6t. 109. V Gorici, v soboto dne 23. septembra 1911. Tečaj XL1 lakaja trikrat m teden, in sicer v terek, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po poŠti " prejemana ali v Gorici na dotr pošlijana: \ne lelo , . 15 K . /3 »i ¦ • ° » Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča"'v vseh tobakarnah. „SO(JAu irra nasledrsje i/redne ,| priloge: Ob nourrt letfr-»faiipet po Soriškem in GradiSčanskem m dvakrat v tetu nVezEi red ie-iezsic, paniko* in poštnih zvez". Ha naročila bres doposlane oa-ročnine le ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K Lavrič. j nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v L nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 1.4 yin,, 3-krat .12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tilafon |L «3. »Gor. Tiskarna« A. GaprSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in Ml. Kakor smo že zadnjič naznanili, pričenjamo danes s stalno rubriko politične glose, ki jo bo oskrboval g. K V naslednjem podajamo njegovo uvodno, programa-ticno izjavo. S tem korakom smo povečali vsebino in raznovrstnost lista ter upamo, da smo ustregli želji čilajočega občinstva. V Gorici, dne 2,1 sept. 1911. Politika je zavestno Izboljševanje narodove sedanjosti in tvorjenje njegove bodočnosti z uporabo vseli gospodarskih, državnih, družabnih in kulturnih sil, ki so ali nam morejo biti na razpolago, in po načelih, katera smo po resnem znanstvenem prematranju spoznali za prava. Hočemo, da se narod razvija v gotovi, programatično določeni smeri, ter smo si izbrali za vodilna gesla svojega dela: Narodno samoupravo, demokracijo, socialno pravičnost, kulturni napredek. Razumna in uspešna mora biti naša politiku; stremiti moramo za pravico, zahtevamo svobodo tista, besede in vesti, gospodarsko osvobojenje. politično samostojnost, moderno urejeno narodno Šolstvo, skratka, notranjo silo. Nasilje ne sme biti naše sredstvo. Besedi »rodolju-bje«. in »domovina« nista frazi, ampak živa koncepcija, ki nekaj-pomeni in nekaj zahteva od nas: Samovzgoje, prosvete* volje, organizacije. Priznavamo se za učence češkega realizma. Njegova gesla, gesla Masarvka, Drtinc, palackega, Nerade. Havlička so naša gesla. V tem smislu borni skušali v teh glosah prematrati politične dogodke, te misli bomo skušali udomačiti na naših, žive koncepcije revnih političnih tleh. Svesti smo si. da to ne more biti delo enega samega, tudi ena sama. še tak : močna vprega ne more potegniti globoko zavoženega voza iz i!o-vičnega blata. vemo, da se uspehi take realistične žurnafistike ne bodo pokazali od danes na jutri. A tudi Rima niso postavili v enem dnevu, in če hočemo /graditi trdno zgradbo, jo moramo zidati s prev-darkom. Končno, tudi Če ne bo vidljivih Pikova dama. (Dalje.) Nekoč — to se je zgodilo dva dni po večeru, ki je opisan v začetku naše povesti, iti teden pred prizorom, kjer smo obstali — je sedela Lizaveta Ivanovna zope. pri oknu nad znamenico. Tedaj je nenadno pogledata na ulico in zagledala mladega inženerja, ki je stal nepremično in zrl v njeno okno. Sklonila je glavo in nadaljevala svoje delo; čez pet minut pogleda zopet — mladi častnik je stal še vedno na tistem mestu. Ker ni imela navade koketirati z mimoidočimi častniki, je nehala gledati na ulico in šivala skoro dve uri, ne da bi dvignila glavo. Prinesli so obed. Vstala je, začela spravljati svoj okvir, se pri tem ozrla na ulico in zopet zagledala častnika. To se ji je zdelo zelo nenavadno. Po obedu je stopila k oknu nekoliko vznemirjena; no, častnika ni bilo več videti. In pozabila je nanj. Cez dva dni, ko je prišla iz hiše z grofico in sedla v kočijo, ga je zopet videla. Stal je prav pri stopnjicah, kjer je čakala kočija. Obraz je imel zakrit z bobrovim ovratnikom in njegove črne oči so Švigale izpod 'klobuka. Lizaveta Ivanovna' uspehov, — ideja je živ izraz narodovih čutil, narodove volje, narodove potrebe. Zato se bo prej ali slej udejstvila. Na Slovenskem vlada klerikalizem. Njegovo bistvo je nejasno marsikteremu, sicer izobraženemu možu. Z vero, verstvom nima klerikalizem mnogo opraviti. Četudi nastopa v znamenju križa, to ni njegovo najboljše orožje. Njegovo najboljše orožje je profit. Za njim se gnete vse. Pri tem igra glavno vlogo katoliški duhovnik. On hoče biti vodja, zapovednik, on hoče imeti korist zase in za svojo organizacijo, cerkev. Z njim jo potegnejo vsi lieznačajni, koristi željni ljudje, in tako nastane klerikalna stranka, politična orga- I nizacija vseh onih, ki 'hočejo na ta način brez ozira na narodno korist doseči čim , več ugodnosti zase, bodisi v domači občini, bodisi v deželi, v raznih javnih od« j borih in zastopih, bodisi s pomočjo svojih pristašev, bodisi s pomočjo svojih zavodov, zadrug, tvrdk, društev itd. Klerikali- | zim je organizovaua reakcija, ki se je od j nekdaj ravnala po proslulem geslu, da namen posvečuje sredstva. i Edino eno sredstvo se more uspešno uporabljati proti taki organizovani, zavestni reakciji: Poštenost. Cim bolj bomo demokratični, čini več javne kontrole izvršujem:) sami med seboj, tem več garancij imamo za poštenost v lastnih vrstah. Kontrola, kritika ni treba, da je agresivna in krivična. A obzirna ne sme biti. Najhrezobzirnejšo kritiko pa zasluži le-neba. In Goriška, pravijo, da je dežela iciK.be. Škoda zanjo. In za nas. — i Naprednjak si. To je. da hočeš na- predek. Vedno naprej! Tudi Če nismo vsi enakih misli, če smo stari konservativci, radikalci ali realisti, nič ne de za sedaj. Le da smo pošteni, da nam je resno za napredek, in da delujemo v tem smislu. Saj ni treba, da delaj vsak vse. Pa tudi ne pjsti, da bodo drugi delali vse. Pomagaj po svojih močeh, po svojih zmožnosti!). Če j;h kaj imaš! se je prestrašila, ne vede,zakaj, in sedla v kočijo z nekim trepetom, ki si ga ni mogla razjasniti. Vrnivši se domu, je pohitela k oknu častnik je stal na prejšnjem mestu in zrl nanjo; odmaknila se je. Radovednost jo je mučila, in čustvo, zanjo popolnoma novo, jo je razburjalo. Od tedaj ni minil dan, da ne bi prišel mladenič določeno uro pod okno njihove h'še. Med njima je nastalo nekako nedogovorjeno občevanje. Sedeč na svojem mestu pri delu je čutila njegovo bližino, dvignila glavo in vsak dan gledala nanj dalje in dalje. Zdelo se ji je, da ji je mladenič za to hvaležen, kajti videla je z ostrim pogledom mladosti, kako je pokrila rdečica za hip njegova lica vsakokrat, kadar so se srečali njuni pogledi. Čez teden dnij se mu je nasmehnila ... Ko je prosil Tomski grofico dovdje-rja, predstaviti ji svojega prijatelja, je zatrepetalo srce bedni devojki. No, ko je zvedela, da Narumov ni inžener, ampak gardni častnik, ji je bilo žal, da je nepremišljeno izdala svojo tajnost veternjaške-mu Tbmskemu. Herman je bil sin porusjenega Nemca, ki mu je zapustil majhno premoženje. Ker je bil trdno prepričan, da si pridobi neodvisnost, se ni dotikal obrestij, živel samo •od plače ter si rti dovoljeval niti najmanjše V oiganizovanehi delavcu ne" vidi svojega nasprotnika. Marksist je, socialist. A ramo ob rami bo šel s teboj proti izkoriščanju veleagrarcev, proti karteloin, trustom, proti zlorabljanju vere, proti cerr kveni nadvladi nad državo, proti sovražnikom parlamenta. Ramo ob rami s teboj se bo boril za splošno, tajno in enako volilno pravico v vse zastope, za primerno | (ne absolutno) odprtje mej, za skrajšanje ' vojaške službe, za znižanje vojaških bremen, za slovensko vseučilišče in šolstvo. Pritegni ga k delu, namesto da ga odbijaš. Prijatelj je boljši od sovražnika, pomoč b^jša, kot nasprotje. Mnogo skupnega na& veže. Kar nas veže, je močnejše, nego kar nas loči. Tudi to poslednje sčasoma zgineš Povsod opazujemo ta proces, kjer streme narodi k parlamentarizmu, k samoupravi. Mi smo na tem potu in le klerikalna politična korupcija je najhujši nasprotnik parlamentarizma. Delo za narod pomeni delo zanj, ne zase. Večina naroda je pri naš k m e č k a. Veleposestnikov imamo tako malo, da lahko rečemo, da jih nimamo, celo ne v primeri z ogrskimi, poljskimi, nemškimi veleposestniki. Ti so nasprotniki malega kmeta, ne dovoljujejo mu uvoza potrebne krme ne dovoljujejo mu pametne živinoreje in ga z visoko zaščitno carino prisilijo prodajati zivmo pod ceno, namesto za primerno ceno*. Živinoreja in kmetijstvo se na tak način ne more povzdigniti. .Hočemo zato primerno odprtje mej za živino, v kolikor sami ne moremo kriti domačega trga, in za krmo, ki nam primanjkuje. Za