 20.50 Film: Stesso mare stessa spiaggia (kom., It., '83, i. F. Coluzzi, Renzo Montagnani) 23.35 Dok.: Gvatemala 0.25 Aktualna odd.: Panta rei
La 7
6.00 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.25 Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski
dotik, 13.00 Matlock 14.00 Film: Duello a Berlino (dram., VB,
'43, i. Roger Livesey) 16.00 Nan.: Jeff & Leo - Policaja dvojčka
(i. Oliver Sitruck) 18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder call (i. Lucy Bell, Gary Day)
20.30 Nan.: F/X - Payback (i. Cameron
Daddo, Kevin Dobson) 21.30 Reality show: S.O.S. Tata 23.30 Dok.: Prepovedana zgodovina 0.30 Nan.: Two Twisted
(t Slovenija 1
6.20 Kultura/Odmevi 7.00 Nan.: Nina in Ivo 7.15 Ris. nan.: Marko, mavrična ribica -Marko in valovniki, 7.25 Vitezi Koralne mize 7.40 Lutkovna nan.: Bisergora - Kaj je zmeraj
8.00 Ris.: Hotel Obmorček
8.10 Izobraž. odd. za otroke: Tomažev
svet: Mami, oči, oglasita se 8.20 Zlatko Zakladko: Kaj so slišala
ušesa Istre? 8.35 Nad.: Novi jutri (VB) 9.00 Radovedni Taček: Kozarec 9.20 Martina in ptičje strašilo: Ošabnost 9.30 Naučimo se pesmico z Melito osoj-
nik: Miška 9.40 Poučno igrana nan.: S soncem v
očeh - Pogrešanje 9.55 Zgodbe iz školjke 10.25 Taborniki in skavti - Mnogoboj MČ: Postavljanje ognja in šotora iz šotorskih kril 10.45 Sprehodi v naravo: Potonike 11.05 Dok.: Candamo, potovanje onkraj pekla
11.55 Večrni gost: Prof. drr. Marija Strojnik
13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Dok.: Kadetnica 13.30 Dok.: Drevo življenja 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Ris.: Trojčice
16.05 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Obvezane glave 16.35 Ris. nan.: Hotel Obmorček 16.50 Dok.: Koža, dlaka, perje: Premikanje
17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.45 Dok. oddaja: Mati in hči (Slo, r.
Božo Grlj) 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.55 Film: V leru (kom.-dram., Slo, '99, r. Janez Burger, i. Jan Cvitkovič, Nataša Burger, Janez Rus, Mojca Fa-tur)
21.25 Dok. feljton: Glas razuma - Pen
(Slo, '07, r. Slavko Hren) 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Absolutno globalno 23.25 Nad.: Medeja (Nizoz., '05, r. Theo van Gogh, i. Katja Schuurman, Thijs Romer, Cas Enklaar)
{p Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 9.00 12.30 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 13.00 Zabavni infokanal 14.10 TV prodaja
14.40 Glas(be)ni večeri na drugem: Koncert Barbare Hendricks 15.40 Dober dan, Koroška! 16.05 Pprisluhnimo tišini 16.35 V kadru: Oto Pestner in Dušan Hren
