Priloga k 115. štev. »Slovenskega Naroda".
RODOLJUB.
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 13 kr. če se dvakrat, in M. kr. če se trikrat tiska. —■ Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru .Slovenskega društva" v Ljubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne
vračajo.
IO. štev. V Ljubljani, dne 20. maja 1893. III. leto.
Pesek v oči.
V zadnjih dneh širila se je v narod v pisani in govorjeni besedi vest, da so narodno-napredni deželni poslanci v zvezi z Nemci zabranili veliko olajšavo kmet-skemu ljudstvu, katero so predlagali takozvani konservativni poslanci. Poglejmo si torej to stvar nekoliko natančneje, kajti že star slovensk pregovor pravi: „Da resnica se spozna, treba slišat oba zvona."
V Avstriji velja v zemljeknjižnih zadevah takoime-novana prisilna legalizacija. To se pravi, kdor hoče v zemljiški knjigi kako zemljišče nase pripisati, kak dolg ali pa kako pravico vknjiziti ali pa izbrisati, ta mora imeti v rokah od prodajalca ali dolžnika listino, na kateri je c. kr. notar ali pa c. kr. sodišče potrdilo, da je res dotičnež to pismo podpisal ali pa podkrižal. Tako potrdilo imenuje se legalizacija. Letos vložila je občina Velika dolina na Dolenjskem na deželni zbor kranjski prošnjo, da naj se ta predpis za pravne posle pod 100 goldinarjev odpravi, da naj bi se torej do tega zneska smela izvršiti zemljeknjižni prepis ali pa vknjižba tudi brez tistega notarskega ali sodnijskega potrdila.   V tem
smislu je stavil g. poslanec Pfeifer tudi poseben predlog, ki je pa propadel, ker so proti njemu govorili in glasovali narodno-napredai in nemški poslanci. Zaradi tega se je vzdignil tak vrišč ter se je očitalo našim poslancem, da nimajo srca za ubogo ljudstvo, da se bratijo z Nemci zoper slovenskega kmeta itd.
Mi pa pravimo in trdimo, da se s takim očitanjem ljudstvu le pesek v oči meče in drnzega nič. Res je, in to se ne da tajiti, da sestava pisem, zemljeknjižni prepisi, vknjižbe itd. prouzročujejo kmetu precejšnjih stroškov. A vprašanje je le, je Ii bi se — tako, kakor so sedaj v naši deželi razmere — ti troški izdatno znižali, ako bi se odpravila potreba legalizacije zneska do 100 gld., ali pa tudi do kakega višjega, in niso Ii s prisilno legalizacijo zvezane tudi dobrote, ki odvagajo breme. Prvo vprašanje mi zanikujemo, drugo pa potrdimo. Sedaj napravlja vsa pravna pisma, katere je treba legalizirati, ljudstvu navadno notar. On jamči strankam s svojim imenom in s posebnim, v cesarski kasi založenim kavcijonom, da so pisma napravljena pravilno tako, kakor so zahtevale
LISTEK.
Tone in Urh.
Stanovala sta v majhni zaduhli sobi koncem mesta. Ker sta bila iz jedne in iste vasi doma, in že izza mladih let prijatelja, je samo naravno, da sta se tudi v Ljubljani, kjer sta obiskovala latinske šole, držala drug drugega. Skupaj sta stanovala, skupaj se učila in skupaj jedla — kadar sta kaj imela. Najbolje sta živela o Božiču in o Veliki noči, kadar sta od doma dobila suhih hrušek in nekaj orehov. Kadar sta bila prav dobro izstradana, šla sta k očetom frančiškanom in dobila jesti, kaj, tega nista vedela povedati. Za hrano sploh nista bila v toliki zadregi, kakor za druge reči. Ljubljančani so dobri in pomagajo radi, posebno dijakom. Za knjige in druge šolske potrebščine je bilo treba dobiti kake krajcarje, takisto za stanovanje, največ pa za obleko in za obutev.
Ko sta bila Tone in Urh prišla jeseni s počitnic, kupila sta si pri Ljubljanski starinarici vsak par čevljev in odštela vsak poldrugi goldinar.
— Za nekaj časa sva z obuvalom preskrbljena, rekel je starejši Tone prijatelju Urhu in potem sta v „novih" čevljih korakala tako ponosno po mestu, da so se ljudje kar za njima ozirali.
Kakor mine jedenkrat vsaka stvar, tako tudi čevlji. Nekega jutra je zapazil Tone, da so njegovi čevlji luk« njasti in da ne bodo prestali prvega dežja. In kakor je slutil, tako se je tudi zgodilo. Prišel je dež in Tone je moral hiteti domov, da ni ostal bos na cesti. Urhovi čevlji so bili nekoliko boljši od Tonetovih, pa so tudi že na nekaterih krajih zijali, da je bilo grdo.
— Kaj mi je storiti, rekel je Tone ves obupan.
— I — kaj. Druge si kupi, odgovoril je Urh.
— Kje bom pa denarje dobil, vprašal je zopet Tone in ker je Urh uvidel, da temu razlogu ni ugovarjati, začel
stranke. Ako bi so stranki pripetila vsled krivde notarjeve kaka škoda, tedaj je notar zavezan, da jo povrne. Notar mora za svoj posel tudi toliko in tako dolgo študirati, kakor so<$nik. Res, da je treba za vsako kupčijo, ženitno pogodbo ali dolžno pismo in za intabuUcijo šteti precej denarja, a največ gre na kole ke in zaslužek za sos tavo pisem, na legalizacijo pa le nekaj desetič. Do* 100 gld. pa so kranjski notarji vsled lastnega sk le pa itak zavezani legalizirati brez vsakega plačila.
Ako bi bil tedaj prodrl Pfeiferjev predlog, bilo bi že vsled tega-malo pomagano ljudstvu, kajti največ pogodb in pisem gre za več kot 100 gld. Nadalje pa naš kmet navadno žalibog ne zna sam toliko pisati in ni tako izučen, da bi sam sestavil zemljeknjižno dolžno pismo ali pa pobotnico do 100 gold. A tudi župnik, učitelj, župan itd. ne more vsakega takega pisma sestaviti, ker nima pri rokah številk iz zemljiške knjige, katere je treba v pismo postaviti — ne glede na to, da pravilna sestava pravnih pisem sploh ni tako lahka stvar, kakor bi kdo mislil. Vrh tega hoče, kdor izposoja denar, vedeti, koliko ima dolžnik iniabuliranega itd. Pot do sodišča oz. notarja bi se tedaj redkokedaj prihranila. Zastonj pa bi pisem tudi nihče rad ne delal, kajti vsako delo je svojega plačila vredno. Naravna posledica odprave legalizacije v s e d a n j i h r a z me r a h bila bi torej, da bi kmet padel v roke zakotnim pisanem, ki nimajo potrebnega znanja postav in ki bi mu torej pisma .sestavljali morda ceneje, nego notar, za to pa tudi slabeje. Koliko prošenj za intabulacijo bilo bi potem odbitih, koliko kolekov uničenih in koliko kaznij bi morale plačevati stranke zaradi nepravilno kolekovanih pisem! Kaj pa še le drage pravde, katere se, kakor znano, po večini rode" iz slabo in nejasno sestavljenih pogodeb! Kako bi se množile! Iz vsega tega se jasno razvidi, da v sedanjih razmerah ne kaže legalizacije popolnoma odpraviti, z odpravo za pravne posle do 100 gld. pa bi nič pomagano ne bilo.
je zaova ogledovati Tonetove čevlje ali bolje rečeno klaverne ostanke čevljev, Tono pa se je zamislil in dolgo ugibal, kje in kako bi prišel do novega obuvala.