človeški material so pa vsled tega meje preveč odprte, — stotisoč nas je v Ameriki, Se bodo li kedaj vrnili v domovino, ki ji--i r.e daje dovolj hrane? V našem boju zoper te nedostatke nas ovira poleg domačih sovražnikov še vele-agrarna baronska Ogerska. Smer našega boja se naperja tudi zoper njo, zoper njeno nadvlado nad Hrvati, zoper dualizem, k: ga plačujemo Slovani, zoper gospodarske ugodnosti čifutov na naše stroške. Priliko bomo imeli govoriti o tem za časa naslade. Živel je zase in bil velik sebičnež. Tovariši so imeli le redko priliko, smejati se njegovi brezmejni varčnosti. Bil je strastne narave in burne domišljije; no, odločnost ga je rešila navadnih prestopkov mladosti. Tako je bil na primer v duši igralec, a ni vzel nikdar kart v roke, ker ,| mu po .njegovem mnenju premoženje ne dovoljuje (kakor je sam govoril) »žrtvovati neobhodno potrebno, da si pridobi izobilje«. Vendar je cele noči sedeval za igralnimi mizami in mrzlično sledil različnim obratom pri igri- Zgodba o teh kartah je silno vplivala na njegovo domišljijo in mu celo noč rojila po glavi. »Kaj pa če — je premišljeval drugega dne zvečer, blodeč po Petro-gradu — če stara grofica meni odkrije svojo tajnost in pove one tri karte! Zakaj bi ne poskusil svoje sreče? ... Predstaviti se jej in priti pri njej v milost, tudi če je treba postati njen ljubimec; toda za to je treba časa; a ona je stara osemdeset let in umre lahko čez teden, čez par dni!... Kaj pa zgodba? .,. Je-li verojetna? ... Ne! prevdarnost, združljivost in trud, to so moje verne karte, ki mi potroje, posedme-rijo premoženje in Iprinešo ipokoj in neodvisnost.« Tako premišljujoč je prišel v eno glavnih petrograjskih ulic, pred hišo starinske arhitekture. Ulica je polna kočij, M so drdrale k razsvetljenemu portalii. Iz ob.iove avstro-ogerske nagodbe in še prej, in takrat bomo imeli pazno oko na naše poslance.... ..... V domači deželi so na krmilu laški liberalci v zvezi s slovenskimi klerikalci. Deželne finance so v slabem stanju, denarja ni. Vsaj za nas ne. Klerikalna večina nam s svojima dvema nezmožnima in nevednima, sitima odbornikoma ni priborila niti ene večje ugodnosti. Kar so dobili, je le za napitnino. Tako smo čisto drugače občutili sušo in denarno krizo nego Furlani, kterim je njihov železni Pa-jer preskrbel oni kanal, ki je napojil zemljo in napravil Furlanijo rodovito, da se niti ne zmeni za sušo... Rabimo železnice v Brdih, železnico od sv. Lucije na dva kraja, regulacijo Soče, obrtno in trgovsko šolo, kmetijsko šolo in "še marsikaj druzega. Deželna zakonodaja se briga le malo za nas. Upravna delitev dežele je naša življenska potreba..... Še o marsičem se bomo menili na tem mestu, nad marsičem bomo zmajevali z glavo in marsikaj obsodili. Tudi iz naše srede bo treba načeti dokaj vprašanj. Nekaj najvažnejših: Enotnost slovenskega zadružništva, organizacija trgovstva, organizacija kmečkega izvoza; izboljšanje zasebnega gospodarstva; tarifne pogodbe; rešitev kolonskega vprašanja; zenotenje stranke naprednjakov, revizija programa ter organizacija statuta. Mnogo, mnogo je dela, še več je lenobe. Mnogo je zabavljanja, malo pomoči. Veliko jih je poklicanih, malo izvoljenih. Lenuhi in zabavljači naj se poprimejo dela, pa bo polovica manj pritožb. Grajo zasluži, kdor zavozi; Še več;o, kdor gleda, pa ne oomaga. K. nji?i se je za trenotek pokazala zdaj lična nožica mlade krasoticu, zdaj grmeči škor-nji, zdaj pisana nogavica in diplomatski čevlji, kožuhi in plašči so Švigali mimo oholega vratarja. Herman je postal. >-Čegava je ta hiša?« praša stražnika-redarja. »Grofice***«, odgovori redar. Herman je vstrepetal. čudovita zgo-" dba mu je prišla hipoma zopet na misel. Začel je hoditi okoli hiše ter premišljeval o njeni lastnici in njeni čudoviti sposobnosti. Pozno se je vrnil v svoj mirni kotiček; dolgo ni mogel zatisniti očij, a ko ga je slednjič Morfej sprejel v svoje na-' ročje, se mu je sanjalo o kartah, kupih bankovcev in grudah zlata. Odločno je stavil karto ža karto, dobival neprestano, grabil k sebi denar in deva»l bankovce v žep. Zbudivši se pozno, je vzdihnil o izgubi svojega fantastičnega bogastva, šel zepet blodit po mestu in se zopet vstavil pred hišo grofice***. Zdelo se mu je, da ga vleče k njej meka neznana sila% Postal je in začel gledati na" okna. Pri enem je zagledal črnolaso glavico, sklonjeno. naj-brže nad knjigo ali nad delom. Glava se" je dvignila. Herman je zagledal svež obrazek in črne oči. Ta trenotek je odločil njegovo usodo, '.'.':' (Dalje priri:) gospodarsko jakclia. z zahtevo, da mora Mmm. sodelovati deželni zbor, ali* oni so piska)? " požrla. Vlada Je zadnja tri leta-porabila- v gostotiufmost, kadar se nasitijo naših žn-povzdigo Dalmacije 4 milHone;W"našo Jjevl Sramota! Toliko, za sedaj, po potrebi človek, koji de iz krvi in mesa, ne more tega mirnim srcem gtedati. Mari imamo malo skušenj, kako*nam povračufejo našo ' Kdo more Vedfctf,- s" čim* bi preseiietili svet zaveznikiriktf bi^Otte 'sed^' odprle duri deželnega; ^bora? "'" \ Lani' 'meseca" oktd&a'^razveljavili junaki ; izvolitev ;""'A. pabrsčeka, proti kateri ni bilo nobene pritožbe —= v veriikacijski odsek \pa so poslali spiše 6"' volitvah iz velepošešltfav Vejeposestvo pa dr. Gregorčiča strašno srpi. Največje veselje bivžil, akdfbi videl-p red'seboj iz veleposestva' tri poslance S. L. S. Kako je pihal zopet lani v oktobru radi; volitev iz ^ veleposestva, ali; tfiprit ŠT>i upal predla-' gati ,r»epotrdUve~volitev i«z veleposestva, ker se je 'hotel znesti nad svojim prijateljem A. GabršČekom in bilo bi »žnviel des Guten«,'Če bi bil vrgel iz zbornice •kot'4 poslance'naettk^at; Prvikrat je vrgel izvoljene' poslance"'veleposestva fe zbornice v decembru 1909., lani jih je poslal v verifikacijski odsek, kdo ve, kake;, misli pretresajo sedaj njegovo sveto posodo! Na laski strani niso še verificirane izvolitve poslancev ljudske s.-ranke in dva manjkata. Gasser se je odpovedal, ker je bil imenovani okrajnim' .glavarjem, prost je bolan. Ker rta. slovenski strani eno mesto ni zasedeno, bi manjkali kar 3 poslane!! >, »Delovna večina« sploh ne misli verificirati doslej še neverificiranih izvolitev, marveč imeti dotične poslance takole v rokah* . da lahko pahnejo ven tega ali onega, kadar hočejo, kadar -bi jim to kazalo, * . Možje so- že pokazali, česa so zmožni; zato pa- vlada ne more imeti nobenega zaupanja v to »delovno večino«; ki je taka, da s svojim delom deželi prav nič ne koristi, marveč jej ie škoduje ter jo pogreza v vedno večje dolgove; spravila jo je že na rob finančnega propada. Zraven pa ti zavetniki slepijo ljudstvo s podeljevanjem podpor na" levo in desno, kakor da bi bile polne deželne blagajne, do-čimso v resnici.prazne ter v njih predejo pajki svoje mreže. "Ko so .bili .takorekoč zavezniki sami v deželnem zboru začetkom 1910., so imeli obilo sej, njihovi listi pa so razglašali svojim bravceim. kako pridno da delujejo »ljudski poslanci« v blagor ljudstva. Ali kaj so delali? Govoričili .so nekaj, sklepali prazne po drugih posnete resolucije ter pozivali vlado, naj stori to in ono, deleč ob jednem tisočake: ti dobiš toliko, ti tn'iko. Razdelili so tako na papirju na vse št- mi dežele stotisočake, ki ne bodo ni-kol; Vplačani. Ce se je analiziralo ono zasedanje, je pokazala analiza, da so ti ljudje nevarni fanbarji ljudstva; ničesar niso storili, kar bi bilo ljudstvu v prid, ampak slepili so volilce in napenjali so se kot žabe. Vlada je jasno videla njihovo ne- resnost-----Goriški deželni zbor pač ne bo mogel delovati plodonosno in koristno za deželo, dokler bo obstajala v njem Pa-jer-Gregorčičeva zveza. To je-resnica. Zato tudi vlada nima veselja, sklicati ta slavni goriški deželni zbor, ki je v posmeh parlamentarizmu, ki je karikatura deželnega zbora. Ti zavezniki so veliki krivci, velikanski škodljivci ,riaše goriš-ko-gradišcanske dežele, Če bi bilo naše ljudstvo zavedno, bi pognalo te zastopnike iz deželne TiiSe.tje ven, da bi storili ž njimi, kar. bi hoteli. Prihodnji rodovi * še bodo preklinjali te lepe »zastopnike ljudstva«; ker posledice njihovega gospodarstva v deželni hiši bodo strašne. Kaj pa je njim mar za dobrobit ljudstva, kaj jim mar prospeh dežele! Njihove cenjene osebice morajo stati v ospredju in žepi morajo bit? polni, drugo naj vse vrag vzame! ¦-.'