17.00 Mostovi - hidak 17.30 Z glavo na zabavo 18.00 Poročila 18.05 Labirint
19.00 Nad.: Slon - Umor ne zastara (Nem., '04, r. Lutz Konermann, i.
Thomas Sarbacher, Katharina Abt) 20.00 Nan.: Van Veeteren - Tišina (Švedska, 1. del) 21.30 Film: Morje (dram., Islandija, '02, r. Baltasar Kormakur, i. Gunnar Ey-jolffsson)
23.15 Film: Domovina - ženske: Fragmenti (dram., Nem., '06, r. Edgar Reitz, i. Nicola Schossler, Henry Arnold)
Koper
14.00
14.20 15.00
15.50 16.20 17.00
17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25
22.10 22.25 23.15 0.00 0.15
0.35
10.30 12.00 17.55 18.00 18.40 18.45
19.15 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30
Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews
Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) Sredozemlje Pogovorimo se o... Kulturni magazin: Artevisione (pripr. Laura Vianello) Mladinska odd.: Fanzine Program v slovenskem jeziku: Biotopi Vreme
Primorska kronika
TV Dnevnik, vreme, šport
Alpe Jadran
Potopis
Dok. oddaja
Srečanje z... (vodi Rebeka L Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego)
Vsedanes - TV Dnevnik Folkest
Arhivski posnetki Vsedanes - TV Dnevnik Pprogram v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme
Videostrani
Videospot meseca
Poletje mladih
Napoved dnevnika
Kultura: Zgodba življenja Janje
Blatnik
Spoznajmo jih Dnevnik, vreme Pod drobnogledom Asova gibanica Na Primorskem Tu smo doma Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje - Jolanda Prelec Lainščak: O maslu in margarini; 12.00 Za smeh in dobro voljo; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 7. nad.); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 9.20 Koperground 2007; 10.00 Poletno delo in pol; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poletna šola slovenščine; 12.00 Glasovanje za Primorsko osebnost; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Aktualna tema; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine Elvisa Presleya
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Glasbeni antagonisti; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Festival Radovljica 2007 - Koncert sakralne glasbe ansambla Singer pur; 22.15 Literarni večer; 23.00 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |T|
Torek, 14. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
^NAPOVED ZA DANES
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.

-SKOPJE O
J8/29 x.T
„„ATENE " 1010
Proti nam pritekajo šibki atlantski tokovi, ki so občasno vlažni in nestanovitni. Jutri bo pritekal predvsem v višinah toplejši in bolj stanoviten zrak.
Spremenljivo bo z možnostjo šibkih padavin in posameznih popoldanskih ploh ali neviht. Ob morju bo nekaj več sončnega vremena. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi.	Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Predvsem v sredini dneva in popoldne bodo krajevne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 19, najvišje dnevne od 22 do 28 stopinj C. J
	
Nad srednjo in južno Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah se danes nad našimi kraji ob zahodnih vetrovih še zadržuje razmeroma vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.15.
Dolžina dneva 14.12.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 7.29 in zatone ob 20.55.
BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli nekaj vremensko pogojenih težav, ki bodo nekoliko pogostejše sredi dneva in popoldne.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.20 najnižje -64 cm, ob 12.12 najvišje 49 cm, ob 18.03
najnižje -24 cm, ob 23.21 najvišje 34 cm. Jutri: ob 5.41 najnižje -57 cm, ob 12.34 najvišje 47 cm, ob 18.31 najnižje -25 cm, ob 23.50 najvišje 28 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje C.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............24 2000 m...........11
1000 m...........19 2500 m............8
1500 m...........15 2864 m............6
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER



NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center" (LIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
SOFIJA - Izvoljenko spoznal pred kratkim
Palestinski zdravnik se bo poročil z bolgarsko inženirko
V Libiji je 8 let preživel v zaporu skupaj s 5 bolgarskimi medicinskimi sestrami
SPFIJA - Palestinski zdravnik Ašraf Džuma Hadžudž, ki je skupaj s petimi bolgarskimi medicinskimi sestrami zaradi obtožb o namerni okužbi prek 400 libijskih otrok z virusom HIV več kot osem let preživel v libijskem zaporu, se bo poročil. Njegova izbranka je Bolgarka, ki jo je spoznal pred nedavnim. Po besedah 38-letnega zdravnika Hadžudža, "je tako odločila usoda". 30-letno inženirko gradbeništva Oljo je spoznal le nekaj dni po svoji osvoboditvi, za roko pa jo je zaprosil po vrnitvi z Nizozemske, kjer je nekaj dni preživel pri
Palestinski zdravnik Ašraf Džuma Hadžudž na sprehodu s svojo zaročenko in bodočo ženo Oljo v Sofiji
ansa
svojcih. Njegova družina se je namreč iz Libije že pred časom preselila na Nizozemsko. Datum poroke še ni določen, prav tako zaročenca še ne vesta, kje bosta živela. "Verjetno pol leta na Nizozemskem, pol leta v Bolgariji", je povedal Hadžudž.