— Veš kaj Tone — pravi nakrat Urh, jaz pa vem, kako si bodeva pomagala.
No kako ?
— Le& tako bova uredila. Jeden dan boš ti oblekel moje čevlje in pojdeš v šolo, drugi dan pa jaz. Tako ne bova zaostaja v učenju, pri hrani pa tudi ne bova prikrajšana, ker boš jeden dan ti hodil k frančiškanom in bom jaz jedel suhe hruške, drugi dan bo pa narobe.
Tone je uvidel, dai je Brkov nasvet jako dober in ni se dolgo obotavljal; Sel je v šolo in naznanil profesorja, da je Urh bolan; drugi dan je prišel Urh v šolo, in naznanil, da je Tone bolan. Tako sta se Urh in Tone vrstila ves teden. Učitelju se je kmalu sumno zdelo, kako da sta fanta, tako pogostoma bolna, jeden dan jeden, dragi dan drugi, izpraiavai ju je ostro in natančno, a
S tem pa nikakor nečerao reči, da smo sploh posebni prijatelji legalizacije. Nikakor ne! Tudi mi smo mnenja, da bo prišel čas, ko bo treba odpraviti to postavno nadzorstvo. A to mogoče bo brez škode šele tedaj, ko bo naobrazba globlje prodrla v ljudstvo, ko b o tudi vsak kmet znal točno brati in pisati. Tedaj nevarnost sleparjenja pri pogodbah in pismih, katera je prouzročila predpis legalizacije, rie bo več tako velika, kakor je danes. Takrat bo pa treba skrbeti tudi, da se znižajo visoki koleki, ki so kmetu veliko večje breme, kot legalizacija. Skrbimo torej za pomnožen je in napredovanje šol, poši-ljajmo svoje otroke vestno v šolo in potem bo pač prišel čas, ko bo treba odpraviti prisilno legalizacijo. Baš naši konservativci pase za višjo izobrazbo ljudstva sila malo ogrevajo.
To so bili torej, v kratkih besedah povedano, tisti pomisleki, ki so prouzročili, da so naši poslanci z dobro vestjo glasovali zoper Pfeiferjev predlog. Iz tega pa je tudi razvidno, kako brezvestno je, ako se jim zaradi tega očita, da nimajo srca za ljudstvo in da so se zoper ljudstvo zvezali z Nemci. Kaj morejo oni za to, da so Nemci tudi to pot vzeli pamet v roke, ter glasovali v istem smislu! Naglasa! o se je sicer, da je tudi štajerski deželni zbor že preje sklenil isto olajšavo, a ne glede na to, da je tam šolstvo že bolj razvito, kakor pri nas, vse tako kaže, da tudi štajerskim kmetom s tem polovičarstvom niso veliko pomagali, in zategadelj so tudi vse druge večje kronovine in dežele pridržale legalizacijo in sicer tudi one, v katerih gospodarijo konservativci, kakoršui so naši kranjski. Ako se torej sedaj po širni kranjski deželi upije in razgraja, da so narodni napred-njaki tu glasovali proti svoji boljši vednosti zoper koristi ljudstva, je to grdo obrekovanje in nečisto sredstvo za prihodnje volitve. Narod naj sliši oba zvona, potem naj pa sodi sam — peska pa naj si ne dametati v oči.
resnice ni mogel izvedeti, Tone in Urh sta se sramovala pred svojimi sošolci in zategadelj molčala.
Nekega deževnega dne* bil je Urh na vrsti, da gre v šolo in k frančiškanom. Tone je ostal doma in za kosilo pozobal zadnjih pet suhih hrušek ter se nalil z vodo do vrha, Komaj je Urh prišel v šolo, pokliče ga, učitelj predse, ga pogleda z debelim očesom in pravi:
— Slišiš fant, ti pa Tone ne hodita po pravih potih. Jeden dan je jeden bolan, drugi dan drugi — to njj mogoče. Povej, kaj delata; dobrega ne ho nič; rajši povej sam, ker če vama pridem na sled, potem bosta izključena iz šole.
Urhu so se tresle hlačice in hotel je vse povedati, le vedel ni, kako bi zaSel. Še predao j« pravo besedo našel, zapustil ga je profesor, grozeč mu s pjstom, kar je Uifha tako; preplašilo, da ni mogel ziniti, Ves dan je bil tako kl«vern, ni niti jesti šel, in da; nI o&miU v kakem stanu so od dežja premočeni čevlji. Prisada*
Politični
Večina deželnih zborov zaključilo je že letošnje zasedanje, mej njimi tudi kranjski, štajerski in goriški. Dež. zbor kranjski rešil je razven že zadnjič navedenih predlog in zakonov še nekatere druge, za narodno gospodarstvo jako važne, mej njimi; predlog poslanca Kersnika o podpori za slamarski obrt v Domžalah; predlog posl. Schwegla o podpori za zgradba železnice od državne železnice Čez Tržič in do sv. Ane, kjer bi bi bila zveza z bodočo železnico iz Celovca skozi Ljubelj; predlog poslanca M urnik a o znižanju tarifov na tisti južni železnici, katero je poslanec Klun iz nesebične požrtvovalnosti tako goreče zagovarjal; predlog poslanca dra. Vošnjaka o odpisu davkov tistim kmetovalcem, katerim je suša prizadela kaj škode in pa predlog poslancev Hribarja, dra. Tavčarja, dra. Vošnjaka, Murnika, Kavčiča, dr. Bleiweisa, Šukljeta, Lenarčiča, Klein a, Svetca in K r g n i k a glede zgradbe drugovrstnih železnic. Predlog nasvetuje, naj se zgrade nastopne, v tri vrste razdeljene železnice: I. vrsta: 1.) Novo Mesto-Metlika in do hrvatske meje; 2.) Kamnik-Motnik in do štajerske meje, kot zveza s progo Polžela-Motnik; 3.) Kamnik-Kranj kot zveza mej državno in Kamniško železnico; 4.) Po-stojina-Razdrto Ajdovščina. II. vrsta: 1.) Rakek-Cerknica-Lož; 2.) Škander-Vrhnika; 3.) Trebnje Mirna-Mokronog. III, vrsta: 1.) Vrčiči-Črnomelj; 2) Hudo-Žužemberk ; 3.) Novo Mesto-Brežioe oziroma Kostanjevica. Stroški bi znašali 7 milijonov goldinarjev in naj bi se vzelo deželno posojilo. Vrh tega sklenil je dež. zbor, da je koj razpisati dela za novo dež. bolnico ter dovolil za stavbo potrebne stroške, kakor tudi stroške za napravo zavoda za gluhoneme in slepce; dovolili so se nadalje izdatni prispevki za napravo vodovodov in druge reči.  O šolah in
domov, povedal je Tonetu, kaj se je zgodilo. Ko pa je hotel 8ezuti Čevlje, je videl, da so tako potrgani, da jih ni moči rabiti.