-" • Saj se norčujejo z deželnim zborom že od leta 1908, dalje. Uganjali so zavez-niki obstrukcijo, ko je vlada ponudila deželo pa niti vinara! Zakaj? Zalo, ker ni deloval deletni zbor. Ves ta čas od 1908. dalje delajo neumnosti — sedal stojiš pa tu klerikalni pajaci ter se v svojih> listih ne morejo dosti >načuditiy zakaj da v(ada ne "skliče goriškega deželnega zbora?! -"¦-: Vlada ve, da sedanja! večina je Sposobna le za škandale in politične lopovščine ne pa za/dobro.delo; druge koriste- i lacije pri sedanjih razmerah ni dosečji in i z- novimi volitvami bi utegnili priplavati na površje isti možički iz slovite zveze — torej kaj storiti? Ob takih razmerah stoji zaprt goriški deželni zbor in ljudstvo trpi. •Če bi sveti D,uh razsvetil klerikalne ,vo-.like med Slovenci, bi bilo kmalu bolje! Imeli bi deželni zbor, ki bi mogel; kaj storiti v pri?! ljudstvu — tako pa imamo v deželni hiši'večino, ki tiče v — »iacatiqpo« rte pa v deželni zbor! ' ' - " 1 ¦ opišem bolj natanko, kraj in fisebe, da jdi svet spozna tp^$odi!« ^.-r i.U-; Slovenski .tfeovec z debele je iorej trdo prijel »ljudiped boljšimi sloji« na deželi seveda, ki §§ ne ravijajo po gesjbi; »Svoji k svojim«- .....o ,. - Trgovec je, ajeril na jedno osebo.; in ta prizadeti, kateremu je vefcai trgovčev članek v »Soči«, se je oglasil.J Govori odjemalec z dežele. **'* ¦OV je Bft na Zelodoo trpeBe neprekofiljlvo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi, dra sečnimi Čistil, kroglicami ia grenCicami. Cena orig. škatlje K2 — Pomrejauje se sodojjsko nasledke. Mollovo Franc, žganje in sni x& ribanje tivota. -rr. Bolečine A olajsnjoCe in okrepCuJoče' sta- ™ rosnano sredstvo proti trganja ia preMajenja vsake vrste. OriR. steklenica K 2;— j^ Na prodaj po vseh lekarnah in mirodUnicah. Glavna lekarna A. MOU, c. in' kr. dvorili lalolnik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni; A, Gironcoli. Jtajte letošnjo „Soto" št. 67, lijakov, ki vabi slovenske k Lahom in judam" Tako je zapisano v dopisu izGorice v ljubijanskem »Jutru« št. 563. z dno 21. septembra 191.1. Najprvo pribijemo, da v št. 67. ni niti govora o trgovcih in ne o kakih odjemalcih, spldh nič, na kar bi se moglo sklicevati ono »več goriških Slovencev« v »Jutru«, kakor se je podpisalo par trgovcev in obrtnikov, ki tičijo za dopisom v »Jutru«. Ali zakaj so vzeli to številko iz meseca junija, o tem pozneje..... Zakaj je zaslužila »Soča« tak vsklik v »Jutru«? { 'Pametni ljudje, prosimo, čitajte! ¦ Govori trgovec z dežele. Povdarjamo, da govori trgovec z .de-« žele! •V »Soči« št. 53. dne 9. maja 1911;. je priobčil slovenski trgovec z dežele tak-le dopis: . »Prizadetim v opomin in ravnanje!: — V Goriški okolici imamo danes zadosti "domačih, slovenskih trgovin, naj si bo ene ali druge stroke, tako da se lahko poslu-žimo izključno pri svojih ljudeh. . . \ Žal, da temu ni tako! Poznam krdj .y bližini Gorice,„kjer se morajo naši trgove-j.. j V »Soči« št. 55. dnč 13. maja 1911. j.; j priobčil oni odjemalec z dežele tak-le od-; govor: t »Prizadetirri.v opomin io.iuvnanje.^ j V »Soči« št. 53 se nekdo huduje, da se ; dobe med boljšimi sloji ljudi, ki kupujejo t rajši pri ptujcish kakor pri svojcih. Bodi i mi dovoljena na to stran odkrita prijatelj-» ska beseda. Znano je, da razumen človek mora paziti na to, kar vživa, da je dobro, snažno, zdravo in po primerni ceni plačano, ker na tem sloni naše zdravje in dobro gospodarstvo, ki je pri sedanji draginji toliko potrebnejše. Poglejmo, zakaj slovenski trgovci se svojimi odjemalci večkrat niso zadovoljni in zadnji s prvimi še manj. Govoril sem z dvema prijateljema o tem. Prvi mi je pravil: Prišel sem pred več leti kot uradnik na novo službeno mesto. Ne po.znajoč tamkajšnjih razmer, vprašal sem za svet priletnega duhovnika, ki je več let tam služboval, kje bi mi kazalo kupovati jestvine, da bodem ž njimi in postrežbo zadovoljen. Ta mi je nasvetoval prodajainico trgovca obče-spoštovanegr; juda. Kupoval sem pri njem in bil sem zadovoljen. Ko je ta pozneje opustil trgovino, obrnil sem se drugam, kjer pa nisem našel take trgovske solid-nosti in dobrohotne postrežbe kakor pri j udu. Mož pa ni samo proti meni postopal v vsakem oziru korektno in dobrohotno ' ampak tudi v. vsemi drugimi prebivalci ter je se svojo .spretnostjo tudi kot starej-. sina in član raznih odborov občini v marsičem koristil. Drugi prijatelj mi je pravil: . Naselil sern se v kraju mojega sedanjega j bivanja. Povprašal sem /a svet zaneslji-j vega prijatelja, kje bi kazalo kupovati jestvine. Nasvetoval mi je trgovca Laha. Kupoval sem pri njem in bil sem zadovoljen, ker mož je vedno postopal kot soliden trgovee in strokovnjak. Ko je v njegovi bližini slovenski trgovec otvoril prodajainico, pričel sem kupovati pri tem, dasiravno mi ni ugajal način njegove konkurence. Znižal je tu in tam na ceni, a odščipal pri tehtnici in tudi kakovost blaga je bila slabša; vrnil sem se zopet k Lahu, ki je sicer Lah. a v trgovini stro-i kovnjak in soliden mož. Od slovenskega trgovca zahtevamo, da se v svoji mladosti znanstveno in praktično izuči za trgovino, da kot trgovec sč strankami solidno postopa, pro-'. daja zanesljivo dobro blago po primernih l cenah, je pri svojem delu marljiv, skrben ( in natančen. Če to stori, mu ne bode tre- \ ba pošiljati opominov na odmikajoče se j odjemalce.« X. ! rito, tako je odgovoril odjemalec z j dežele trgovcu z dežele. Pripoveduje, kako je bilo na dveh krajih na deželi -- zraven pa je označil čisto prav splošno sta-' lišče glede na trgovca in odjemalca. Govorila sta torej dva moža z dežele, na vse možne;,načine prizadevati, •daliz* ter si povedala vsak svoje. Ali kdo je bil hajajo, dočim tujci prav imenitno kraLut-rijo. Zakaj to?-Je nuiri blago v tuji trgovini več vredno? Ali imajo oni trgovci svoje privilegije v tem oziru? — Res,-da je kriva,dosti nezavednost ljudstva, kar se še prizanese* ali da se dobi med inteligenco, med boljšimi .sloji ljudi, koji se štejejo med narodne ift kar me je skoro sram povedati, • ljudje, fkoii so v odborih in celo j predsedniki društev, da podpirajo tujce in zametujejo svojce, potem se razume, da razžaljen? Razžaljene so se čutili trgovci z Jestvitiami. v Gorici! Ta je lepa! Čitali so samo odgovor in si ga razlagali, kakor je i;do hotel. Neverjetno, ali res je bih tako. Zato smo napisali v številki 56. dne 16. maja 1911. to-le: »Prizadetim v opomin in ravnanje«. — Pod tem zaglavjem smo priobčili glas trgovca z dežele in odgovor odjemalca z dežele. Prostora smo dali jednemu in drugemu za njune pritožbe, Tako je pač prav in v redu.'Vsak človek; ki ima pamet v glavi," pq;re6"e,7dff smo" storili prav. ... . Dra-ge volje smo da'H prostora trgovcu in potem seveda tu»di oajemalcu. Vse.,skupaj, pa naj sluij namenu: da nehajo take pritožbe z jedne in druge strani, kaL.Le da doseči s solidnim in poštenim trženjem z 'ledne, z-druge strani pa .po-geslu: Svoji k svojim!-—« . Vsak pameten človek poreče: ;>St)ča* je storila prav. Da se pravi glas spozna, treba čuti dva zvona. Dostavljamo, da se oni trgovec z dežele na odgovor odjemalca iti-več oglasil !T ... »Soča« je storila prav in vsak razsoden človek poreče'zraven še: da'kdor ne prenese v odjemalčevem odgovoru povedanega, ta-ne spada v trgovino! Izšel je pred kratkim v »Gorici« in-fomen članek,'ki je žalil trgovce in obrtnike, izšla sta v »Edinosti« dva članka, vse obsoabc vredna —¦ ker take reči morejo le škodovati glede na posebne razmere v. Gorici v današnjih časih. Pričakovali smo, da odgovorijo trgovci in obrtniki na napade možato, ali dočakali smo čuden odgovor. Zc nekaj dni so pravili, da izide odgovor, in sicer v »Jutru«. Prav! Izšel je s podpisom »Več goriških Slovencev*; v njem \K\ govorijo pisci: >nti goriški trgovci in obrtniki«. Javnost je pričakovala odgovor »-Gorici« in »Ldinosti«, toda kovači onega dopisa so utakuili poleg še »Sočo«, in sicer so jo nahrulili najprvo. Zakaj, smo povedali zgoraj in zajeduo pokazali, kako krivico so storili »Soči«, Odkar izhaja, se bori naš list za pov-zdigo trgovine in obrti v Gorici. Marsikomu je že *Soča* izdatno pomagala, da, če bi ne bilo »Soče« in njene pomoči, bi ne bilo slovenske trgovine in obrti v Gorici, Sedaj pa je dobila plačilo v naprednem Jutru-. Z debelo lažjo! Laž je na čelu navedena trditev in nesramnost je zaletavanje v časnikarje pri > Soči-.. Zaleteli so se namreč v d:».pisn v vse goriške časnikarje, in ker navajajo najprvo -Sočo.. tuJi v časnikarje pri ->Soči«. Dva sta: gospodar Gahršček in uiednik. Vprašamo: ali je kdo zaslužil, da -mi trgovci in obrt-njki.. v .