Kot je poročal največji bolgarski dnevnik Trud, je srečanje med Oljo in Ašrafom organiziral njihov libijski dopisnik le nekaj dni po osvoboditvi petih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, ki je že pred osvoboditvijo dobil bolgarsko državljanstvo.
STATISTIKA - Stalno drsenje navzdol
Življenjska doba v ZDA nižja kot v 41 drugih državah
WASHINGTON - Američani živijo dlje kot kdajkoli prej, a še vedno ne tako dolgo kot ljudje v 41 drugih državah. Medtem ko se za prebivalce številnih svetovnih držav izboljšujejo standardi zdravstvene oskrbe, prehrane in življenjskega stila, ZDA že desetletja drsijo navzdol po mednarodni lestvici pričakovane življenjske dobe. Pred njimi so se poleg Japonske in večine evropskih držav znašle tudi Jordanija, pacifiški otok Guam in Kajmanski otoki.
Otrok, rojen v ZDA leta 2004, bo v povprečju živel 77,9 let. Na lestvici držav z najvišjo pričakovano življenjsko dobo se s tem ZDA uvrščajo na 42. mesto, kar je 11 mest nižje kot dve desetletji pred tem, kažejo podatki ameriškega urada za štetje prebivalstva. Najdaljše življenje se obeta prebivalcem evropske žepne državice Andora, v kateri pričakovana življenjska doba znaša 83,5 leta. Sledijo ji Japonska, Macao, San Marino in Singapur.
Drug konec lestvice zasedajo države podsaharske Afrike. Poleg lakote in civilnih spopadov prebivalstvo tega območja med drugim mori tudi virus HIV. Najnižjo pričakovano življenjsko dobo ima Svazi, in sicer 34,1 leta. Nekoliko nad njim so Zambija, Angola, Liberija in Zimbabve.
Med razlogi, zakaj so ZDA tako nazadovale, raziskovalci omenjajo dejstvo, da 45 milijonov Američanov nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. Sicer pa Američani trpijo tudi za visoko stopnjo prekomerne telesne teže; kar dve tretjini 20 ali več let starih Američanov tehta preveč. Prav tako v ZDA vlada rasna neenakost, saj belo ameriško prebivalstvo v povprečju živi pet let več od temnopoltega, so še ugotovili.
Sončna očala sestavni del uniforme avstralskih učencev
SYDNEY - Sestavni del uniforme učencev v osnovni šoli v Sydneyju so postala sončna očala, ki naj bi otroške oči varovala pred nevarnimi sončnimi ultravijoličnimi žarki, ko se učenci zadržujejo na šolskem dvorišču ali igrišču. Avstralske oblasti medtem že razmišljajo, da bi ukrep uvedli na vseh javnih avstralskih šolah, saj lahko pretirana izpostavljenost sončnim žarkom po ugotovitvah strokovnjakov vodi k nastanku očesne mrene.
Harvey Nichols ne prodaja več "foie gras"
LONDON - Priljubljena londonska trgovina Harvey Nichols je po protestih skupin za boj proti mučenju živali prekinila prodajo mastnih gosjih ali račjih jetrc oziroma po francosko "foie gras". Te namreč pridejo na prodajne police po prisilnem hranjenju rac in gosi, katerih jetra se tako odebelijo in postanejo desetkrat debelejša kot normalno. Kot so sporočili iz Harvey Nicholsa, je bil umik jetrc iz prodaje poslovna odločitev, sprejeta po množičnih protestih aktivistov, ki se borijo za pravice živali.
Čeh zaradi vohljanja po tujih SMS sporočilih dobil pogojno kazen
PRAGA - Češki mladenič je bil obsojen na štiri mesece pogojne zaporne kazni, ker je bivšemu dekletu ukradel mobilni telefon in prebral njena prejeta SMS sporočila. 23-letnik je julija namreč mirno prišel v njeno hišo, našel telefon in njena sporočila poslal na svoj mobilni telefon. V Pragi zdaj ljudje zbijajo šale, da bodo češke zapore napolnili ljubosumni Čehi, obsojeni vohljanja po mobilnih telefonih svojih partnerjev. (STA)