— Zdaj eva pri kraju, rekel je z obupaj očim glasom ; i čevljev nimava, hruške sva pojedla — kaj bo iz naju.
Premišljevala sta vso noč čakaje, da se zgodi kak čudes, a ko sta zjutraj ustala, bili so čevlji tako slabi, kakor v prejšnji večer. V šolo ni mogel nobeden, h frančiškanom tudi ne, hrušek pa ni bilo.
— Veš kaj storiva? pravi Tone.
— Kaj?
— Pišiva profesorju kako je z nama, da nimava čevljev, in domov pišiva, morda nama pošljejo zopet kaj hrušek, in vBaj toliko denarjev, da si oba kupiva jeden par čevljev.
Spisala sta pisma in neka ženska v hiši je bila tako dobra, da ju je odnesla, jednega v šolo, druga dva pa na pošto.
Ko se je mračilo, dremala sta lačna študenta za mizo ne vede" s čim bi si utolažila želodec.   Kar hkrati
pregled.
o krivicah, ki se nam gode* glede šolstva, govorit je posl, Hribar, posl dr. Tavčar pa je ožigosal malomarnost dež. odbora glede slovenskih napisov in slovenskega ura-dovanja. — Posebno važno in zanimivo je bilo letošnje zasedanje dež. zbora češkega. Mladočehi so sprevideli, da z lepa ničesar ne opravijo zoper vlado in njene zaveznike in zato so s silo prouzročili, da je bil dež. zbor zaključen. — Na Hrvatskem počenja vlada, kar hoče. Kdor ne gre ž njo, izgubi službo. Razmere so tam do skrajnosti napete in bati se je, — da bo struna počila. — Na Ogrskem rase gibanje zoper vojsko in presvetlega vladarja vedno bolj. V nedeljo, dne 21. t m. se ima vršiti slavnostno razkritje honved*kega spomenika in če bo ta dan minil mirno in v redu, bilo bi to pravo čudo. — Na Nemškem se vse stranke pripravljajo za odločilni boj. Vlada je razpustila državni zbor, ker je zavrgel vojaške predloge in dela sedaj z naporom vseh svojih sil, da dobi poslušno večino. Mogoče je, da se jej to posreči; mogoče pa je tudi, da propade in potem bi nastala taka zmešnjava na Nemškem, kakor je še ni bilo, odkar se je zjedinila. — Na Srbskem se pripravljajo vsi privrženci kraljevske rodovine za sprejem kraljice Natalije , katera se v kratkem vrne v Beligrad. — Bolgarska je silno srečna, takoj vsaj trdita Koburžan in Starabulov. Sedaj zboruje narodno sobranje, da premeni ustavo. — V Ameriki in sicer v Čikagu se je te dni slovesno odprla svetovna razstava katera nadkrtlja vse, kar jih je doslej bilo.
bo Hflieafaifceb fr3 eiiftnn suddiioa i
bo odpro vrata in v sobo stopijo — profesor, neki drugi mož in gospodinja.
Ko se je profesor prepričal, da je res tako, kakor sta mu fanta povedala, rekel je svojemu spremljevalcu:
— Vsakemu umerite par dobrih čevljev na moje troške, fantoma pa je rekel: „Tu imata goldinar za danes in za jutri za hrano; kadar dobita čevlje in prideta zopet v šolo, se bo videlo, kako bo zanaprej.
Kaj bi popisoval kako se je dalje godilo; profesor se je zavzel za marljiva fanta, skrbel za nju, da sta se izšolala in nista več lakote trpela. Postala sta gospoda in paseta duše, po leti, kadar so šolske počitnice, pa prihaja nekdanji njiju profesor k njima, da ee odpočije. Kadar pa naneae prilika, bodisi v cerkvi ali zunaj cerkve, nikdar ne pozabi ne gospod Anton, ne gospod Urh priporočati roditeljem: „če imate otroke v mestu, da študirajo, skrbite, da ne bodo trpeli pomanjkanja.*
100.G? na iiisttiifco olid V.l tihi .xi OS eiid BtCm
Slovenske in slovanske vesti.
(Osobne vesti.) Cesar je potrdil volitev dr. Josipa Srneca, advokata v Celji, načelnikom in g. Ivana Hausenbicblerja, župana in posestnika v Žalcu, načelnikovem namestnikom pri okrajnem zastopu celjskem. — Naš rojak dr. G. S ter ga r, polkovni zdravnik v Zagrebu, je dobil zaslužni križec s krono. — Rodoljubni župnik na sv. Gori pri Gorici Lovro Rut ar je imenovan papeževim častnim komornikom.
(Narodni dom v Ljubljani.) Društvo za napravo ^Narodnega doma" v Ljubljani razpisalo je o svojem fasu lepe nagrade najboljšim načrtom za to stavbo, katera ima postati središče narodnemu življenju v glavnem mestu. Vsled razpisa nagrad došlo je društvu 17 načrtov. Prvo darilo v znesku 1000 kron je dobil inženir France Škabrout v Pragi, drugo darilo v znesku 500 kron Anton W o 1 f v Ljubljani, tretje tudi v znesku 500 kron pa skupaj K. Mašek in R. Tčnnies na Dunaju. S prvim darilom obdarovani načrt se bo nekoliko pre-menil in potem se bo brez odlašanja začela stavba pre-potrebnega „Narodnega doma".
(Jožef Cimperman f) Odlični slovenski pesnik in pisatelj, Jožef Cimperman, umrl je v Ljubljani dne* 5. maja, star šele 47 let. Nepozabni pesnik je v svoji mladosti ohromel in vse svoje nadalnje življenje ni mogel več stopiti na noge. Živel je v jako slabih razmerah, pa vzlic temu se je sam izobrazil in si iz svoje moči pridobil odlično mesto mej prvimi slovenskimi pisatelji. Bodi mu lahka zemlja in blag spomin I
(Deželna razstava v Ljubljani 1. 1894.) Deželni zbor je v seji dne 2. aprila 1892. izrekel, da je pripravljen deželno razstavo, ki se ima napraviti leta 1894., podpirati z deželnim doneskom 15.000 gld., ob jednem pa je naroČil deželnemu odboru, da od kmetijske družbe preskrbi potrebne načrte te razstave s proračunom. Vsled tega je kmetijska družba izročila deželnemu odboru svoje načrte nameravane splošne kmetijske, gozdarske in obrtne razstave, proračun itd. Program obsega v splošnem oziru: o) kmetijstvo; b) gozdarstvo in lov; c) rudarstvo in topilničarstvo; d) mali in veliki obrt (kemijski, hranila in nasladi, tekstilni, usnjarski, kovinski, lesni, kamnoseški, keramijski in steklarski, drobninski, papirni, grafijski, stroji in vozovi, instrumenti, godala); e) zdravstvo in rešilne naprave; /) inženerstvo, stavbarstvo ; g) domači obrt; h) cerkvena umetnost; t) umetni obrt in muzeji; k) šolstvo in pouk. Proračun obsega: za šestero paviljonov in sicer: za glavni, kmetijski, gozdni, dva poskusna in za godbeni paviljon 23.500 gld. (za glavni 15.000 gld); za strojevne lope, portal, dekoracije, instalacijo, pota, premetanje zemlje, godbo, postrežbo, stražo, tisek, reklamo, pisarne in premije za obrtni oddelek 25.500 gld., vse skupaj 49.000 gld. Kmetijska družba preračuna dohodke iz ustopnine na 14.000 gld., ako traja razstava dva meseca (od 10. avgusta do 10. oktobra 1894) in bi ustop-nina bila 20 fcr., kajti računati bi bilo najmanj na 70.000 obiskovalcev.  Drugih dohodkov bi bilo iz najemščine
prostorov; na prispevkih bi došlo z raznih stranij toliko, da vsi dohodki pokrijejo potrebščino 49.000 gld., vštevši 15.000 gld. deželnega prispevka. Glavni odbor kmetijske družbe bi se, ko bi dež. zbor rešil vprašanje glede deželne podpore, spojil z zastopniki vlade, deželnega odbora, mesta Ljubljanskega in z drugimi faktorji v razstavni odbor. Deželni zbor je dovolil v jedni zadnjih sej 15.000 gld iz deželnega zaklada za dež. razstavo, katera se ima prirediti 1. 1894. ali 1895.