«Jutra< pljujejo prid njim: -Ptuj! Sram Vas bodi.'. Časnikar pri »Soči* je storil dobro že marsikateremu trgovcu in obrtniku, ker je napotil tekom Iti že obilo in obilo ljudi j v slovenske trgovine in obrti. Zato: Pfuj! Siam naj ga bo! Koliko iepih rustie in člankov v »Soči« je pomagal.; trgovcem in obtrnikom! •-¦ Lepi možje, ki tako delajo. Naj vedo, d'» "-» njihovo hriiljeujc ne dosega. Kile: Pfui: Sram Vas bodi! pada nazaj na pisce, skrile pod firmo »Več goriških Slovencev« ...... Le ena ssdba ic v onem J;:pisu v »Jutru-, in sicei ta: da |e neuiMio-^urov dopis v »Jutru« več škodoval slovenskim trgovcem In obrtnikom v Gorici kot pa vsi oni članki v »Gorici« in »Edinosti«. In kaKo so prefrigani! Oni dopis odjemalca, ki je bil nekaterim v spodtiko, je bil v številki 56. lfiesecti' mata, tolft ta številka ne spada v - - vročino. V dopisu pa tožijo najprvo o vročini. >*ki je nv k:::!!11 zmešala premehke možgane«: zato so pograbili p.) številki' 67. iz mesec?, junija. Pa so se urezali in osmešili. Seveda nobeden izmed njih nima zmešanih pre-mcltkih možgani Take nizke. ..vrste izbruhi nečedne duše nas ne dosegajo — stavljajo pa pisce v pravo luč ter jim morejo ta škodovati ---------------¦ Konec: »Soča* je delala in bo v ko-¦ t slov, rgovine in obrti v Gorici. Mi- 10. da so med trgovci in obrtniki še pa-rneni možje, ki bedo znali prav presoditi: da Soča« ni zagrešila nič, da bi jo kdo sme« ^.ko infamno žaliti kakor se je zgo- (Dalje v prilogi.) MLW hOfiC feHplfl dobro, trpežno in po ceni jesensko in zimsko blago naj si ogleda zalogo domače turdkč luanrir Sk Hnrinrir goricr - ^^ »^ «B*.«- gorica ,"M ¦'"¦¦toltt fefj |\||1111 Wll* lun aioine CardBCcl) nasproti Hotels treh Kron. Velika zaloga različnih okraskov in drobnarije za šivilje in krojače. ••- Vzorci se poliiialo na zanteoo vsakomur proti ornllbl poltnlne prosto na dom. "W Priloga „Spče"št. 109. z dne 23, septembra 1911. dilo, v »J!utru« tei da bodo znali upoštevati stališče svoja In stališče odjemalcev! — Sesiaoii; predsednik »Trgavsko-obrtne-ga društva« pa meni tako: da je »Soča* storiia prav, ker je priobčila dopis trgovca, storila. pa.:ni prav, ker je na to priobčila odgovor odjemalca; odjemalcu trebi zapreti usta. Tako stališče naj gre kdo ¦ liaae^-t J.uij««v.jJK.veJjcoriškir> .^ovaftftSfiv^ razlagat tj« do! cd Seiffjjet^rško^esto. "Še" tam se jim bo zdelo preneumno! .DOEISL.-.' i te bouškega okraja. j Iz Čczsoče. — Vemo, cenj. čitalci in tudi »bravci« »Soče«, da vas prav malo zanima občinsko gospodarstvo v Cezsoči, pa kljub temu nadaljujemo svoje jeremija-de, ker želimo, da zveste tudi vi, kakšno srečo nam pošilja nas gospod Bog po klerikalni vladi. Vsaka leč ima svoj konec, klobasa celo dva, le našemu občinskemu zastopstvu ne moremo ozir. ne mor*:o najti konca. Tega so krive ¦— naj že bodo c kr. ali ne — oblasti. Tako postopanje imenovali bi »kapric*, kateri ni v čast iz-vestnim gospodom, je pa nam v giozno Škodo. Pa zakaj vse to? Pod črn klobuk nas mislijo spraviti, ne oziraje se pa pri tem, ali bode to nam v gmotno korist ali Škodo. Nismo hudomušni, vendar se nam vsiljuje čudna misel, namreč: Čezsoča je velika vas, cerkev pa" malima. Kaj bi ne bilo dobro to podreti ter sezidati novo, podobno tej v Drežeuci. To se pa da doseči, dokhr stoji na čelu občine klerikalni župan, kateri je obenem načelnik cerkve-no-stavbenega odseka. Prav imate, tako poslopje, 44 m dolgo in 19 m široko, bi bilo res v kras naši še precej lepi vasi. Mi nismo Dreženčarji, nismo tako povzetni, pa nimamo denarja. Dreženskini milijonarjem je prava šala zložiti 2—300.000 K, nam pa ne, kolikor nas niso »izprešaAi« časi draginje;-»izprešaJa« nas je občinska stiskalnica. Občinski zastopniki so izprevideli, da s tajctoi gospodarienjem se spravi na *kant« naše premoženje in tudi nas, zato so se odpovedali časti, biti še nadalje kot taki ter zato pa pripisujemo .njim več prev-darnosti, nego našim oblastim- Jl.ro po izvolitvi se je odpovedal prvi podžupan, na Prusko je pa odšel drugi podžupan, sedaj so pa naznanili svoj izstop: tretji podžupan, štiri starešine in eden namestnik. Ostali so naši zastopniki in sicer: župan, . podžupan'{četrti) in dve starešini. Xiydje božji, ali ste, že slišali kaj slič-nega? Obč. volitev, pa se neče razpisati. To se godi v deželi, kjer je c. kr. namest-ništvo v Trstu, c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu, deželni odbor v Gorici. Kaj pa briga gospodo, kako se gospodari z našim premoženjem, samo da na čelu občine stoji klerikalni župan, da gre »Amtsšimel« naprej, ter plača s 1. vsacega meseca v žep. Gluha ušesa najdemo povsod, zato pa se bodetno morali obrniti na ministra notranjih zadev z vnrašanjem, ali mu je znano, kako skrbč njemu podrejene oblasti za naš blagor, kako se te ozirajo na obč. red, in ali mu je znano, da občinskega računa nismo videli že tri leta. Upamo, da nas bodo napredni poslanci podpirali. Zahtevamo, da se napravi konec nepo-stavnemu obč. zastopstvu ter takoj razpiše volitve. Čezsočani. te goriške okolice. Iz. Brd* — V Št. 37. *Prim. lista® Čita-mo v notici iz Brd, da bode v Brdih letos manj vina od lanskega leta in da oode slabo. Malo soli kaže imeti tisti, ki je to »Prismojencu« sporočil. Ta pa seveda sprejme vse neumnosti in farbarije v svoje predale. — Mi Brici pa trdimo, da bode letos trikrat več vina kakor pa lanskega leta m da bode tudi mnogo boljše, ' ker suša pri ilovniti zemlji ni nič škodovala. Torej krčmarji in trg--ve! s Kranjskega, le pridite v Brda, da oste sami prepričali, da je letošnja bn.'.... rebula jako dobra. Ne verujte iemu prismo- jenemu listu, ker ta-tako ne ve, kaj je lahko kmetu škodljivo in ravnotako nje- [ govi dopisniki-dimovniki. Kmetje, varujte i se iega lista! Odganja nam vinske kupce j in škoduje' tako naši vinski kupčiji in želi, ^ da bi mi Brici postali še večje sirote kakor smo. Zategadelj bodimo možje in ne pustimo ,v naše hiše takega lista, ki nas jioče gmotno ugonobiti. Kako malo mislijo njegovi dopisnfltCse razvidi iz dopisov, ki jih na škodo kmeiskemu ljudstvu pošiljajo v Gorico. Tako »ljubijo« svojega bližnje-, ga?! Lepa reklama!? Več Bricev. ' te kobariškega okraja. Iz Kobarida. (Zahvala). — Visoko-rcdni gospod Giuntar Ignacij, c. kr. notar v Ribnici, je daroval,za tukajšnjo šolsko knjižnico znesek 50 K. Za ta velikodušni dai izreka podpisano vodstvo v imenu šolske mladine blagemu dobrotniku učeče se mladine najtoplejšo zahvalo! — Šolsko vodstvo v Kobaridu, dne 21. septembra 1911. Otvoritev lantne * i i. Deželni šolski svet je včeraj v svoji seji dovolil otvoritev Narodne šole na Blanči in potrdil imenovane učiteljske moči. Blagoslovljenje šolskega poslopja se bode vršilo jutri v nedeljo 24. t. m. ob 10. prcdpcld.ne. Člane obeh Cril-Metodovih podružnic in vse druge prijatelje slovenske šole vabimo, da se udeležijo blagoslova ter si ogledajo šolo, Šolska maša bode v ponedeljek 25. t. m, ob 9. predpoldne v cerkvi sv. Antona. Šo'ski otroci se zberejo prej v šoli in odidejo skupno k maši. Isti dan popoldne prične redni poduk v šolskem vrtcu in ljudski Soli. Vsled zakasnele otvoritve ne kaže prirejati večje slavnosti. Po dogovoru z vodstvom v Ljubljani se priredi večja otvoritvena veselica decembra meseca skupno s prvo božičnico. Odbor moške podružnice C. M . D. v Gorici. Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Županstvo v Solkanu 100 K. — Dijaška veselica v $t. Petru 60 K. — Neimenovan št, 7. za september 5 K. ¦— V Renčah so nabrali trešetarji 3'30 K (poslal Vižintin). —- Fabčič v Gorici izročil 5 K. Na račun mesečnine 46'90 K. — Odbor »Dijaške kuhinje« se prisrčno zahvaljuje dosedanjim dobrotnikom slovenske mladine ter nujno vabi in kliče še več novih podpornikov. Za novo šolsko leto 1911/12 je že vspre-jetih 68 dijakov, priglašajo pa se še vedno novi. Akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici si je na svojem rednem občnem zboru dne 21. IX. t. 1. izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Henrik Lašič, pravnik; podpredsednik: Albin Pitamic, tehnik; tajnik: Milo van Kenda, pravnik; blagajnik: Ivan Mikluš, pravnik; gospodar: Anton Bru-men, pravnik; knjižničar: Franc Jarc, piavnik; namestnika: Mirko Brezigar, pravnik, Robert Dekleva, trg. akademik: preglednika: Josip Rutar in Franc Novak, oba pravnika. Deželna hlpotečna banka in slovenščina. — Zadnje čase nam prihajajo od raznih strani z dežele pritožbe proti deželni hipotečni banki v Gorici. Stranke, ki imajo opravka s to banko, se pritožujejo, da se jim pošiljajo laški dopisi, »monito-rio« itd. Tožbe' in izvršbe dobivajo slovenske stranke izključno v laškem jeziku. Tako je dobila* neka stranka y Gorah tožbo pisano v laščini: Mož ni mogel razumeti, za kaj pravzaprav gre in podal se je s spisom k slovenskemu odvetniku v Go- rico* Le ta mu je raztolmačil, da ga hipo-tečna banka toži- Mož je tako brez potrebe, izgubil en dan dela in je imel še lOkron stroškov. In takih* slučajev je na stotine, ko morajo stranke brez potrebe izgubljati časa in denarja. Čemu-vse-to? Ali morda niso kronice, ki jih mora naš revni kmet znašati v deželno banko, ravno tako -dobre kakor one Jaških strank? . Zakaj se slovenskim strankam ne vzročajo slovenske tožbe in dopisi? V kuratoriju omenjene banke sedita tudi dva slovenska odbornika, in sjcer Bolko in poštni ravnatelj v pokoju g. Leban. Ne moremo si kaj, da ne bi vprašali omenjena zastopnika s'ovenskega dela dežele: Ali jima je znano, da se s slovenskimi strankami vrši vse tožbeno in izvršbeno postopanje izključi?:: v laškem jeziku, dasi je dotično dolžno pismo sestavljeno v slovenskem jeziku? Ako jima to doslej ni bilo znano, kaj menita ukreniti proti temu nezaslišanemu ..postopanju, ki kakor lahko umljivo, provzroča našim slovenskim strankam nepotrebnih poti in stroškov in večkrat fiidi občutne izgube na premoženju? Če nima]:: pri banki dovolj slovenskih uradnikov, čemu pa se sprejemajo v dežel, službo sami Lahi in zopet Lahi? Videli smo taka »Petizione precetiva« in »Proposta deli'i.ncanto«, ki nam jo je slovenska stranka iz Dornberga prinesla v naše u-redništvo. Mož in žena, ki sta bila tožena, Trsta razumela o vsem tem niti besedice. Iz spisov pa smo posneli, da jim ima priti v kratkem premoženje na dražbo! A oba nista imela o vsem tem niti pojma! V ka-'k.-j škodo bi bila lahko prišla, ker nista slutila grozeče nevarnosti in nista imeli l-dovolj časa na razpolago, da ni preskrbela zahtevano svoto pri kaki drugi posojilnici! Te gnile razmere treba nemudoma odpraviti, v to tudi sta poklicana oba slovenska odbornika pri banki. Apelujemo tudi na novega predsednika dr. Golloba, naj napravi v tem oziru red, da po-nehajo te vseskozi opravičene pritožbe, sicer bomo napeli druge strune. Narodna Delavska Organizacija v Gorici priredi dne L oktobra t. 1.1. vinsko ;tfgatev s koncertom, plesom, narodno pošto itd. v prostorih hotela pri zlatem jelenu v prid \.t goriške narodne godbe N. D. O. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 40 v. (Člani .dobijo v društvenih prostorih vstoonice po znižani ceni 30 v.) Ples v venskih 6 listkov 1 K. Pričakuje se obilne udeležbe. Ker je čisti dobiček namenjen godbi N. D. O. se preplačila hvaležno sprejemajo. Sprejme predsednik tov. Fran Perko, Stolna ulica št. M. — Odbor N. D. O. Zborovanje »Goriškega učiteljskega društva« se bo vršilo 5. oktobra 1911. ob 10. uri dcp. v Gorici v dvorani »Trgovskega Doma«. Dnevni red: L Zapisnik zadnjega zborovanja;. 2. »Zadružništvo«, predava tov. Fr. Mrmolja; 3. Razgovor o zastopstvu učiteljstva v c. kr. okraj, šolskem svetu; 4. Poročilo o spremembi za-vezinih pravil. 5. Predlogi. Za suplente na tukajšnji gimnaziji so sprejeti, gg. Steblovnik, Ravtar, Šorli in Kheil. Blaž Grča govori po nemško in laško na železnici. — Znani šempaski župnik Blažek Grča, ki je obhajal pred kratkim [;! svojo 60 letnico, se je blagovolil peljati po državni železnici iz Gorice gor proti gorenjski strani, kjer je on zagledal luč 'sveta. Iz Šempasa do kolodvora v Gorici pa je pozabil slovensko govorico in pri blagajni mu je morala služiti nemščina. Prosil je karto »naoh Laibaich« najbrže. V vlaku potem se je olj 60 letnici v slovenskem jeziku opevani mož silil pa z ločino! Na, tu ga imate vrlega bivšega, poslanca S. L. S. — Taki-le so klerikalni mo-žički. Ko se pelje proti jugu, govori na kolodvoru laško — Stepančič je prosil »un j biglietto per Vižovlje«, kadar gre gor, pa jo sekajo po nemško. Slava, gromovita slava možem »Slovenske Ljudske Stranke«! Tako se dela za veljavo slov. jezika! Pa da ne poreče Blažek, da ni res. Imamo priče. ;• PesnHrama. Lovr<<3«či&i; iri, R&Ticu ,pm poročamo, da spravita, v primeren, sonet Blažkovo nemščino in- iaščino;:"-:.-, Vsi člani in prijatelji ft D* O. so vabv Ijenr na -sestanek; kateri.se bo vršil jutri v nedeljo dne.;24„ t. m. ob.4. popoludne v gostilni pri Hvalicu Stolni trg,-št; 10. w .-....,,¦¦• Odbor. • Zupana imamo v Gorici! >— Za župa*-na izvoljeni Giorgio Bombig. je potrjen z najvišjega mesta; Kmalu bo torej slovesna seja, v kateri bo zaprisežen župan, ;ki bo obljubo val razne lepe rečj, katere se ne izpolnijo'..,. Bombig je reprezentant stare laške liberalne stranke, katere gospodar r stvo na magistratu je v največjo žkodo. Gorici, ki se kar ne more dvigniti kvišku v lepo moderno mesto, kar bi bilo lahko, I ako, bi bilo v. mestni hiši kaj smisla,za to. Zupan Bombig je jokal tam ob letošnjih državnozborskih volitvah radi ožje volitve v mestu in se hotel odpovedati, češ, da Gorica iti več tako laška kakor ob , ačet-ku njegovega županovanja, no, sedaj,je pa z:>pet župan in na magistratu poide po starem dalje, dokler ne bo konica potrpežljivosti prebivalstva ... Kdaj pa bo to? Kadar se zavedo mestni Slovenci svoje naloge in bodo znali svojo pozicijo spretno izrabiti! Nekaj zanimivega iz upravnega od-hhora zavarovalnice, proti nezgodam. — V padnji seji up ravnega'odbora zavarovalnice, proti nezgodam je član tega odbora •gospod Vitaševič iz Pule predlagal, naj bi !na zavodu napravili tudi slovenske napise j in da naj bi zavod najel zdravnika, ki ra-pzume tudi slovenski. Proti temu predlogu g, VitaševiČa so govorili socialisti: g. Cozzi, ki je rekel, idi zavod obstoji že toliko let, ljudje da so Iga našli vedno tudi breiz slovenskih napi-!;Sov, najdejo ga tudi v bodoče; g. Paulik, ¦ ki je rekel, da je to politično vprašanje. Tu da se ima razpravljati o koristih' za-;v:da, a ne o takih delavskih malenkostih'; g. Mulon je bil mnenja, da bi to bilo' lazi-1'' vanje, ker je Trst Čisto italijansko mesto. j Socialna demokracija je tu na usta " Jgoriomenjenth svojih zastopnikov v žava-jji«-valnici proti nezgodam zopet .enkrat polj kazala, koliko velja njen intemacionali-i. Pri ljudskem štetju v Ločniku so Lahi j grdo sleparili. Kakor znano, so biti na-iI šteli nekaj nad 60 Slovencev. Na pritožbe j v listih in pri politični oblasti je bil v Loč-fniku tam po leti vladni komisar, ki je šel fpo nekaterih (hišah ter naštel v kratkem jčasu k onim 60 še 160 Slovencev. Le ma-llo časa je bilo treba, pa se je dognalo, ka-^ko so sleparili Lahi pri ljudskem štetju. — j Isto se pokaže tudi v Gorici, le revizije j* i treba! Srečna Gorica! — Po raznih nemških, in čeških mestih se vršijo shodi radi draginje, v Gorici pa se nikdone gane,, dasi imamo v Gorici največjo draginjo. V no- ¦ šbenem prbvincialnem niestu ni take. draginje kot pri nas. — No, sedaj čujemo,.da se pripravljajo maloštevilni laški narodni socialisti na shod proti draginji. —. Enkrat so že imeli shod »glede na draginjo mesa, pa so imeli na shodu glavno besedo mesarji! Vodovodno vprašanje v Gorici. — Začasno hočejo Gorico preskrbeti z vodo, z združitvijo voda iz Krom6erga in iBo-Šketa; pravijo z magistrata, da;bo tako dosti vode, dokler se-ne reši -vodovodno vprašanje definitivno. Kdaj pa se to zgodi? Sftubljem bo težko kaj! Kje in koliko časa bodo zopet-iskali vodo'za mesto?! Gg. trgovci In obrtniki so uliudno na-' proše-ni, da razobesijo, na vidnem; mestu poslani plakat*N. D. O. — Odbor. Lov in sveta maša. — Klerikalni po-božnjaki so vzdihniii v svojem listu,, da je sedaj čas lova ali lovci ne hodijo V:-čer* kev, zanemarjajo; sveto mašo,,gredo pa tisti čas na lov.. (K maiši naj .gredo — je. vskliknil pobožnjak ter zažugal lovcem. j Pobožnemu klerikalnemu piscu svetujemo 1 za danes, naj stopi v 'Dofnbgrg'pa-:prime. I1! za u'ho nekega ig.' občinskega odtoornika^ | krščanskega 'moža,, pristaša Š; L. S., ker Ihodi med mašo na lov. Potem naj se;ogla<- Mer% želi pripravili dobro ka^a, ii^or^Ja najraje ^t>r*t;^* Fr»nck»i:f« ft kavnim mlinčkom, it se i/Aehiie temeljem huJ-y(*(''o skrbnosti že tfolgo let v zagrebški torotnl- ., Ta izbirni doma^ izcleJefciiii j topleje i>rlt>Miao6tUG)iMib, si, inu haznariimo ime Se .kakega-takega katoliškega »jagra«! , »Goriška slovenska mladina.« ~ Danes- zvečer ob 8. uri in pol se bo vršil pri »Jelenu« IV. redni občni zbor. Člani, udeležite se v polnem številu. Na svidenje! — Odbor. Odprti lekarni. ^- Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gliubich-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času cd 24. t. rn. do 1. oktobra t. h' Listnica uredništva: P. n. gg. dopisnikom: Zadnje'-dneve poslane dopise porabimo vse'primerno v prihodnjih številkah. ¦ - rrgovsko-obrfne in gospodarske vest!. Razpis natečaja za sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka deželne kmetijske šole in za podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obiskovanja omenjenih zimskm tečajev. — Od danes naprej, da vštevši 15. oktobra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v prvi tečaj deželne kmetijske šole po sledečih določilih': 1. Sprejmejo se kmetski sinovi in sinovi posestnikov, ki dokažejo: a) do so dosegli monnalno starost 16 let, ali pa; da so pred kratkim zadostili vojaškemu službovanju; mladeniči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo; b) da posedujejo v elementarnih predmetih zadostno pripravljalno znanje, katero morajo dokazati z vsprejemimm izpitom; c) da so bili vedno lepega naravnega vedenja in da so krepke.fizične konštitucije, primerne za kmetijski poklic. 2. Pouk se razdeli na dve dobi po 5 mesecev, in sicer od 2. novembra 1911 do 31. marca 1912. Kdor dovrši prvi tečaj z dobrim uspehom, ima pravico stopiti v drugi tečaj; ki traja ravno toliko Časa. Koncem vsake učne dobe se4podo vršile Javne preskušnje, in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, kr dovrše drugi učni tečaj, odpustna izpričevala. 3. Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstvu, v govedoreji, s.i-rarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju, računstvu ter se bodo vadili v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanju itd. 4. Značaj šole zahteva,-da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno suuovanje brez perila. Za skupno kra-no plačajo gojenci mesečno prehranitni-ho, ki se izračuni na podlagi celotnega po-troška za nakup jestvin, in se razdeli na število prisotnih gojencev. 5. Dvajseterim manj premožnim, gojencem se podele mesečne podpore po 24 kron, po 120 kron za 5 mesečno dobo zimskega tečaja; kder ¦ namerava prositi za te podpore, naf priloži prošnji ubožnj list. 6. Postavni zastopniki 'gojencev imajo predložiti pismene in z dotičnlmi listinami opremljene prošnje, {krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo nravmega vedenja, ubožni list) deželnemu odbor« do 15. oktobra t.1. - Zakotne razstave v Rimu in Turinu. —.'Stalna avstrijska razstavna komisija opozarja, da se vabijo trgovci in obrtniki povodom oficiejnih mednarodnih razstav Y Rimu in Turinu, tudi na zakotne razstave,-ki imajo povsem zaseben značaj in ki nameravajo z razprodajo ničvrednih. ko-lanj oškodovati interesente, kakor se je to dogodilo o »riliki svetovnih razstav v Parizu (1.19003 in Bruselju( 1. 1910.) Tudi mi opozarjamo flaše trgovce in obrtnike na to,dejstvo, hoteč jih; obvarovati vsakršnega oškodovanja in blamaže. " Podraženje mila. — S 15. okt. se podraži milo za 2—3 K in sicer radi podra-ženja razllčniti surovin, ki so potrebne za izdelovanje mila. " . Razglas tičoč se uvrstitve državnega telefonskega omrežja v Gorici iz VI. v V. skupino. — Vsted narastka telefonskih naročnikov nad- ŽOO uvršča se telefonsko omrežje v Gorici iz VI. v V. skupino. »Letna naročnina za omrežje Gorica se torej s 1. jartuvarijem 1912 neznatno • poviša in sicer v tariinem razredu A iri B za 30 K v tarifnem razredu C za 25 K,. v tarifnem razredu D za i5 K, tako da bode od omenjenega roka naprej vplačevati v tarifnem razredu ~A 210 K mesto 139 K/ terifiiem razredu B )80 fc mesto 150 K, tajnem razredu C 145 K mesto 120. K, tarifnem razredu I) i30 K mesto 115 K. V pdnjeri rozdaljnih doklad. ne nastopi n> kaka sprememba, One p. n. naročnike, kateri z vplačevanjem predstoječih pristojbin ne bi bili sporazumni, se vabi, da obratovanje svojih postaj do konca oktobra41.1. odpovedo, da bode odpoved za konec decembra t. 1. veljavna. Ako se postaje do konca oktobra ne odpove, je naročnik dolžan, odmerjeno višjo naročnino najmanje še za prvo četrtletje 1912. vplačevati, ker je namreč mogoče Obrat telefonskih naprav v smislu veljavnih predpisov le Četrtletno s 1. januvarijem, 1. aprilom, 1. julijem in 1. oktobrom odpovedati. Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Pregled vinske trgatve v avstrijskih deželah po stanju vinogradov koncem avgusta 1911. Računa se, da pridelajo: Spodnja Avstrija 800.000 hI; Štajerska 351.200 hI; Koroška 100 hI; Kranjska 160.000 hI; Tirolska 596.000 hI; Predarl-ska 700 hI; Goriško-Gradiščanska 200.000 hI; Tržaška okolica 9.000 jil; Istra 369.750 hI; Dalmacija 1,120.900 tii; Češka l&000c hI; Moravska 137.000 W. Skupaj 3 milijoni 755.850'hI. r>i Mednarodni usnjarski kongres, ki se je pred dnevi vršil v Turinu, je sklenil, da se osnuje mednarodna pisarna za usnjarsko industrijo s sedežem v Italiji. Uvoz danskega masla v Avstrijo zelo napreduje. Letos so ga do začetka junija vpeljali z Danskega za dva milijona kron, to je toliko, kakor lani celo leto. Pravijo, da je maslo trpežnejše. Dunajčani so se navadili na prijetni okus. Zaradi velike množine krav in obilnosti mleka ga dajejo zdaj tudi ceneje, kakor pa naše domače mlekarne. Domačim mlekarnam dela dansko maslo škodo. ... r . Tudi volna se podraži. — Tovarnarji volnatrh izdelkov so na Dunaju sklenili, da z novim letom 1912. povišajo cene volnenim izdelkom za 2 vinarja pri metru. Politični pregled. Tržaški deželni zbor bo otvorjen v ponedeljek 25. t. m. Na dnevnem- redu je tudi resolucija, v kateri se protestira proti politiki vlade glede prehranjevanja ter se zahteva odprtje mej za uvoz mesa. Ob jed-nem bo na dnevnem redu tudi resolucija glede sežiganja mrličev; vse, ki urnro ,za nalezljivimi boleznimi, bi sežgali. Bivšemu vojnemu ministru Schonai-chu je podaril vladar svojo sliko s podpisom in zraven je še zapisal: »Vedno naklonjen.« Tripolitansko vprašanje. — Italija se resno pripravlja na okupacijo Tripolisa v Afriki. Pripravljeno ima vojaštvo in ladje. Italija se nadeja, da velevlasti se ne bodo protivile okupaciji. Toda Nemčija hoče baje ščiti Turčijo, pod katere vlado spada Tripolis, ter^je odsvetovala okupacijo; morda pa se sporazumeta potem, ko se reši maroško vprašanje. Italijani se izseljujejo na vse strani; šli bi sedaj lahko v Tripolis ter ostali ta'ko pod italijansko vlado. Konference radi mesnega vprašanja so pričele v Budimpešti, in sicer .konference strokovnih referentov, ogrske in avstrijske vlade. Stvar bo rešena meseca oktobra, -ko začno pogajanja med mi-, nistri. Maroko. — V Parizu sodijo politični krogi, da je sporazum med Nemčijo in Francijo o tekočih spornih točkah že sko-ro gotov; še obliko mu treba dati. Ko ser "dožene ta sporazum,'pfide v razpravo pfašanje o Kongu. Drobile politične vesti. —• Češko šolo v XX. okraju na Dunaju je včeraj zaprla politična oblast. — Zunanji minister Aeh-renial se je vrnil na Dunaj ter prevzel zopet svoje posle. — Govori se o odstopu •hrvaškega bana Tomašiča. Naslednik br mu bil grof Teodor Pejačevič. — Stolypir na utegne nasledovati v ministerskem predsedstvu guverner amurskega ozemlja Gomlaii. — Dalmatinski namestnik Nar-delii je podal demišijo, zato ker je bil grof Attems proti njegovi volji poslan v Dalmacijo za nam. podpredsednika. — Iz Perzije poročajo o novih bojih. Mizza Me-hdi Sultan je prodiral proti Kherasu, zbral je nove moči ter prodira proti Kudjuru, Razne vesti. Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila na železnici včeraj dopoldne in sicer pri Trstu. Brzovlak iz Berolina je imel dospeti v Trst ob 8.55; imel je zamude 25 minut. Na Gvardeli je imel počakati osebni vlak iz Trsta; da pa se ne zamudi, so določili, naj se srečata v Rocolu; telefon ni funkcioniral, zato so bila dana druga znamenja, katerih pa osobje ni razumelo, kajti v Rocolu so pustili vlak dalje. Z Op-čin je šel brzovlak; ko je prišel iz jednega tunelov, je videl strojevodja nasproti hiteti drugi vlak. Hitro je vstavil, vstavili so tudi osebni vlak. Samo 20 m sta bila narazen! V vlakih je bilo okoli 130 oseb. Dva uradnika so odstavili. Železniški minister odklonil sprejem zastopnikov koaliranih železničarjev. — Včeraj so šli zastopniki koaliranih narodnih železničarjev k voditelju železniškega ministrstva Rdlfu, da mu predlože zahteve železničarjev. Pri deputaciji so bili navzoči zastopniki slovenske, češke, poljske in nemške organizacije narodnih železničarjev. Toda sekcijski načelnik R611 depu-tacije saldi ni hoteT sprejeti. Radi tega je deputacija sklenila, da mora železničarsko ministrstvo na vsak način dobiti v roke zahteve koaliranih železničarjev, če ne drugače, pa pismenim potom. Vsled tega dogodka se je situacija silno poostrila. Kolera v Budimpešti. — Štiri za kolero-obolele osebe so odnesli 21. t. m. v kužno bolnišnico. V Novi PeŠti so podaljšane šolske počitnice na nedoločen čas. V Rabu je obolel neki delavec za kolero. ( V Carigradu kolera nekoliko pojen-juje. Dne 20. t. m. je bilo 27 novih slučajev. . Madjarska gimnazija v Zagrebu. — Listi poročajo, da hočejo imeti Madjari svojo madjarsko gimnazijo v Zagrebu ter da so letos že otvorili prvi razred. Torej v srcu Hrvatske madjarska gimnazija. Pričakovati bi pač bilo, da se Hrvatje upro tako energično, da se mora zapreti prvi rnadjarski razred, ako je res že i otvorjen! Zavratno napaden in umorjen. — !? Knjigovodja Božic.rja Šibentka iz Ljubljane, 21 let starega, so našli pri Črnučah blizu Ljubljane težko ranjenega. Umrl je kmalu na to. Sedaj je dognano, da je bil zavrtno napaden in umorjen. Na glavi je imel 7 cm globoko rano. Sneg v Švici. — Včeraj zjutraj je popolnoma nepričakovano v Ztirichu padel 40 cm debel sneg. Tudi po drugih švicarskih mestih imajo že sneg. Možitev učiteljic. — Krščansko-so-cijalni klub v nižjeavstrijskem deželnem zboru je sklenil spremembo zakona o 4 pravnem razmerju učiteljstva v tem smislu, da bo učiteljicam na Dunaju dovoljena možitev, dočirn bo to učiteljicam na deželi tudi za naprej prepovedano. Tržaški aviatik VVldmer je pripravljen prileteti jutri s svojim aeroplanom iz Be-netek v Trst. Spusti se v zrak v dopoldanskih urah, če bo le količkaj ugodno vreme. Bagrov obsojen na djmrt. — Bagrov, ki je umoril min. predsednika Siolvpina, je bil od vojne sodnije obsojen na smrt na vešalih. Edisonove delavske hiše. ¦— Ob priliki svojega poseta v Budimpešti je znameniti ameriški iznajditelj Edison govoril o delavskih hišah, kakoršne je izumil. »Jaz sezidam«,« je dejal, »tako hišo v šestih urah. Pustil sem napraviti iz železa vlite modele, ki so jih izdelali znameniti umetniki. Te hiše s pritličjem ali enim nadstropjem so v slogu italijanskih hiš. Cena take hiše s. kurjavo in razsvetljavo bi znašala 3000 K. Hiša obstoji iz nume-riraniti delov železnega ogrodja, ki se postavijo v določene oblike ter se "vlije vanje tekoč cement. Kako v hitro se cerrv streli, se železne ploskve odstranijo in hiša stoji.narejena. Za vse je tu preskrbljeno; v stenah so že napeljane cevi za vodo, plin in elektriko, celo kljuke za obešanje podob so narejene na stenah.« Prekventacija avstrijskih visokih šol. — V poletnem tečaju 1910/11 je bilo na avstrijskih univerzah 24.804 slušateljev, in sicer: 10.884 teologov, 11.422 juristov, 4217 medicincev in 7491 filozofov. (Dalje na peti strani.) Rojaki, izpolnujie suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. nmj Anton Pofatzky v Gorici, nasledkih Jm, Temin. N« str«di BftitelJ« 1. TRGOVINA NA »ROBNO IN DEBELO. Htloeieja ki^tvtliis lirnkflrikagc ia .'*»-lnJSt»e. — ^oinl t+nei. — 5tr*ne %\šm ainmls *a ?ss letni fese. Po««tiDOJt: Stjboij« t, 111 )j>r s : *jf gs xa kramarje, »roSnjarjc, f »< d« jalce po »ejmih »n trgih Knjigarna A. Gabršček Trgovski Dom Ima o zalogi naslednic zbirne Češke: skupaj čez Svetova knihovna, 800 zvezkov.. C h v i 1 k y, doslei čez 20. Nemške*. R e c 1 a m' s U n i v e r s a I B i b !., doslej 5290 št. Ta zbirka ie v dvo'natem številu vedno v zalogi. S a m m lun g Gdschen. Okoli 500 vezanih knjig po 96 h. Biicher des Deutschen Hauses, doslej 110 vezanih knjig po K 1'08. Klirschers Bii cherseh a t z, okoli 800 zvezkov po 24 li. U I Is te in Biicher, vezane knjige po K 1'20 Enge-lhorn's Romanblbl. novejši * letniki. Die Gesel Isčhaft, moderna veda, Aus Na tur und Oeisteswelt. najslavnejši sotrudniki, Doslej 40 • knjig pp K T80. , Okoli 350 vezanih knjig pp K 1*50. Priloge »K os m os« in »Na t ur« po K T20. M u s i k f ii r A11 e, doslej 80 zvezkov po 60 h. Vsi izšli t zvezki »W e 11 - D e t ek t i v«, Nick Carter, Pinherton. Mladinske zbirke: Es war einnial, Der SchatzgrLber, Sohmidt .-' Na Portugalskem. ~ 'Portugalska Kakor se splošno sodi,, ne pride-v -hali državi do nikake.'sprenitM"5^. :¦¦ * *: Skoda, k! jo jo vročili nedeljski dogodki na Dunaju. ^Veščaki se precenili škodo, nastalo Vslčct izgred(>v' v nedeljo na Dunaju. V Otaikringu je škode 100000 K, v 1. okraju 40000 K, v osmem .. tudi vlada, nadaljuje s konfiskacijo cerkvenega 40.000'K. , prerntfžiifja^n&M raeslTr Neumayer skliče kongres avstrijskih mest od duhovnikov nafaujskano ljudstvo vladnim komisarjem. Do pravih kravalov i)a je prišlo v mestu Pennaitcora. Prišel je vladni komisar v mesto, da bi popisal 'on-doJtno cerkveno preitidžttfje. P^iod* komisarjev pa je duhovščina naznanila klerikalni masi z zvonenjem. Okrog 12.000 ; glav broječa, z motikami, kosami, vilami m lovskimi puškami oborožena množica — večinoma ženske — je zastavila pot državnemu uradniku, , ki se je moral sili umakniti. Šele ko je dobil vojaško pomoč, je hotel odpreti cerkvena vrata. A prišlo je do prave bitke med vojaštvom in klerikalci. Po hudih naporih se je komisarju posrečilo priti v cerkev, ki pa je bila popolnoma ¦-- prazna. Pretkani duhovni obrtniki so porabili priliko in na tihem odnesli vse dragocene podobe, strfie »jvp-tnikov in celo cerkvene stole. Ostal je samo r- kamen. Podedovanje očesnih bolezni. Berlinski zdravnik dr. Crzclliger je na podlagi podatkov iz 550 družin (med temi 4NU delavskih) prišel do zakljujčka^ da se kratkovidnost v .OT,V>. dalekovidnost v 2i\'2'v in druge očesne bolezni v 2f6'> slučajih neposredno podedujejo. Prvorojenci so temu močneje podvrženi in od teh zopet deklice. Od prvorojencev je bilo namreč -Jo'4'; močno kratkovidnih. Grozna nevihta v okolici Vezuva. — Velikanska nevihta je divjala okoli Vezuva in utrgal se je oblak. Velik del okraja je poplavljen. Okoli 20 oseb je utonilo. Demonstracije radi draginje, V Kraljičinem dvoru so Me 21. t. m. še demonstracije radi draginje. Skorn vsi delavci so bili ustavili delo. Orožnike in vojake so obmetavali s kamenjem, for vojak je težko ranjen. V Lvovu ji, pnlijija prepovedala demonstracijski shod .proti draginji in nameravani chhoU jutri v nedeljo po mestu. Radi papeževega,molu proprio glede* odprave praznikov bo na Dunaju koncem oktobra posvetovanje1 avstrijskih škofov. na 0unaj za bodoči mesec. Kongres se sestane dne 17. oktobra. Na kongresu, na kateri so povabljena vsa mesta avstriiska, ki imajo lasten, statut, se bo razpravljalo o draginji živil; o pomanjkanju stanovanj jtt o .ustvaritvi novega zakona proti kužnim boleznim. Gorica v Baštelju št. 32. ; ¦ _ -'¦ . .-. ; | Zaloga vsakpjgtpih čevljev ža otroka Dunajski župan dr. [ ! "" ^m^drasle. v Naročila z. dežele se pošilja po pošti. Gene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za čevlje: in usnje.. Mali oglasi. H*Ji»UjJi\ prlgtojbint sUn« 60 Tli. Ak« Je ojIm rtwift«jii it raCnta ta vsako besedo 3 vlR. Ugprlpnvnejle fnserlraaja z& trgorc« lft obrtnike. MmHikoJt manjilh trgovcev in obrtnikov v Ooriot. katerih* m 4«f*U (in salo t. m Iv. Znidarčič & dr. stavb, tvrdka o Gorici, Ula maitliilf. - ' ''Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent \rvseh avstrijskih mestih Št. 27221. . ,¦/,.. ' Lastnina Weslfal,-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim oroti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropotahje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Cenej i kakor vsi tfiugi masivni stropi. Pojasnila, stat racnni in proračuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu, volli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dragi sistemi V najem se Odda. j! Lekarna CristofolettS i Ivan Kravos nlbrwit.ll. GiMBft aa Korm it II V hiši št. 37 v ulici »Corso Gius. Verdi" v Gorici, ki je last »Goriške ljudske posojilnice* se odda s 1. novembrom 1.1, popolnoma na naao prirelen lokal za trgovino z zraoeu spadaloCIm stanova* njem obstoIeCIm Iz treh sob $ pliflkHtiailll. — Lokal se odda even-luelno tudi brez stanovanja. Naiančneja pojasnila daje * Goriška ljudska posojilnica« v Gosposki ulici štev. 7. Proda se posestva. ,Jz koii^i7ne^ii^1i^ig|^| D DortlbergU^pi) Gorici se-.proda po«5esivo, obsegajoče iirj.bližh/) 70 johov^ Posestvo je samo zase in obsega pri- '< bližno 18 johov viuogradpv z nasajenimi trtami, sadnim flrcvjerh' in. vrtpm. Nadalje spadajo V posestvu potrebna poslopja za kmetijo, Met-, in pritiklin^ — Posebej se proda .