(Slovenščina in knezoškofijski ordinarijat celovški.) S Koroškega se nam naznanja, da je začel zdaj tudi knezoškofijski ordinarijat celovški vračati strankam slovenske dopise ter zahtevati nemške prestave prav tako, kakor so to stvar do sedaj delali cesarski in kraljevi uradi, deželni odbor koroški in vse druge uradnije, ki so v rokah Nemcev ali nemškutarjev. Te dobrote sta pretekli mesec deležna postala občinski zastop v Bistrici nad Pliberkom in krajni šolski svet v Kazazah, ki sta se pa tej krivični zahtevi tudi primerno odzvala. — Iz druzega kraja se nam poroča, da je dobil neki narodni župnik koroški od sedanjega nemško-narodnega škofovega kan-celarja ukor zaradi tega, ker je cerkvena posestva zavaroval pri domači banki „Slaviji" in ne vi č pri tuji laški banki. Zahtevalo se je od dotičnega župnika, da se zaradi tega opraviči, ali mož je bil pameten in na ta predrzen dopis niti odgovoril ni. S takim postopanjem si sicer nemški gospod kancelar ne bode pridobil lavorik, pač pa znata on in od Boga postavljeni naš politični voditelj škof Kahn res še ueakati čas, ko se bodo koroški Slovenci obrnili naravnost tja, od koder se nadejajo še pomoči — do sv. Očeta v Rim.
(Novo »Bralno društvo") se snuje pri sv. Marku nižje Ptuja. Pristopilo je že nad 50 udov, kar je gotovo dokaz, da je društvo potrebno.
(Slovenska posojilnica v Ptuji) zgradila si je svojo hišo. To je dokaz, da društvo prav lepo napreduje. Hiša je jako lepa, da so Ptujski Slovenci lahko ponosni nanjo.
(Osramočena „Sudmark*.) Od štajerskih Veliko-nemcev osnovano in s pruskimi novci vzdržano društvo „Siidmark" ima namen, pokupiti slovenski svet in z dedne zemlje iztirati slovenskega kmeta ter naseliti nanjo Čistokrvne Nemce. Možje, stoječi okoli tega društva, imajo pač dobro voljo, a manjka jim moči; vzlic temu, da prosjačijo tudi po najubožnejših kočah, še niso toliko naberačili, da bi bili mogli kupiti kakšno malovredno njivico in naseliti na njej sestradanega rojaka. Uvidevši, da na ta način jetična BSudmarka ne bo nikdar ničesar dosegla, rodila se je v možganih nekega znanega stikača viteza Infelda pri sv. II j u v Slov. goricah misel, da bi kazalo nadomestiti slovenske posle, viničarje itd. z nemškimi; to bi ne bilo samo po namenih društva, ne samo v korist Nemčiji, ampak tudi v hasen lastnemu mošnjičku. Tako je modroval vitez Infeld, kateremu slovenski viničarji niso hoteli zastonj delati, in obelodanil je v nemških listih v
tem zmislu pisan oklic, ki je našel glasan odmev v nemških srcih. A ostalo ni samo pri besedah; vitez Infeld prestopil je tudi k dejanju in zvabil siromašno nemško rodbino, da bi mu delovala — zastonj. Nemci so prišli in kmalu zopet odšli, ker jim njihov nemški rojak ni dajal niti poštene hrane niti poštenega plačila; sedaj sedi rodoljubni nemški vitez Iufeld zopet sam mej trdimi Slovenci in premišljuje, kje bi dobil ljudi, da bi jih izkoriščal, sramote pa, ki so jo doživeli prireditelji te ponesrečene poskušnje, je zarezati na rovaš društva „Sud-mark".
(Nestrpnost Celjskih nemškutarjev.) Celjski Slovenci so prosili občinski svet, naj napravi v mestu dvojezične napise ulic in trgov, naj nastavlja pri mestnem uradu samo take uradnike, kateri so zmožni obeh jezikov, slovenskega in nemškega, in naj izdaja vse oglase v obeh jezikih. Kdor pozna celjske razmere, vč, da je bila ta prošnja z ozirom na slovi nsko manjšino v mestu in na izključno slovensko okolico samo opravičena, a vzlic temu je mestni zbor celjski prošnjo — zavrgel.
(Važna jezikovna naredba) Primorsko finančno vodstvo je vsled ministerskega ukaza uvedlo v vsem upravnem okrožji finančnega vodstva tržaškega nove go-lice za pobotnice, katere imajo na jedni strani nemško in italijansko, na drugi pa slovensko in hrvatsko besedilo. Takisto je pri vseh zapisnikih, katere rabijo užitninski uradi ob užitninski meji v Trstu, poleg dosedanjega nemškega in italijanskega besedila natisniti še slovensko, tako, da bodo slovenske stranke dobivale slo venske pobotnice. Ta važna naredba je posledica znane interpelacije posl. g. Nabergoja.
(Volilno gibanje v Trstu) Vlada je določila dneve za volitev novih občinskih zastopnikov; volitve se začnejo dne 29. maja in se končajo dne 11. junija. Stranke bodo vsaka zase postopale, ker so se pogajanja med Slovenci in takoimenovanirai zmernimi Italijani razdrla. Italijani bi bili pač radi imeli, da bi slovenski volilci jim pomagali v volilnem boju zoper iredentovce, ali da bi oni zato priznali Slovencem le trohico tistih pravic, katere jim gredo po božji in človeški pravici, o tem niso hoteli ničesar slišati. — V okolici tržaški se narodna stranka marljivo pripravlja za volilni boj in kakor trdno upamo, bo v vseh šestih okrajih-sijajno zmagala. Bog daj srečo!
(Vesela novica) Tolminski c. kr. okrajni glavar grof Marenzi, ki je že dlje časa na dopuslu, gre baje v pokoj; toliko je vsaj gotovo, da se v Tolrnjn ne vrne več.   Vodstvo  okrajnega  glavarstva  prevzame začasno
c. kr. okrajni komisar g. Karol Kumar, rodom Slovenec z Gradiškute. Tolminci za grofom Marenzijem ne bodo jokali.