¦ ws Helpšnjt.pri^ uelek vina. -; " "''''"'' "'-..- '¦ Za informacije se je obrniti na;> tonkuržnoga upravitelja Dr. E m i 1 a S c h w. a r z ¦ a, advokata na Dunaju I., Dominikaiierbastei -22. Is# se bo' nahajal dne 28L" In 23. septembra, v' Gorici in. sicer ,oi). 12. do 2. pop. v hotelu Sttdbahn in dne 25. septembra pa licu mesta v Dornbergu. "' '^ Iščem vzgojiteljico svojima hčerkama* i Pokoj jo znanje 'inščine.' Absolvirane učiteljske kandidatinje zmožne poučevati klavir indijo prednost! (," Plača in vse drugo po dogovoru J Dr. Anton Schiffrer Ribnica - Kranjsko. v Goric. t ŽEOODfiNfi KAPLJICE i ščine, potovalne potrebščine kakor: kov« 8oge, torbice, denarnice, listnice „__„_ itd. — Izvršuje in sprejema v j25^!BS popravo rariiene koleaeljne in ^^S^S ..-:" koQje---------- Popravila se izvršujejo točno. 1NT* Cene zmerne. v »Goriški tiskarni" se priporoča si. občinstvu za vezavo knjig, regialrov, brošur iti zagotavlja lično delo in dobro postrežbo po zmerni —-• ceni. -— t tnamko sv. Anton« Padovanskeg«. % Zdravilna moč teh % knpljic je neprekosljiva. • — Te kapljice vredijo ¦ redno prebavljanje, J te *e jih dvakrat na dan J I io jedno žličico popije. ^ Okrepi pokvarjeni že- I r „ lodeo, Htorž, da sgine Z • (Varstven« ziunska). j kratkem času orno- • tica in životna lenost (mrtvost). Te J kapljice tudi store', da človek raji je. • Cena steklenici 60 vin. • Iristofoleiiijeva pijača iz kine J in foln7a najboljši pripomoček pri A ^ lil 23UIOAU, zdravljenju s trskinim oljem, jf i Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. * A. vd Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga == ==oljkmega olja prve vrste njiit iih Ivrdk iz Utre, Dalmacije, Haifett^Bar. ii Met b prodajo n» drohno in debelo.. Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04, 1"12, 1-20, M J 1-36, i"44, mvra. 2- 240, za luči po 72 Tin. ------ Na debelo cene ugodne;* ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo si pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno; ¦ Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------- mila in sveč.--------—-u— Cene zmerne. naznanilo. Tvrdka HmadtO Bolflff!0, zaloga vina, uljudno naznanja tem potoni vsem svojim cenj. odjemalcem, da bode v pondeljek dne 2. oktobra zaprta zaloga vina in pisarna. Pova trgouina z železnino Pinter & henard « @opici?| Raš»clja št. ?. Velika zalega železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i., t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domaČa* Cenj. občinstvu se toplo priporočata Pinter $ Lenaril, ^@@š@@@!33@š@g@@^S2@S@^@^ lniouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sv. C in m. bodi Dam sueta dolžnost! GospodinjzaMenaite KOLIMSKO CIKORIJO Pil meh trflDIlinali Iz EDINK sloVenste tovarne v Uubllanl se 4 Isode po 40 hektov v jako, dobrem stanju. Cena kron 5^ na hekto In raZIlt Cebrl po kron. 4 za hekto. — Ponudbe na naše uprav- ništvo pod Črko: M. BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijevi P0DPETNIK1 najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti uinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje t koraka z moderno higijeno: pALMA - ;q Dobro krepilo za želodčno slabost . ih. za one. ki bo ao preliUdili aH prentjett alt si nakopali z zaažitjem slabili, za prebavo težkih, prevročih aH premrzlih jedi. neprijetnosti v želodca, kokor katar, krče, bolečine, naplhnjenost itd. je dr. Engel-nov „BALDRIANOM". „BaldrianumM ro izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvite, k&t dobro želodčno vino z izvrstnim vspohom in zahraajnje tudi slabe posledice, kakor nervozlt^to, nespečnost, omotico, stisko itd. Vsletl njegovih sestavin, ki so samoSko vino z motovilCnimi kapljicami malinovec in črešnjevec, vpliva »Baldrlanum" tndi pospciojoee pri zaprtju in zojedno krepiino na cd človeški organizem , „ L '.¦'"¦ Dr. Enge-nov „BALDRIANDM" ne vsebuje mkakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tndi pri daljšem uživanju. Najboljše je. te se ga zavžije sjuiraj na teSCe aH pa zveCer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči 3ALDRIAMUM-- z vročo vodo ter se mu pridenc nekaj sladkorja. 3 Dr. Engel-nov „Baldriauum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah ia boljših prodajalnah jestvia OoriSko-Gradiščanske. V Gorici, Korroinu, Gradišču, Komar.su, Ajel», Campolongo, B »kah, Tržiča, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, onalu, Čedadu, Vidmu> j alrai, Červiajatiu, Ogleju itd. 88 dobi* a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-BOV nBaMrianum" l*> Uviroih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. =«-««— soarl se pred panarelnlein! —™«^~ Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov JBaldriaiium4'. - - Lepoto in nežno poli - - se pridobi, ako se uporablja Aahenskotsrmalno milo najboljše sredsiuo proti kožnim boleznim. Pred Fo uporabi %b(fiskega termalnega mll;- wammm •z ^S S <3 S S Si Pozor! Kupim ptiče v vsakem številu in vsake vrste. Ponudbe in cene prosim na naslov : Ivan Jicba, pličar na Dunaju I. Kttlncrliof ulica št. 5. sijoneioa prila! Imit. angleško blago za Zobozdravnici in zoboteAhiški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. Uerdl tekiHtte lieo. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaucukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb. vsake vrele. Ordlnlra o SBDlem ateljeja od 9. are dop. do 5. are pop lunigen&IDolf Dnaaj X., Laieslurgerstrasse 53x oripalMiiorji na benzin, benzol, peirolin, surovo olje, sesalni plin. BD3?sw5 - HnlomobJil na toemfn - s streho in brez strehe. Stroji za obdelovanj® ledit. j ..miptatne naprav« scažagu in mizarske delavni««. Ledenice in hladilne naprave. Proračuni, inženirjev (»hišk, prospekti .UT-, A H. /. vse brezplačno. St. i)3C. Razglas. 1 CoopoB samo K 1350 imit. aogl. sokno. naročite takoj! Uljudno naznanjava, da sva prevzela od velike brnske tovarne prodajo imit. angleškega blaga ter oddajava ^ za 1 kompletno obleko dovolj blaga za ?mo kron 13-50 z lepim baržunastim ali pa svilenim okraskom v nbvomodnih barvah. Ker je blago res krasno in čudovito po ceni, priporočava, da si nabavite takoj 1 coupon. ki zadostuje za kompletno obleko z okraski vred samo za K 18*00. Da je blage res dobro in iepo služi to v dokaz, da vzameva vsaki čas neugajajoče nazaj ter vrneva denar ali pa drugo blago. Razpošiljateljska tvrdka • Pregrad & fiernetifc Gorica — Trgovski dom. Javno se razglaša, da se odda gradnja nove vojas< k-e za pol bataljona pijonirjev potom ponudbene dražbe v tttk. občinskem uradu dne 2. oktobra t. '. od 9. do \*2. ure dopoldan kot zadnji rok za vlaganj«; ponudb in sicer de'a spadajoča v zidarsko, kovaško, mizarsko in kleparsko obrt v eno skupno; železno-betonska dela v drugo skupino. Vsi tozadevni načrti in pogoji so razgrnjeni na ogled v luk. obe. uradu vsak dan od dneva razglasitve od 8.-- lw2. uiv dopol. in od ± o. ure popoi. Ponudniki imajo vložiti v zaprtem pismu postavno kolekovane ponudbe in 5°o varščino od pievdarjene vsote pri luk. županstvu. Županstvo v St Andrežu, dne 19. septembra 1911. župan t Lnfmac. Bogata zaloga železa, pločevine, jekla, žebljev, vijakov, vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbe, vsakovrstnega orodja za kovače, ključavničarje, mizarje itd. ™ Straniščne naprave in vpeljave. — Strešna okn.t, - - strešne lepenke, - - ^ vt^ * travevse, cement, s vin- jš^ \ tpO* $&* ^^ - ^ ^^ 2ice in žične ograje. N -**" Razno kmetijsko o- -rodje. Velika izber kuhinjske in hišne oprave kakor: pečij, Ste- I - - - dilnikov itd. itd. - - * POSTREŽBA TOČNA IN DOMAČA. .....Cene konkurenčne. - - - - Prosimo, zahtevajte listka nale kontrolne blagajne. - cene in železne - - - cevi. - - »Ljubljanske kreditne banke" v GORIC — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočiml posli. — Vtoge na knjižice obrestuje po 4V|„ »loge v tekočem računu po dogovoru. - - Delnlfta glavnica K 6,000.000. - - CStllralfl O Ljubljani. - Reaervni zaklad K 450.000. - .- •:• ¦¦¦ PODRUŽNICE i Celovec, Gorica,- Sarajevo, Split, Trst -