(Ravnopravnost v cerkvi.) Pred kratkim umrl je žup iik šišanjski (škofija poreško-puljska) in še predno je bilo mesto razpisano, vedeli so že Lahi, da je za to župo določen rovinjski duhovnik* in profesor dr. Girolamo Curto. V šišanjski župniji ni več kakor pet ali šest Italijanov, vse drugo prebivalstvo je hrvatsko in vender namerava od Boga postavljeni škof Fiapp poslati v ta kraj duhovnika, ki ne zna lnvatski.
(Iredentovski izgredi v Bujah.) Tudi v Bujali, sredi Istre, so vrli italijanski meščanje slovesno praznovali srebrno poroko italijanske kraljevske dvojice. Neka kavarna je bila tisti večer sijajno razsvetljena, x)koli gradu pa so goreli celo kresovi. Bujski delavci in hlapci še niso okuženi iredentovskega duha in ti so naredili konec slavnosti s tem, da so vse luči v kavarni upihnili in Lahom svetovali, „naj gredo v Italijo, ako jim pod našim cesarjem ni všeč", na kar so Italijani odgovorili z „Viva Uraberto!" Iz prepira nastal je seveda pretep; drugi dan je prihitel v Buje okrajni glavar v Poreču Eliuschegg, in kmalu potem je okr. sodišče obsodilo razne iredentovske gospode na globo od 30 do 100 gld., nekatere pa v kaznovanje prepustilo okrožnemu sodišču v Rovinju. Vzlic temu niso še izgubili iredentovci poguma. Vlada je vedno v strahu, da nastanejo izgredi; že večkrat je mobilizirala mestno stražo, orožnike in finančno stražo — ali kakor drugod, tako smrdi iredentovska riba tudi v Bujah pri glavi in vse kaže, da vlada na to glavo neče ali pa se ne upa stopiti.
(Kazenska pravda v Trstu.) V soboto razglasila se je v Trstu sodba o tožbi, katero je naperil gospod župnik rojanski Thaler zoper občinskega svetnika Spadonija zaradi razžaljenja časti, ker je zadnji v mestnem zboru trdil, da je g. župnik raz lečo hujskal zoper italijanske prebivalce Trsta. Rojanskim obiskovalcem cerkve pa ni znano nič drugega, kakor to, da je g. župnik slovenskim sta riše m priporočal, naj brez strahu vpišejo in pošiljajo svoje otroke v vrtec družbe sv. Cirila in Metoda Obravnava se je dolgo časa prekladala, ker je obtoženec nastopil dokaz resnice in menda mora se res tudi označeno priporočilo že smatrati za hujskanje, kajti Spadoui bil je — oproščen. Posebno značilno za Tržaške razmere je, da so italijanski poslušalci, ko je pričel zastopnik tožitelja govoriti slovenski, in corpore in osten-tativno zapustili sodno dvorano.
Razne vesti.
(Kranjski inženir Toman izginil.) že nekaj dnij je tega, kar je izginil c. kr. inženir Toman in še sedaj ni sledu o njem. V Savi je neki kmet naSel klobuk njegov, trupla pa še ni dobiti.
(Velika tatvina na Dnuajski posti.) Pred dev« tirni leti poslala je državna blagajna na Dunaji 6G0.000 gld.
v bankovcih v Budimpešto. Ko so v Budimpešti tehtali dotične zabojčke, bilo jo vse v nulu, ko pa so zabujčke odprli, našli so v jednern namesto 30.000 gld. dve v stare časnike oviti opeki. Tat je opeki zato s papirjem ovil, ker bi bila sicer teža dotičnoga zaboja postala nekoliko manjša. Ker go bili  časniki, s katerimi sta bili opeki
oviti, Dunajski, zasledoval se je tat jako marljivo me' služabniki na Dunajski pošti, a ves trud je bil zaman, dokler se te dni, torej po preteku devetih let, ni posrečilo Dunajski policiji dobiti tatu. Poštni sluga Karol Huber je, kakor je sedaj sam priznal, ukradel dotični denar. Devet let je skrival ukradeni zaklad in premagujoč se dan na dan živel skromno in zmerno; zadnji tas pa ga je menda ^zapustila potrpežljivost, začel je dobro živeti, kupil si lepo hišo in tako obrnil nase po-zorrost vsevidne policije, katera ga je res prijela. Huber in žena sta zločin obstala.
(Velik požar.) Vas Zahomce v občini Strajaves pri Podkloštru je popolnoma pogorela, škode je 150.000 gld. Pogorelci so bili zavarovani samo za 19.000 gld.
(Velika tatviua.) Ruski car je dovolil, da se razstavijo v Chicagu tudi demanti carske obitelji, vredni veliko milijonov. Te dni so odprli ruski komisarji v Chicagu dotični zavoj, v katerem so bili po posebnem odposlancu prineseni demanti, in ga našli — praznega.
(Izdaten ribji lov.) Zadnje dni minulega tedna nalovili so ribiči v Bakerskem zalivu izredno veliko sardel. Na Reki so se prodajale sardele po 6 do 8 kr. kilogr, m.
(Nenavadna oporoka.) V nekem mestu v Mehiki je umrl star čudak, ki ni nikdar hotel napraviti oporoke o svojem velikem imetji. Ko so truplo umivali, videli so na prsih z rudečo barvo neizbrisno zapisano, kje je skrito čudakovo imetje, in ime tistega, kateremu je voli.
(Salainonska razsodba.) V Nevv-Orleansu v Ameriki je bil nedavno zatožen nekdo, da je po noči ulorail v neko hišo in pokradel več stvarij. Napravil je luknjo v zid, skozi katero je spravil gornji del života in tako nabral, kar je mogel doseči. Njegov zagovornik je trdil, da ni zatoženec ulomil v hišo, nego samo jeden del njega. Sodišče je potem razsodi'o, da je res kriv samo gornji del života, ostali deli pa so nekrivi. Sodnik je obsodil krivo polovico telesa na jedno leto zapora, prepustivši ji, da ostalo polovico da odrezati, ali pa jo vzame saboj v zapor.
(Visoka starost.) V dolenji Polskavi na dolenjem Štajerskem je umrl minuli teden bivši kolar Filip J ager v 96. letu svoje dobe. Pokojnik je bil do svoje smrti precej čvrste narave.
(Zemlja se udira,) tako so kričali prestrašeni prebivalci vasi Huiubči v Rumunski, ko se je v noči dne 27. m. m. udrlo sedem hiš in do 25 hektarjev sveta petdeset metrov globoko. Hiše so seveda vse zrušene, nekaj osob pa je bilo lahko poškodovanih. Vlada je odposlala c lo vojsko raznovrstnih učenjakov, da najdejo uzroke tej nenavadni naravni dogodbi.
(Dijak — maščevalec.) Šestnajstletni dijak učiteljske pripravnice v Olomucu, Edvard Gruber, naznanil je v
soboto ravnateljstvu, da izstopi iz šole, potem pa je počakal na hodniku kateheta. Ko je ta prišel, ustrelil je Gruber iz revolverja najprej nanj in ga lahko ranil na rami, potem pa sebe v sence in se zgrudil ranjen na smrt. Samomorilec se je maščeval, ker mu je katehet dal slab red koncem poluletja.
(Izdatno poneveijenje.) "Uradnik Budimpeštanske banke, Anton Berecz, ukradel je dve menici v vrednosti 48.200 gld., je zamenjal pri neki banki, kjer je bil znan in pobegnil. Daleč ni prišel, prehitela ga je brzojavka in v Celji so ga vtaknili v luknjo. Mož ni imel denarjev pri sebi in pravi, da jih je nekje zakopal.
(Visoke vinske cene.) Kakor poroča „Slov. Gospodar", so na vzhodnjem Pohorji, okoli Konjic, cene vinu jako visoke, od 25 do 45 kr. za liter. Takih cen ljudje ondi ne pomnijo, dasi je vino vselej bilo na dobrem glasu.
(Nemškega notarja za Celje ne bo.) Pravosodno ministerstvo je prošnjo celjskih Nemcev, naj se ustanovi še tret.e notarsko mesto v C lji in isto podeli kakemu pristnemu Nemcu, odklonilo, rekoč, da je ta prošnja povsem neosnovana.
(Loteriji neprijazno mesto.) V Oseku, ki ima po zadnji ljudski štetvi 22.000 prebivalcev, že teden dnij ni nobene loterijske kolekture. V Oseku se namreč tako malo stavi v loterijo, da nobeden kolektant ni mogel izhajati in je zdaj tudi zadnji popustil ta posel, ker ni mogel živeti ob pičlih dohodkih loterijske kolekture. Ker se ne na.de nihče, ki bi se hotel lotiti malo hvaležnega posla, ustrezati redkim loteristom Oseškim, ostalo bode mesto Osek bržkone brez loterijske kolekture. Ne bi škodovalo, če bi tako bilo tudi po drugod.
(Volkovi so napadli železuiški vlak) blizu Astra-hana. Vsled silnega snega je obtičal vlak v snegu in ponoči se je pridrvila cela tolpa volkov ter razmesarila in požrla šest ruskih potnikov, dva sprevodnika in kurilca, ki se niso pravočasno rešili v vagone. Celo noč oblegali so grozno tuleči volkovi vlak in še le proti jutru so pobegnili.
(Angleški vojak na straži in princ Waleški.) Neki angleški časnik pripoveduje nastopno dogodbo: Nedavno sta se princ Waleški in lord Karnarvon po samotnem oddelku London? sprehajala, ko zapazita nekega na straži stoječega vojaka, ki je prav mirno kadil smotko. Princ ga nagovori in ga mej drugim tudi vpraša, koliko velja njegova smotka. Vojaku se je zdel vpraševalec nekako znan, zato ga prosi, naj mu pove svoje ime. Princ mu smeje res pove, kdo da je. „Oprostite, kraljevska visokost" — pravi vojak — „boiite tako milostiv in držite mi smotko, da Vam morem prezentirati. Naša dolžnost je namreč, da članom kraljevske rodbine vedno prezentiramo."
Poučne stvari.
O snažen j i konj.
„Dobra snaga, je polovica klaje", pravi star pregovor glede snaženja konj. Ta pregovor veli prav le, če se reče: pametno snaženje. Tako sem se poučil iz nekega dobrega strokovnega lista, kateremu naj povzamem nastopno: Kaj je prah na konjski koži, kateri s toliko pridnostjo stran spravljamo? Konjska koža ima neznano veliko luknjic, po katerih konjski ustroj (organizem) odpravlja dosti onih tvarin, ki v njem nimajo nič več opraviti. Konj se poti in ravno v potu se nahajajo te, truplu ne, več koristne tvarine. Da se luknjice v koži
ne zamašijo po prahu in drugih stvareh, dala je narava konjski koži neko salo, katero se zmiraj na površji kože nahaja in ki sproti izpuhteva. To izpuhte-vanje stori, da je konjska koža suha in da se. je zbog tega zmiraj nekaj odluščki. Ti mali od 1 u šč k i pa, ki še nekoliko na koži visijo, pokrivajo navedene luknjice konjske kože, če pa odpadajo, nastanejo koj zopet novi. Mati narava ni teh odluščkov zastonj ustvarila. Zovemo jih po večjem konjski prah, ih jih odpravljamo s štrigeljnom in krtačo. Divji konj je-najlepši. Ta se pa poleti le par-krat po travi z valja in potem strese, in njegova dlaka
je lepša od dlake naših najsnažnejših konj. Arabec, znani rejaČ najlepših in najboljših konj, snaži svoje konje le 8 cunjo iz oblodove volne, ali z drugo mehko volneno cunjo. Preveč krtačenja Škodi. Ono navedene odlušcke kože prehitro odstranjuje, ter tako konjski organizem sili, da nove odluščke dela, ki imajo navedene luknjice pokrivati. To pa konjski organizem slabi. —Ako človek na svojem telesu poskuša, kar konju vsak dan stori, ter se s krtačo dobro po koži zdrgniti da, čutil bode, da mu kri hujše pod kožo sili; začetkoma mu bo to sicer prijalo, ali pozneje se mu bo kri preveč proti mozga ni ua in proti srcu zlila in postal bode nemiren in bojazljiv. —• Dostikrat pravi ta ali oni lastnik konj, da se kak kOnj ne da rad s krtačo snažiti, da takrat grize in brca. To ima svoj uzrok v tem, da mu to krtačenje kri preveč uznemirja, da mu preveč v možgane in v srce sili. Zakaj so navadno črni konji, vranci, radi pri snaženji hudobni in tudi drugače. Na dlaki vranca se pozna vsak prah in tudi navedeni odluščki kože bolj, nego na sircih, ali rjavcih. Vranec je tedaj preveč pod krtačo. To pre-večno krtačenje dela ga hudobnega.
Bolj vročekrvni konji se posebno boje krtačenja. Kadar se bliža čas krtačenja, nehajo zreti in nemirno se ogledujejo in strahom čakajo, kdaj bo prišla huda kazen — krtača. V vojnah, ali na daljnih potovanjih se ne more konj dobro snažiti po načinu, kakor ga navadno vidimo in ti konji se, akoravno mnogo več trpijo, prav dobro počutijo. Vsaj se ne prehladijo tako lahko. — Baron Reitzenstein, ki je lani pri velikem tekmovanju nemških in avstrijskih oficirjev v jahanju mej Berolinom in Dunajem dobil prvo avstrijsko darilo, je kupil na semnju kobilo, s katero se je namenil podati na imenovano dirko. Kupil jo je 10 let staro za kacih 900 gld. Na Nemškem ta cena za dobrega konja ni velika. Zdela se je temu vojaku kobila prav cena in mislil je, da mora že kakega ,zlodjaa v sebi imeti. Ko jo domu pripelje, najde, da se kobila ne da s krtačo ter strigejjnom snažiti. Grizla, brcala, vlegala se je. Kakor je zdaj dognano, bila je ta kobila prava polnokrvna kobila, ki bi, če bi te napake ne imela, morebiti radi izvrstnih lastnostij v dirki imela ceno kacih 5000 gld. ali še več. Ta vojaški Častnik Reitzenstein si je kmalo pomagal. Umival je to kobilo s toplo vodo, ter jo le s slamo drgnil in z volneno capo brisal. Kobila je postala mirna, se je svetila v dlaki, je rađa jela in največje strapace zmagovala. Vsak ve, da so sirci (šimelni) najtrdnejši konji, da so najmanj plašljivi in tudi proti zimi ali vročini najboljše obstajajo. Na sircu se ne pozna vsaka smet in naši hlapci šimeljua najmanj s krtačo obdelujejo. Šimelj je zdrav konj, vranec mehak, rahločuten, nervozen, rad kujav, koleričen, (tiš-čavko rad dobi), grize, tolče in ne stori polovico tega, kakor airec. Nobeden ne bode rekel, da je dlaka temu kriva, aR posredno le, prav za prav pa krtača.
Tako v kratkem, kar piše imenovani časopis. Ta časopis svetuje več s slamo konje drgniti ter z brisanjem z volnemi cunjami po celem životu prah iz konj spravljati. To. posebno pri mlajši živini in taki, ki je bolj ognjevita. Po leti naj še konji kopljejo in naj se sploh ne snažijo preveč s strigljem in s krtačo, potem bomo imeli več zdravih in dosti manj hudobnih, kujavih konj.
S-o.
Ribez ali rdeče grćzdjiee.
Ta rastlina je kaj malotrebna in venđer jako hvaležna vsakemu, kdor jo goji. Zategadelj jo že od nekdaj cenijo in pridelujejo po vrtovih in drugod; rdeče grozdjiče je pred vsem priljubljeno sadje za uživanje v sirovem
sUnji, iz njega izdelujejo pa tudi razne pijače, kakor ribezov odcejek in ribezovo vino.
Kako pa pomnožujemo to rastlino? Navalno jo po množimo oziroma zasadimo s potaknenci. Potaknenci so mladi, srednjedebeli in ravni pognanci, katere je na jeae n meseca septembra ali pa zgodaj spomladi porezati in takoj zasaditi. Potaknenci naj so 40—50 cm. dolgi. Spodnji konec naj je odrezan tikoma pod očesom. Te potaknence je zasaditi vsaj 4 cm. globoko v dobro zrahljano zemljo precej na gosto, da se tam vkoreninijo. V jednem letu se ti potaknenci tako ukoreninijo, da jih lahko presadimo na stalno mesto, kjer se v 3 do 4 letih razrastejo v prav lepe grme. _
Zoper uši po Ustji vrtuih rož in drugih rastlin.
Da je ta mrčes silno škodljiv rastlinam, ker jim sok izpiva in se strašansko hitro množi, znano je dobro vrtnarjam in raznih cvetlic prijateljem, ki pa tudi vedo, da se mnogo zoper ta mrčes priporoča pomočkov, ki nič ne pomagajo. Časnik bolčanske družbe kmetijske priporoča sledeče sredstvo, katero hvali, da je zanesljivo: Mrtva riba naj se pusti v skledi vode toliko časa ležati, da voda prav zelo smrdi. S to vodo naj se poškropi ušiva rastlina. Če se to par dnij zaporedoma stori, pomori se mrčes brez škode rastlini, seveda treba tako.poškropljeno rastlino, če je bila v sobi, nesti venkaj, da izgine smrad. ■
Ne obrezovati spomladi živih mej!
Navadno je, da ljudje spomladi, večkrat še celo o kresu obrezujejo žive meje belega trnja in druge, pa ne pomislijo, sla s tem pokončujejo koristnim ptičkom potrebna gnezdeča, po katerih starke imajo mlade. Vlada v Kaselu je to napako s posebnim ukazom nedavno prepovedala in velela, da se obrezovanje živih mej sme h vršiti od 1. oktobra do 1. marcija.
Gozdni mali in vresje kot nastil.
Vsi mahovi imajo v sebi tako malo redilnih snovij, da se smejo komaj smatrati za gnojila. Škodljivega nimajo ničesar v sebi, pač pa popijejo veliko gnojnice, in to je njih najboljša lastnost. Vresje ima pa v sebi zelo veliko redilnih snovij, posebno dušika, katerega je v njem do 10%- Vzlic temu je vresje dober nastil le toliko časa, dokler je prav mlado. Staro vresje se v zemlji le težko razkroji in ima v sebi veliko čreslove kisline, ki v zemlji ni koristna.
Apno pri vrtnarstvu.
Pogoatoma se prigodi, da zemljišča, po katerih je več let že rasla zelenjad, vkljub močnemu gnojenju od leta do leta, bodisi glede velikosti sadu, bodisi glede množine, vedno manj donašajo dohodkov. Veliko škodljivega mrčesa se naseli v zemlji, in on mladim rastlinam posebno škoduje; po koreninah pa se nahajajo škodljive glive, ki starejšim rastlinam škodujejo. Pa ne samo to zagleda oko opazevalčevo, temveč opazi tudi, da se veliko rastlin uoče prav povoljno razvijati in razraščati. Ako take rastline bolj natanko preiskujemo, vidimo, da so njih male koreninice skoro vedno bolj ali manj nezdrave, torej bolne, gnile in trhle. V obližji Pariza in sploh druzih večjih mest, v katera okoličani dan na dan na trg vozijo soČivje in zelenjadi in so prisiljeni svoje pridelke vedno na istem zemljišči pridelovati, zgodi se to prav pogostoma. Zaradi tega so dali prst dotičnih zemljišč kemično preiskati. Pri preiskavanji so našli, da se nahaja v prsti prevelika mno-
žina proste kisline. S tem se je dobilo tudi potrebno sredstvo in zdravilo. Jeseni namreč so taki prsti pridejali razpadlega apna, in od tistih dob posipajo zemljo z določeno množino apna. S takim posipanjem sta se povrnili prsti normalno zdravje in rodovitnost. Škodljivi mrčes je izginil, in glive se niso več prikazale. Za tako rabo je dobro vsako apno, le razpadlo mora biti, a ne ugašeno. Prah od živega apna se seje po zemlji in s prstjo meša. Zato je dobro, Če se tako posevanje vrši pri kopanji, takrat se namreč apno s prstjo najbolje pomeša. Posebno dobro za tako posevanje je plinovo apno (Gaskalk), ker ima tudi dušca v sebi, on pa je dobro gnojilo.
ILjotear-iJelie srečke.
Brno, dne* 10. maja:   50,    4,   21,   25, 67.
Trst,  dne 13. maja:   56,   72,   74,   51, 35.
Praga, dne" 17. maja:    6,    5,   45,   87, 69.
Tržne cene \r Ljubljani
dne lt. maja t. 1.
1 .........	g	kr.		.1	
Pšenica, hktl.....	8	80	Špeh povojen, kgr.    . .	—	64!
iRež,        ,      .  .  . .	6	56	Surovo maslo,  „       . .	—	781
Ječmen,    ,       .   .   . .	6	...		—	02!
Oves,       h      .   .   . . Ajda,       „      .   .  . .	7	—	Goveje           meso, kgr.	—	10
	f>	75		—	641
Proso,      „ ....	4	41	Telečje             „ „	—	60
Koruza,    „ ....	6	8Q	Svinjsko           „ „	—	64
Krompir, „      .  .  . .	3	20	Koštrunovo        „ „	_	40
Leča,     ''_      .  .   . .	14	—			
Grah,      „      .  .  . .	14	—	Golob.......	_	20|
Pi*ol,      „      .  .  . .	10	—	Seno,  100 kilo .  .  . .	3	20
Maslo,            kgr.  . .	1	01	Slama, „    „ .... Drva    trda, 4 □metr, .	2 32	
Mast,               „    . . Špeh friSen „	—	70		b\50	
		64	„   mehka, 4 „	5	—1
Vsaka beseda 2 kr.
Valentin Zamika zbrani spisi, nevezani 60 kr., po posti 70 kr.
Josip Jurčioa zbrani spisi, nevezani zvezek 60 kr., lepo vezan 1.— gld., po pošti 10 kr. ved. Dosedaj je izšlo 10 zvezkov.
Kuverte s firmo (naslovom), račune itd. zvršuje po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Dober ia trajen zaslužek dobe osebe, katere pridejo mnogo v dotiko z občinstvom.
J. Traun v Ljubljani
mehanični mlin, tovarna jesprsnjčka in jealha, trgovina s ipocerljo, tganjem, žitom, pridelki in drvaml
priporoča veliko zalogo svojih izdelkov; pŠenlenot ajdovo, rzeno in koruriio moko, jeiprenj, jeSprenJcek in pieno, najmočnejši in najokusnejSl vJnuki kis in kisov cvet. Priporoča tudi Špecerijsko blago, žganj«*, fiplrlt« »uho in oljnat« barve. Kupuje vse domače pridelke in priporoča mnogovrstna, zanesljivo kaljiva semena. Živinorejcem priporočam zadnju moka za živino, ker je ceneji in Izdatneji kot druga sredstva. (3—10) Zunanja naročila se hitro in natančno izvrše.
J. Kunčič
izdelovatelj soda-vode
v KriževniŠkih ulicah št. io
filijalka v Lescah, Bled,
priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem svojo dobro izdeloval-nico dobre, zdrave ukusne soda-vode.
Zunanja naročila izvršujejo se
točno. (16—9)
HJ?P51?,?5S?.SH*->r?5?.F?.5?-,5?.FS,5?"in?^2.F?5E
» *** *t> *ti *ti *ti *-ti iti iti iti iti iti iti iti iti iti iti iti *MV
Na najnovejši in najboljši način ■a.naetn.0
zobe in zobovja
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* vanja in vse sobne operacije*  — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca (11—10)
zobozdravnik A. Paichel,
poleg čevljarskega mostu, v K5hler-jeVi hiši, I. nadštr.
Zaupni mož v vsakej fari. K stoletja obstoječe, povsod izvanredno zaupanje In spoštovanje uživajoče domače dennrstveuo podjetje (poroštveni za klad znaša čez 20 milijonov kron), čegar glavni sedež je na Dunaji, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke c. kr. državno vlade in čegat Vsestransko priznano blagonosno delovanje se razteza po vseh pokrajinah naše avstrijske domovine, pooblašča v vsakej fari po jednega zaupnega moža z nalogo, pospeševati večje razširjenje tega podjetja v dotičnem kraju.
Razumne, čislane in v denarstvenem obziru popolno zaupanje Uživajoče osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoči postranski zaslužek za mnogo let, blagovolijo naj pod znamko „201.101, CSraz postlagernd" več poizvedeti. (18-3)
◦OOOOOOOOOOOOOOOi
Peregrin Kajzelj
Stari trg št 13 (6-io}
priporoča slavnemu občinstvu in preča stiti duhovščini, svojo bogato   zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor fltudi vse v njegovo §  stroko spadajoče 1 predmete n. pr. stekleno, porcelanasto
belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne [svetilnice viseče in stoječe,
Hermanove   blfskovne   svetilnfee   1 prave krogljaste cilindre „Patent Marian«', katere imam samo jas v zalogi za Kranjsko.
&tT Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter   jamčim za solidno in točno postrežbo,
5000O0OOO0O0000OOOOI
(T V F F F F F ¥ \ F 'F V F F F ¥ V F V
F
D* Ivan Voves
deželni okrožni zdravnik v Radovljici
naznanja, (19—2)
da je nastopil svoje mesto.
FFFFFFFFFWWFFFFFFFW
Zobni zdravnik
stanuje v
hotelu „Fri malici"
II. nadstropje, št. 25—26.
Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludue. (2—10) Ob nedelj »h in praznikih od polu 10. do polu 1. ure.
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje.
s./^l^^^rv^k/^./^,/^\^^^V/v\//r\/vv/v\/v\//vv/
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ulice St. 4.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pćkost.
Glavni zastop
Bartholijevaga originalnega karbolineja
Maščoba za konjska kopita in usnje.    (5—10)
z lepim vrtom, poleg katere so tudi njive in ■enožeti, tako da so vrt lahko raasSiri in napravi tudi drevored, v najlepšem kraji Škofje* loškem, pripravna za letovišče, gostilniško obrt, ki se že zdaj tu izvršuje, ali za kupčijo,
(22-2)     so proda.
Več se iz v t; p i Ustniku Franu Fojknr-)n v * k o rji Loki. (482—2)
11 lili.11X1
—'H
—
-V
(f)
O.
■- 4)
N N
(O j
>0 H
X ki
o n
u o
l.
t-> 'tj p, ro
- §
■H t>0
3 ^
•si
>
»S
f:
3^
3*-3^ 3^
i
o
t
T T
p-a
ca
N
S J
o
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
J
ik
Mlatilnice, vitle, trienre.
Čistilne mline za žito
rezalnice asa Krm«
saniodelujoče
aparate proti peronosperi
tlačilntee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcija]!
IG. HELLER, DUNAJ
109» 2/2 Praterstrasse Nr. 78.
Bogato ilustrovani katalogi v nemškem iit alotenskem jeziku zastonj in 6) podtnine prosto. %fl— 4),
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene so se sum znižale!   Mpvata žito pptt!
ključavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulica štev. 3
priporoča bogato svopo talogo Štedilnik ogujiftč solidnega dela po najnižjih cenah in vsprejema tudi vsakovrstna »turbinska delu. (7—10)
Zunanja naročila izvršujejo se točno. -&G
Franju Detter-ju v Ljubljani
na Starem trgu it. 1, nasproti železnemu mostu.
m
Ta se dobivajo vsake ^llllllgg^vrste kmetijski stroji, k a-
kor tudi bla-gajnioe, varne pred tatom in
ognjem. P. n. gospodinjam, Šiviljam krojačem in
čevljarjem priporočam svoje izvrstne ftivnlne stroje IflT"   mnogo ceneje, negro d.r-u.građ. m
za katere tudi 5 let jamčim (garantiram). (8-10) Popravila izvršujejo se pri meni točno in po ceni.
^V. Soliaffer
rokovičar in ob vezanj ar
Kongresni trg 7, Ijubljana Kongresni trg 7.
Velika zaloga vseh
kirurgičnih obvez in kilnih pasov.
Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic iz c. kr. pr. dvorne tovarne J. E. Zacharia na Da-naji; zavratnikov, manšet, angleških in francoskih dišav, modercev itd. (4-10)
0) N
■
O
€0
S-
m o
M
IZ? 0
■a
o H o cS
Z*
«3
s
ms. > Ni Kil O
Preobleke^^'*^Popr<9vila.
j>*"   —••"— — —
Mikusch
•E •i Hi
«
HI
ton o
r—«
Odlikovanj Trstu 1882. Srebrna svetinja.
Ljubljana (Krai\jsko).
Vsakovrstne pe6i po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene.
Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (14—10)
Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari.
I«d*ja „Slovensko društvo" v Ljubljani.       Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.       Tiska „Narodna Tukama" v Ljubljani.
2341